p o srnino plačana v gotovini
Domoljub
jt> Ljubljani, 24. Januarja 1940
Celo 53 5iei>. 4
Nekaj notranje politike
Dne 26. avgusta lanskega leta, nekaj dni predno so na raznih bojiščih zagrmeli topovi in zarcgljale strojne puške, je bil podpisan sporazum med Hrvati in Srbi in je izšla tudi uredba o banovini Hrvatski. S tem je bilo v naši državi rešeno najtežje vprašanje, to je hrvatsko vprašanje. Od tega dne so se polagoma prenašali posli iz Belgrada na hrvatsko banovino in danes je hrvatska banovina v glavnem že urejena. In prav obisk kneza namestnika v Zagrebu je potrdil to dejstvo in izpričal, da so Hrvati sedaj zadovoljni. Če bi bil kdo tega vesel, »mo bili prav gotovo Slovenci veseli in se še sedaj veselimo, da se je tako srečno rešilo to težko vprašanje in to prav po veliki zaslugi našega voditelja dr. Korošca. Veseli smo bili, da se je rešilo težko vprašanje, ki je viselo kakor temen oblak nad našo državo in bili veseli prav posebno zato, ker je bilo od tedaj naprej jasno, da dobimo itudi mi Slovenci nekaj podttbgoga kakor, ao dobili Hrvati.
V zadnjem času se mnogo govori o volitvah. V notranje-političnem življenju naše države sta o tem nastali dve mnenji. Hrvati zahtevajo po svojem voditelju dr. Mačku čimprejšnji razpis volitev v hrvatski sabor in poleg tega pa zahtevajo tudi volitve v poslansko zbornioo in sicer še prej, predno bi se ostali deli države, to je Slovenija in Srbija uredili po zgledu hrvatske banovine. Na drugi strani je pa skupina, h kateri pripadamo tudi Slovenci in pa večina Srbov ter zahtevamo, naj se država najprej preuredi na vsem državnem področju, to je v Sloveniji in Srbiji po zgledu hrvatske banovine in šele potem volitve.
Značilno je, da zahtevajo preureditev države skoraj vse politične stranke v Srbiji, to se pravi večina Srbov. Le najhujši centralisti, ki ne marajo pozabiti »zlatih časov« Zivko-viča in Jevtiča, se upirajo preureditvi države in bi radi vsaj nekaj časa še živeli v centralistično urejeni državi. Istega mnenja, kakor je ve-' čina Srbov, smo tudi mi Slovenci. Če bomo šli na volitve, moramo iti vsi Slovenci, Hrvati in Srbi pod istim političnim ozračjem na volišče. Kako čudno bi vendar zgledalo in vzbujalo dokaj nevolje, če bi šli Hrvati samo potrdit svojo banovino, dočim bi pa morali iti Slovenci, vsaj tako bi se zdelo, iti šele v boj za banovino Slovenijo. Mi vsi dobro vemo, da je centralistični način državne ureditve, ki nas je od leta 1920 moril in mrcvaril po svoji m'ti volji, že strt in se ne bo več povrnil. Vemo tudi, da ga ne bodo nobene volitve obudile k življenju, Toda mi Slovenci zahtevamo, da gremo kakor Hrvati tudi mi Slovenci na volišče za to, da potrdimo samostojno slovensko banovino.
Zanimivo je vedeti, kako tn koliko lažejo tisti, ki jim ni mar slovenske skupnosti in edinosti. Pravcati mojstri laži so pa seveda komunisti, ki pošiljajo svoje hujskače po deželi z nalogo, da bi naše ljudi mešali. Ostudna laž, s katero hočejo begati ljudi, je ta, da so naši voditelji samo doma v Sloveniji za samoupravno ureditev Jugoslavije, dočim so pa v Belgradu za centralizem. Kdorkoli pozna vsaj malo, koliko se je naša stranka skozi 20 let trudila in borila za samoupravno ureditev države, ta bo pač z ogorčenjem zavrnil takšne laži. Te laži nas ne bodo premotile, saj vemo, da je komunizem laž in sredstvo, ki se ga poslužujejo ob vsaki priliki, če jim le kaže, da bi znali premotiti ljudi.
Poleg tega hočejo biti naši komunistični bratci tudi veliki demokrati in kot taki se seveda potegujejo za takojšnje volitve, še predno bi se država uredila po zgledu hrvat-
ske banovine. Ni težko uganiti, zakaj hočejo imeti volitve. Oni pač mislijo, da bodo v politični borbi, ki se bo vršila, pristavili svoj piskerček in ves položaj izrabili v svojo ko-, rist. Ze neštetokrat se je izkazalo, posebno v drugih državah n. pr. v Franciji in Španiji, da so komunistom malo mar urejene politične razmere, marveč jim je za to, da hujskajo ljudi in delajo med nepoučenimi zmedo. Komunisti nadalje grdo lažejo, češ, da so tisti ljudje, ki se bojijo volitev, skriti predvsem v vrstah" JRZ, ker se bojijo poraza in ljudske obsodbe« No, Slovenci bomo šli s svojim voditeljem dr, Korošcem mirno na volitve, ker vemo, da je naše ljudstvo politično tako zrelo, da ga ne bodo premotili komunisti s svojimi lažmi. Slovensko ljudstvo dobro ve, kdo se je za nje boril in trpel, kdo je za nje resnično delal in vse žrtvoval, da je bil to dr. Korošec. Nikar naj ne mislijo komunisti, da bo šlo slovensko ljudstvo s tistimi, ki po nalogu Moskve lažejo in begajo ljudstvo, da bi tako pripravljali pot komunizmu. Ne, nikdar nel
Kmetsho vprašanje - socialno
vprašanje
Pod tem naslovom ste, gospod urednik, v zadnji številki »Domoljuba« objavili članek s podpisom —c. Članek sem jaz, preprost kmet, ki imam 12 ha zemlje in odgovarjajočo količino druge zemlje, večkrat skrbno prebral.
Ce .eni članek razumel, potem bi bil smisel »zvajanj pisca tega članka približno sledeči: pri nas je okrog 700.000 ljudi, ki so navezani na zemljo in bi morali od zemlje živeti. Ta velika množica kmetskega ljudstva ima premalo zemlje in ne more od te svoje zemlje živeti. Zaradi tega je velik del le množice ljudi prepuščen revščini in pomanjkanju. Le razmeroma majhen del podeželskega ljudstva spada v vrsto pravih kmetov. Komaj četrtina od teh 700.000 podeželskih ljudi ima toliko zemlje, da more od zemlje živeti. Či-nitelji, ki so odgovorni za gospodarsko uspe-vanje slovenskega ljudstva, so pa v svojem delu za pospeševanje gospodarskega blagostanja podeželja imeli napačno merilo. Oni so videli v vseh prave kmete, kakor bi vsi ti imeli dovolj zemlje in so se v svojih gospodarskih ukrepih ravnali tako, da delajo le za prospeh in korist te četrtine kmetskega ljudstva. Niso spoznali, da obstoji na kmetih socialno vprašanje, to je vprašanje, kako preskrbeti gospodarskih dobrin onim, ki nimajo dovolj zemlje, pa žive na deželi in so bistveni sestavni del slovenskega naroda.
Menim, da sem bistvo članka s temi svojimi izvajanji zadel. Potem takem je članek obsodba dela odeovornih činiteljev za naše
podeželje. Ali pa je ta obsodba pravična in služi ta huda kritika zboljšanju razmer na našem podeželju? Reči moram, da je članek v celoti zgrešil svoj cilj. Prizadevanja za zboljšanje gospodarskega stanja kmetskega ljudstva po naših javnih činiteljih so bila pred vojsko in po vojski velika. Namen javno uprave in privatne iniciative je bil, da uporabimo vsa dana sredstva za to, da okrepimo naš kmetski stan. Ustanavljale so se kmetijske šole, da bi dobili v vsaki občini vsaj ne-* kaj kmetskih gospodarjev, ki bi imeli v dovolj ni meri strokovno izobrazbo, da bi mogli tako po modernih načelih gospodarjenja urediti svoja posestva. Ta posestva bi bila zgled ljudem, kako naj gospodarijo. Vsi vemo za pregovor, ki pravi: »Besede mičejo, zgledi vlečejo«. Jaz kot kmet imam o teh šolah svoje mnenje. Če še ni vse vzorno, pa lahko postane vzorno. Treba nam je res še mnogo več kmetijskih in gospodinjskih šol. V vsakem političnem okraju bi morala biti taka šola. Potem bi tudi odstotek strokovno izobraženih kmetov zrasel od 1 odstotka na več odstotkov. Tudi ljudsko in meščansko šolstvo bi v tem pogledu lahko mnogo več storilo ka-Kor stori. Če plačujemo toliko denarja za šolstvo, imamo tudi pravico Zahtevati, da se šola prilagodi razmeram kmetskega ljudstva. Bodoča banovina Slovenija bo brez dvoma v tem pogledu napravila svoje. Do sedaj nismo
fNadaffovaale na priho.Uil »trasi spodaj.)
im, dne 24. januarja IMft
I^šaTolainnaše učiietjstvo
JUH Sata ni šola, karkšne potrebujeta Zdaj zidajo velike šolske palače z ogromnimi Srcari ljudstva, - ali pa so sadovi temu primerni? >Po njih sadu jih boste spoznali «
Dozdaj si nihče ni upal o tem resni« spregovoriti, ker se vsak boji da ga bodo na-jrnali z >nazadnjakom< in > m raco jakom ^sovražnikom izobrazbe in prosvete, ki bore ljudstvo držati v temi, da ga lahko vodi na Jali. To so namreč frsze, s katerimi se otepajo zagovorniki liberalne Šole upravičenih očitkov; to so »šance«, za katerimi se skrivajo in branijo.
Mi pa nimamo takega rešpekta pred lazi-Izobrazbo, da bi si ne upali krinko ji z obraza potegniti, resnice pa v pravo luč postaviti Zakaj neki bi se resnica ne smela povedati, četudi je nekateri ne marajo slišati? Resnica ima pravico, da se sliši, in resnica zahteva, da se pove, pa bodi komu ljubo ali ne!
>Po njih sadu jih boste spoznali«, to velja., kakor o drugih stvareh, tako tudi v šoli.
Vemo, da vsega slabega nihče ne more preprečiti in vsega dobrega nihče ne doseči, vseh ljudi nihče dobrih narediti. Tudi Cerkev ne. Iz preprostega razloga, ker je nečejo poslušati. Vemo tudi, da je pri vsakem človeku najbolj merodajna domača, družinska vzgoja V kakršnem gnezdu se tiček izvali, tak pa je. Zanikrne domače vzgoje tudi šola ne more veliko nadomestiti in bistveno popraviti. Največ je ležeče na družini, na starših; ti vtisnejo človeku svojo podobo v srce, v značaj.
Čeprav je vse to res, vendar bi šole, — kolikor jih zdaj je in kakor se štejejo za popolne, dovršene, na višini sedanjega časa, in
kolikor zahtevajo strdkov - -orale ^iti boljše sadove, kakor pa Jih - ko bi
Pr8VKo veda in izobrazba tako silno napreduje bi moralo - če je veda in izobrazba res - tudi ljudstvo toliko boljše biti, ko-likor več je šol in čim ^polnejše «k Ali P* e res bol ie?.. Sicer so stari ljudje vedno tožili nad pokvarjeno mladino; vendar pa so v naših časih tožbe nad pokvarjenostjo mladine "brez dvoma bolj upravičene kakor kdaj prej. Jasno je kakor beli dan, da nravnos silovito pada, da nenravnost, nespodobnost strahovito narašča. Nesramnost nastopa vedno bolj očitno, bolj predrzno na dan. Časih so že tudi grešili, a so greh za greh imeli in se ga sramovali. Zdaj pa greha nočejo več za greb imeti. Dokaz temu, ker liberalni listi pišejo greh v >ušescih«, s čimer hočejo reči, da to, kar kristjani imenujemo greh, zanje ni greh. Zato se ga pa tudi ne sramujejo! In s tem so podrte vse meje dostojnosti, nravnosti, poštenja. Svet je s svojo hvalisano izobrazbo tako »napredoval«, da je prekucnil in na glavo postavil vse pojme dostojnosti. Najboljši dokaz za to je ta, da si najvišji državniki pred vsem svetom dovoljujejo najstrašnejše krivce, očitne laži, rope in druga hudodelstva, — in se jih nič ne sramujejo. Lahko bi mu vrgli v obraz »lopov, Iažnik, tat, ropar«, — a on igra vlogo velikega gospoda kateremu se klanja vse. Ljubezen proglašajo za slabost, sovraštvo pa za krepost in junaštvo. To je morala satanova. Tako daleč je prišel svet s svojo kulturo brez vere, brez Boga.
bili v tej stvari sami svoji. Tudi nas ne zadene krivda, če šolstvo tem namenom ne služi.
Mnogo smo storili na zadružnem polju za kmetsko ljudstvo. Pa tudi tukaj nas čakajo še velike naloge. Ne bom naštel vseh podrobnosti in vseh ukrepov v korist in za napredek našega kmetskega ljudstva.
Ali pa smo v resnici pozabili na drugi del podeželja, ki ne more živeti od svojih bornih posestev? Ali se za to tako privatna iniciativa kakor javna uprava ni brigala? Ali se je res ta veliki del podeželskega ljudstva prepustil brezbrižno svoji usodi? Sedaj vprašam: Ali ni elektrifikacija, ki jo je pred 30 leti začel rajni dr. Lampe, ki so jo pristaši naše stranke z vso vnemo nadaljevali, ko so imeli oblast, ali niso z elektrifikacijo hoteli ustvariti deželi gospodarske predpogoje za povzdigo podeželskega ljudstva? Ali niso hoteli z elektrifikacijo podpreti obrtništvo za popolnejše in solidnejše izdelke svojih proizvodov? Ali ni elektrifikacija dežele hotela dati električno silo na razpolago vsem krajem, da bi nastale nove tovarne, kjer bi imeli dodatni zaslužek oni, ki na svoji zemlji ne morejo živeti? Ali nismo z vso silo podpirali domače obrti zopet s tem namenom, da bi dali onim, ki imajo premalo zemlje, zaslužek? Ali ni upoštevalo prizadevanje za javna dela tudi ta cilj, da bi oteli več zemlje za ljudi, ki Imajo premalo zemlje, da bi ustvarili boljša prometna sredstva in da bi dali tudi pri javnih delili zaslužek socialno šibkim podeže-lanom?	r
Zadružništvo je prvenstveno socialna »stanova. če se je toliko delalo na zadružnem
polju, nismo imeli pri tem za cilj samo vnovčevanje kmetskih pridelkov, marveč da okrepimo socialno šibke podeželane.
Naštel bi lahko še celo vrsto drugih stvari, ukrepov in prizadevanj tako javnih organizacij kakor tudi političnih delavcev in javne uprave, ki so bile vse usmerjene za tem, da pomagajo socialno šibkim ljudem.
Zakaj te stvari naštevam? Zato, da potrdim in dokažem, da je bila nam, ki smo stali v borbenih vrstah javnih delavcev, Četudi na manjših postojankah na podeželju, dobro znana socialna struktura našega podeželja. Strinjam se s tem, da smo še daleč od svojega cilja. Vem pa tudi, da glavna krivda ne leži na nas. Mi vemo, da je tudi gospodarsko in socialno vprašanje v prvi vrsti politično vprašanje. Mi vemo, da smo hoteli vse sile ljudstva vpreči v politični boj, da čim prej izvojujemo politično zmago, ki naj bi nam potem tudi dala proste roke pri izvajanju našega gospodarskega in socialnega programa. Mi, ki smo stali nekoč v borbenih vrstah SLS in ki smo sedaj zopet politično združeni v boju za politično preureditev države, brez dvoma nismo krivi, da nismo o svojih stvareh do sedaj sami odločevali. Mnogo bolj e bi storili tisti, ki kritizira in prikazuje stvari v drugi luči kakor dejansko so, da bi pomagal delati na politični združitvi vseh podezelanov. Ta skupna fronta bi mnogo prej prišla do svojega cilja in to v političnem, so! cialnem in gospodarskem pogledu
stvaKpisa? ^ biI° POtrebn°' dVem ^
r	Kmet.
Tudi med ljudstvom — kljub toliki« lam — hudodelstev ni manj, če jih ni več, k* kor nekdaj. Kaznjencev nikoli ne manjka po kaznilnicah, še nove kaznilnice morajo tidj^ Tudi bolezni- ki so posledica grehov, ^ spolnih bolezni, ni manj; brez dvoma jih j, več kakor nekdaj, in posebno mladina je »po], no tako razbrzdana, kakor v prejšnjih časik gotovo ni bila.
Nadaljevanje prihodnjit)
Boji na Finskem
Na zapadnem nemško-lrancoskem bojUfj se ni pripetilo nič posebnega. Na morju oba si nasprotujoča tabora potopila nekaj M. sprotnih in še več nevtralnih ladij. Menda jt neka nemška podmornica potopila manjšo aa-gleško bojno ladjo.
Na fronti med Sovjetijo in Finsko pa w se kljub nezmanjšanem mrazu — na Finikea so zapisali pretekle dni 58 stopinj pod ničlo — boji razvijali ves teden. Kakor le vedno do w daj, so Sovjeti želi strne neuspehe. Po vej. dnevnem boju sta ae morali dve aovjettki diviziji (40.000 moi) pri Salli, to je na vzhodnem bojišču, umakniti, ker bi bili ticer spet obkoljeni, kakor so Finci do sedaj napravili že s tremi rdečimi divizijami. Ni ie gotovo, če bo sovjetski umik zadosti nagel, da uidejo finskemu obkoljevanju. Na juini fronti, to je v ožini med jezerom Ladoga in finskim zalim«, pa so Sovjeti pretekle dni bombardirali fiatkt utrdbe, ki pa so odbile vaak napad Sovjeti imajo tamkaj baje več sto tisoč moi, ki jili hočejo uporabiti, kakor hitro bo vreme dopuščalo. Tudi borbe v zraka so bile izredno I hude. Več sto sovjetski letal — nekateri pravijo, da jih je bilo 400, drugi celo 600 — j« , preletelo Finsko in metalo bombe vse križen in tja v en dan, brez ozira na to, če padajo at vojaške naprave ali na civilno prebivalstva Sovjeti ao ae izkazali popolni divjaki Nekatera njihova letala so se spustila celo tako nizko da so s strojnicami obstreljevali žene k otroke, ki so po ulicah bežali v zaklonišče. Metali so zažigal ne bombe, ki so povzročil« hude požare. — Fincem prihaja na pomoč vedno več tujih prostovoljcev iz Švedske, Norveške, Danske, Amerike. Tudi Italija ima tamkaj že nekaj bombnikov ter »Garibaldijevo legijo« prostovoljcev. Prav tako prihaja mnogo orožja iz Anglije in Francije. Pri Fincih rute upanje, da bodo vendarle vzdržali sovjetski naval, posebno ie, ker za Stalinovim hrbtom vstajajo velike skrbi na mnogih drugih mejsli Sovjetije, ne računajoč na znake nevolje, ki se je začela pojavljati med ljudstvom Sovjetske Rusije.
Finsko vrhovno poveljstvo je izdalo urad* no poročilo o plenu, ki ao £a finske čete napravile v razdobju sedmih tednov, odkar traja vojna s Sovjetsko Rusijo. Uradno poročilo pravi, da so Finci do sedaj sestrelili ali drugače dobili v svoje roke 205 sovjetskih let« raznih vrst, uničili ali dobili nepoškodovani
v roke 431 sovjetskih tankov, zajeli 189 nepoškodovanih topov, 282 atrojnic, 512 raznih motornih vozil, kot oklepnih avtomobilov m traktorjev za prevažanje topov in municijsKio vozov. Poleg tega so zajeli 1560 živih konj j« uničili 63 vojaških kuhinj. Uradno porofj« dodaja, da se bo pozneje, ko ae bo sneg od' tajal, pokazalo, da ao bile sovjetske izgu" še hujše, ker leži mnogo vojnega materiala" pod snegom in ga Finci sedaj niso m®!11 sešteti.
kaj je novega
OSEBNE VEST I
O Za novega načelnika našega generalnega itaba je bil imenovan zelo sposoben in izobražen armadni general Peter Kosič, poveljnik Belgrada.
o 80 letnico življenja je obhajal te dni posestnik Anton Tičar v Cerkljah pri Kranju. Se mnogo blagoslovljenih leti
DOMAČE NOVICE
d Knez-namestnik Pavle in knegiaja Olga
»ta se ono sredo opoldne poslovila iz Zagreba. Na vsej poti od banskih palač pa do postaje so stale velikanske množice ljudstva in z odkritosrčnim navduSenjem pozdravljale knežjo dvojico. Jasno se je videlo, da sta si oba za trajno osvojila srca hrvatskega naroda. Bolj kakor se je moglo pričakovati, je visoki obisk utrdil novo politiko sporazuma, ki naj tudi slovenskemu narodu v najkrajšem času prinese, kar mu v enakopravni državi gre.
d Brezposelne podpore. Vse, ki vlagajo prošnje za podporo pri Javni borzi dela, opozarjamo, naj za prijavo pošljejo poleg novih poslovnih knjižic tudi staro. To seveda samo tisti, ki so že kdaj bili pri Javni borzi dela prijavljeni kot brezposelni. To vetja tudi v primeru, ako se delavec sam prijavi ali pošlje knjižico preko pristojne občine. Vsi brezposelni sezonski delavci pa bodo dobili izredne brezposelne podpore. Pogoj je, <ja imajo osemmesečno članstvo v dveh letih. Vsi prizadeti naj Borzi dela takoj javijo svoj zahtevek po podpori, in sicer osebno ali po občini.
d čudna socialnost. Vdovi po rudarju B. J. je po nesreči hčerka padla in si razbila koleno. Zena je prosila na občini za ubožno potrdilo za zdravniško pomoč, a ji jc g. župan menda odklonil. Spravila je res sama denar skupaj, da je plačala zdravnika, ki je pa nujno svetoval nogo renlgenizirati, ker Se dekle po 14 dnevih ni mogla stopiti na njo. Mati je zopet prosila na občini za pomoč, da ne bi bilo prekasno, a )e bila zopet odklonjena, sama pa ne more več plačati 150 din za rentgen. Dobi namreč zase in za tri nepreskrbljene otroke mesečno pokojnine po odbitkih le 370 din. Ima pa še dolg na hišici, ki sta jo postavila z možem, ki je ravno tedaj nagloma umrl in pustil družino v stiski. Javnoet obsoja to postopale občine, ker je znano, da ni povsod in do vseh tako strogo varčna kot do te vdove.
d Prt korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Joselova« grenka voda kol zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne di-jete. »Franz-Joseiova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodamL
Beg. po min, aon.po4.tn o«. idr. S te. 14484. n. V, K.
d V »Učiteljskem tovarišu« čtfamo tudi sledeče: 1. Zahtevamo v interesu nas samih, naših družin in v interesu naroda in države takojšnje zvišanje plač in sicer v taki meri, da bo popolnoma zadoščeno naSim materialnim in kulturnim potrebam. 2, Dokler tem našim zahtevam merodajni činitelji ne ttgode, smo prisiljeni proglasiti moratorij za vse naše dolgove in zahtevamo, da ga oblasti pripoznajo
in odobre. 3. Če bomo ugotovili, da naie zahteve ne najdejo primernega odziva, odklanjamo odgovornost za nezadostne uspehe v ljudski Soli in na polju ljudske prosvete sploh.
d Strokovno šolo Delavske zbornice so otvorili 15. .januarja v Ljubljani. Njen namen je, da služi vzgoji mladih strokovnih delavskih voditeljev. Zato je za delavstvo izrednega pomena.
d Pred ustanovitvijo samostojne obrtne zbornice. »Slovenski obrtnik« poroča, da je obiskalo odposlanstvo Zveze slovenskih obrtnikov pod vodstvom predsednika Zveze Karla Kavke ter predsednika obrtnega odseka zbornice Ivana Ogrina bana dr. Natlačena ter mu sporočilo željo, da se čimprej objavi uredba o samostojni obrtni zbornici. List poroča, da je g. ban odposlanstvu izjavil, da bo slovensko obrtništvo dobiio obrtno zbornico, ko bodo odstranjene še nekatere male zapreke, od njegove strani pa da ni nikakih zaprek. Pripomnil je dalje, da je že vse pripravljeno in da manjka samo že podpis pristojnega ministra. Nova uredba, ki je že izdelana, bo zadovoljila slovenske obrtnike.
d Proračun Kmetijske zbornice v Ljubljani v višini 1,102.000 din je bil te dni potrjen. Zbornica bo pobirala 5 odstotno doklado na zemljarino.
d Odstopu je finančni poročevalec v ljubljanskem občinskem svetu profesor Dermastija.
d Belgrajski policijski stražniki so na pravoslavne božične praznike pogostili 300 revnih ljudi iz Belgrada.
d Naša celotna proizvodnja šahih žešpclj je znašala letos 7000 vagonov. Nemčija je kupila 2300, Češko-Moravska 700, Švica 500 do 600 vagonov. Prizad pa 3500 vagonov.
d Prav, če bo res tako. V zadnjem času stalno raste zanimanje tujine za naše konje. Trenutno povpraševanje po naših konjih se ceni na 20.000 glav. Sedaj naši pristojni čini-
telji razpravljajo o tem, kako bi se preuredil izvoz konj, in 6icer v ta narren, da bi se veliki dobiček, ki nastaja zaradi visoke razlike domačih in tujih cen, zagotovil rejcem konj in ne trgovcem izvoznikom. Nekateri predlagajo, da bi se v ta namen ustanovile posebne komisije, ki bi po sejmih kupovale konje, ki bi bili prikladni za izvoz. Te komisije bi tudi prodajale kupljene konje naprej v tujino, velike dobičke pa, ki bi jih pri tem dosegle, vračale konjerejcetn. — Če bi le te komisije, kakor skušnje uče, preveč ne »ko* Stale«!
d 517,000 din čistega dohodka je ca zimsko pomoč brezposelnim v banovini Hrvatski vrgla prireditev svečanega plesa ob priliki obiska kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagrebu. Ob priliki plesa je blagajna nabrala 501.000 din, poleg tega pa so številni posamezniki že prej nakazali po pošti 116.000 dinarjev. Vsega skupaj so dosedaj nabrali na Hrvaškem za zimsko pomoč tri in četrt milijona din. Denar bo banovina porabila za javna dela, pri katerih bo zaposlila samo brezposelne delavce.
VINA
ca vse priložnosti naročite pri
Centralni sinapfib Milani.
d Izvoz govejega mesa v Nemčijo se je
v zadnjih tednih zelo povečal. Ker prevzema sedaj Nemčija tudi živino slabejše kakovosti, dopuščajo naši pristojni činitelji, da se izvaža meso tudi v večjih količinah, kakosr pa je bilo dogovorjene. Povečanje izvoza je imelo za posledico, da se je ustavilo padanje cera tudi za slabšo živino, zlasti za buše. Cene so celo že nekoliko narasle. Rejci dobe danes Že 3.50 do 4 din čistih za kg žive teže. Izvoz opravljajo večinoma naše izvozne klavnice, blago pa se pošilja na Dunaj v tamkajšnje hladilnice.
d Državni zavod za živalska cepiva. Kmetijsko ministrstvo bo v kratkem odkupilo zemljišče v Zemunu za ustanovite? državne tvornice za izdelavo živalskih cepiv. Sezidala se bodo tri poslopja in klavnica. Za tvornico potrebni denar si bo izposodilo mi-
Konec divje siavke
V »Slov. delavcu« čitamo tudi sledeče:
Stavka v Trbovljah je minula. Ta stavka je bila nezakonita, bila je divja stavka in delavstvu brez dvoma v veliko škodo.
Ob ponesrečenem podvigu rudarjev v predelih Trboveljske premogokopne družbe se nehote spomnimo nazaj za nekaj let, ko je slično stavko tudi na nezakonit način priredilo slovensko tekstilno delavstvo. Tudi stavka tekstilnega delavstva je bila v prvi vrsti vodena iz čisto drugotnih prav nič delavskih koristi in je zato žalostno pogorela. Tekstilno delavstvo na žalost še danes čuti težke materialne in nravnostne zle posledice takratne od komunistov prirejene borbe. Tekstilno delavstvo v Sloveniji jo danes brez skupnostne pogodbe. Strokovne ustanove tegp delavstva pa si na noben način ne morejo opomoči od udarca, ki ga jim je prizadela ponesrečena stavka.
Pred par leti je nenadoma čez noč izbruhnila brez vednosti ustanov stavka v železarnah Kranjske industrijske družbe na Javomiku .Tudi to so dvignili zaradi političnih ozirov skrajni levičarji komunisti. Po
enem tednu je bila borba za delavstvo končana. Delavci so bili poraženi.
Našemu delavstvu zato ne moremo nikdar zadosti jasno zabičati, da naj se skrbno varuje podtalnih činiteljev ter naj ne naseda njihovim goljufivim podvigom. Resni prijatelji delavstva, prave strokovne ustanove bodo borbo za pravice delavstva vse drugače resno premislile in pripravile, preden jo začno.
Mislimo, da je potrebno, če na tem mestu poudarimo, da zlasti naša Zveza združenih delavcev pri vseh svojih mezdnih gibanjih postavlja za načelo skrajno previdnost. Zato tudi mezdni podvigi naše organizacije doslej še niso bili brezuspešni. Zato tudi smo mi še vsako stavko, ki smo jo vodili s svojim članstvom, zaključili uspešno za delavstva Niti ene nismo izgubili, niti v eni nismo propadli.
Divja stavka je za delavstvo vselej veliko zlo, ki se ga je treba otepati s skrajno doslednostjo. Divje siavke morejo začeti le komunisti, ker jim služi za ustvarjanje nezadovoljstva in pa divjega rairednobojnega boljševiškega duha.
B*
„Rastita in množila se!
Bog je ustvaril le enega Adama in mu 'da! eno samo Evo: s tem je Bog ie v zakonu tonih staršev določil, da ta zre za ne more biti drugačna kot samo med enim možem m 'eno leno. Sv. Parel primerja zakonsko zvezo ljubezni, ki vlada med Kristusom in med njegovo Cerkvijo. Kristus je ljubil le svojo Cerkev, njej je povsem naklonil in namenil vso tvojo ljubezen. Tako tudi ves zakonski ustroj in vse družinsko življenje zahtevata za redno in naravno zakonsko življenje le enega moža in eno leno, enega očeta in eno mater v hišo in v družino. Vsako mnogoženstvo ali pa rokovnjaško »in nomine patre vzem jo na kvatret je v popolnem nesoglasju s uredbo krščanskega zakonskega življenja. »Da se bo tvestoba zakoncev svetila r pravem sijaju, te mora tudi zaupno občevanje zakoncev vršiti t znamenju čistosti. Zakonci se morajo torej vesti v vsem po določbah božje in naravne postave in se vedno ravnati po volji neskončno modrega in svetega Stvarnika, z velikim spoštovanjem do božjega dela.< Tako Hči vedno sv. katoliška Cerkev in to so be-tede njenega pokojnega voditelja Pija XI.
,«iistrstvo pri Drž. hip. banki. Vsa tvornica 4>o veljala JO milijonov. Računajo, da se bo mogel zavod sam vzdrževati.
d Socialistično delavsko organizacijo na Hrvaškem, katera se je bila imenovala »Opšti radnički savez«, je razpustila banska uprava v Zagrebu. Kakor poročajo, so dali oblasti povod tta razpust politični motivi, ker je ta organizacija veljala za skoz in skoz marksistično in je fcadnje čase razvijala zelo veliko komunistično delavnost v banovini Hrvatski.
d Pri uprtjo ali pri motnjah r prebavi
vzemite zjutraj oa tešče kozarec naravne >Fraat-Josei< vode.
d Potniški vlaki v Bosni nkinjeni. Zaradi Velikih »nežnih žametov so nastale velike ovire v prometu. Železniško ravnateljstvo je »ni ponedeljek ukinilo 16 potniških vlakov na področju Bosne in Hercegovine.
d Posvetovanje o najmanjših dopustnih plačah za trgovske pomočnike in zasebne uradnike. Te dni je bila na banski upravi razprava o minimalnih mezdah za trgovske pomočnike in zasebne nameščence, ki jo je eklical g. ban na podstavi obstoječih predpisov v palači kralj, banske uprave. Predmet razprave je bil, da se o vprašanju, ki je v razpravi, zaslišijo prizadete delodajalske in delo-Jemalske ustanove. Predstavniki trgovskih pomočnikov in zaseb. nameščencev so predlagali, da se določi minimalna mezda za trg pomočnike po 4.50 na uro, za ostale nameščence pa na 6 din na uro. Po posvetovanju so nato zastopniki delodajalcev izjavili, da so predlog, delojemalcev tako dalekosežni, da ie potrebno daljše in podrobnejše preučevan e febh m so predlagali, da se razprava odgodi
Zli n v ° so?lasnem sklePu je bilaraz-prava prekinjena tn se bo nadaljevala v soboto, 27. januarja.
d Poslovne knjižice. Na podlagi uredbe o poslovnih knjižicah morajo imeti vsi delavci In namescenci poslovne knjižice, ki so predpi-«ne s to uredbo. Od i. januarja 1940 ne sme
biti nobena ?®eba ve« zaposlena brez poslovne knjižice. Torej je potrebno, da si vsak pre-
skrbi novo poslovno knjižico Slarede^ke knjižice zamenjujejo v mestih policijske obla sli, drugače pa občine in obrtna združenja ki so izučene obrti. Nove knjt-žice pa izdajajo občine odnosno združenja Poslovne knjižice so važne tudi zaradi tega, ker se smejo dajali brezposelno podpore le na podlagi poslovnih knjižic.
d Proračun okr. cestnega odbora v Ljubljani za leto 1940 znaša skoraj pet milijonov dinarjev. Spomladi začno graditi novi most čez Ljubljanico pri Zalogu.. Cestna doklada 10 odstotkov.
d Trgovcil U h o g r e 1 c e razpošilja vsako množino Stermecki, Celje.
d Važno za izseljence v Franciji. Francoski parlament je odobril pogodbo med Jugoslavijo in Francijo o delu in pomoči, ki jc bila sklenjena 29. julija 1932. S to pogodbo so jugoslovanski delavci popolnoma izenačeni s francoskimi v pogledu dela in pomoči v bolezni, ob nezgodi in onemoglosti.
d Volitve obratnih zaupnikov. V obratih, v katerih je zaposlenih manj kot deset delavcev, se v bodoče ne bodo volili delavski obratni zaupniki. Na to stališče se je postavila inšpekcija dela in dala nalog, naj se za navedene obrate ne prijavljajo volitve.
Ne hodile babjeverni
Vse od tistega časa dalje, ko se je lani meseca septembra pričela vojna v Evropi, so pri nas plačani agenti Sirili med ljudstvo najgorostasnejše vesti. Na podlagi teb govoric, ki so se raznaiale po javnosti in katerim so ljudje tako radi in tako bedasto verjeli, je seveda med narodom nastalo neko vojno razpoloženje, ki je bilo nevarno vsemu domačemu gospodarskemu in političnemu življenju. Ti agenti prišepetalci so govorili ljudstvu, da bo sovražnik vsak čas pri nas, da je vsega konec, da se ne izplača več delati, da bodo »štemplali« denar, da bo kmalu zmanjkalo prehrane, da bodo tovarne ustavile delo in vse podobne izmišljotine. Ljudstvo, zbegano od takih vesti, deloma pa vsled dnevnih novic, je seveda tera hujskačem verjelo, Ugotovilo se je, da je bila kuhinja za te novice v Ljubljani.
Zadnje dni se raznaša od ust do ust zopet taka bedasta izmišljotina. Ljudje namreč kar »točno. vedo povedati, da bo letos že marca meseca konec šolskega pouka, ker bo potem vojna in bodo šole zasedene po vojaštvu. To je zopet ena li-med onih izmišljotin, kakršnih smo v teku zadkih mesecev čuli nešteto, a se še nobena ni uresničila. Treba pa bi bilo v dobrobit javnega reda ,n miru, da se take nevarne in zlobne ljudi poišče in da sc jim da okusiti vso ostrost zakona.
NOVI GROBOVI
m Umrli so: na Cilincah zasebnik 80 letni Jakob Traun v Brežicah 83 letni Jože KroSL v Dravljah zlatomašnik g. Nikolaj Zugelj, v Ribnici na Dolenjskem bivža trgovka Marija Pust, v Slovenskih Goricah ravnatelj tovarne Nikolaj Tatscher, v Semiču oče tamkajšnjega g. župnika Ivan Erklavec, v Pamečali pri Slo. venjgradcu mati mariborskega zdravnika Iva-na liadšel roj. Vavkan, v H ni Še vri Neža Vin-tar roj. Dular, pri So. Juriju ob Taboru trgovec Vinko BrLšnik, v Postojni posestuik Franc Ceč. — V Ljubljani so odšli v večnost: pisarniški ravnatelj Hajko Stoječ, trgovec Julij Lončar, orožniški stražmojster v p. Ivan Horvat, hraniln. kontrolor v p. Albin Kosem, mestni oficiant v p. Frane Klančtč, višji pošt-ni kontrolor Franc Mezek, uglaševalec klavirjev Anton Skuti, gostilničar Pavel Novak, me. sarica Julija Krušič, višji stražnik v p. Frane Zorna ra, vdova po magistr. oficiantu Marija Ljub!S, Marija Sešek in industrijalec Josip Kune. — Naj počivajo v miru!
NESREČE _
—mmmmmmmmmmmmimi ...........mu.......m
n Pri skokn iz ekspresnega vlaka na ljubljanskem kolodvoru je dobil smrtne poškodb« ljubljanski postrežček 65 letni Franc Tominc.
n Pri smnčanjn se je ponesrečil v Zdenski vasi pri Dobrem polju 14 letni posestnikov sin Franc Prelesnik. Zlomil si je desno nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Tja so prijeljali tudi 40 ietnega poštnega uradnika Dragotina Stanišiča iz Belgrada, ki se je med pravoslavnimi božičnimi počitnicami *mui*l na Golici in se pri padcu hudo poškodoval po životu.
n Ko si je svetila z gorečimi trskami. 8 letna Marija Pašnikarjeva, hčerka posestnika v Učaku pri Moravčah, je šla k jutranji službi božji v župno cerkev v Moravče. Ker je bilo temno, si je med potjo svetila z gorečimi trskami. Požgala je že več trsk. Ko je prižgala novo trsko, se ji je po nesreči vnelo krilo. Naenkrat je bila vsa v ognju. V hudih bolečinah je začela vpiti na pomoč in teči. Ko je pritekla do prvih hiš v dolini, ji je zgorela že vsa obleka V hudih bolečinah je padla n« tla m obležala. Ljudje so ji takoj prihiteli na pomoč. Poklicali so tudi zdravnika, ki je odredil, da so jo takoj prepeljali na dermatološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice.
Podpora ponesrečenim delavcem
2e lani je ravnateljstvo OUZD v Ljub-1 1 ^,SVoji devetl 6eii sklenilo, da se proslavi 50 letnica nezgodnega zavarovanja na ta način da se tako imenovana likvidacijska sovina bivših bolniških blagajn v SloveniH m Dalmaciji v kolikor spadaVnezgoZ Pa mso, razdel, in porabi v različne koristne na-
Te dni je OUZD v Ljubljani prejel od
cemberskega izplačila rente in draginjske do-klade.
2.	Dovoli se, da se ostanek imovine pokrajine Slovenije in Dalmacije razdeli takoie: Slovenija dobi 81.87«, banovina Hrvatska (za Dalmacijo) dobi 15.01%, zetska banovina (za Boko Kotorsko) dobi 3.12%.
3.	Dovoli se, da se denar, namenjen za Slovenijo, porabi takole:
a)	1,000.000 din za gradnjo bolnišnice ali paviljona za zdravljenje ponesrečencev;
b)	150.000 din naj se porabi za preprečevanje nesreč pri delu;
c)	75.000 din se dodeli društvu »Delovna skupnost« za preprečevanje nezgod na ozemlju dravske banovine.
Ostanek se mora porabiti za stare rent-ntke na področju Slovenije.
Nezasedena učiteljska mesta
Pomanjkanje učnih moči je v krajih, ki
0	b„|j oddaljeni od prometnih zvez, vsako-,ten pojav P° t*wS®ni& premestitvah med elikimi počitnicami. Letos eo bile pri tem osebno prizadete šole v Prekniurju, kjer je ilo v začetku letošnjega šolskega leta nekaj
01	celo brez učnih moči. Da se temu stanju saj delno odpomore, sta bila po predlogu aiwke uprave pri novih učiteljskih posta-itvah najbolj upoštevana murskosoboški in sndavski okraj. Istočasno je prosvetno mini-trstvo premestilo tja — bodisi po prošnji, Kidisi po službeni potrebi — precej učiteljev i drugih okrajev.
Tako imajo sedaj šole v Sulincih, Vel. )olencih in Vučji gomili, tei »o b<Ie brez uč-iih moči, polnoštevilno učiteljstvo. Izdatno e pomagano tudi šolama v Kuzmi in Vidon-
d) Osemdesetletnico rojstva je praznovala
rgovka Božič Antonija v Gornjem gradu! Bog o ohrani še mnogo leti
d) Sedmi krii še nosi na hrbtn posestni-a Marija Podlipnik na Teznem pri Mariboru, ia mnoga leta!
d) 70 let ie deluje mariborska mestna ►linama.
d) 12.500 članov ie ima Prekmurska zve-b poljedelskih delavcev. Zveza hoče izposlo-iati od delodajalcev čim ugodnejše pogoje za lelo, uredbo o minimalnih mezdah, bolniško n nezgodno zavarovanje, socialno pravičnost n primerno plačo, ki sezonskim delavcem po voji sposobnoti in pridnosti po vsej pravici udi pripada. Poleg tega bo skušala narod od-rračati od sezonskega izseljevanja in jih pri-[lenlt i na domačo grudo.
d) Brez srca. Zakonca Vauhnik na Po-irežju pri Mariboru sta odšla ono soboto z loma na obisk v Počehov k sorodnikom, do-na pa sta pustila v praznem stanovanju svoje inomesečno dete. Poleg otroka sta pustila onček z mlekom, stanovanje zaklenila, ključ »a izročila hišni gospodinji s prošnjo, da od iasa do časa pogleda k otroku. Roditelja sta X)tem izostala do nedelje zvečer od doma lišna gospodinja je v nedeljo zjutraj pogle-lal k otroku, pa ga je našla že mrtvega. Raz-lelesenje je potem dognalo, da je malček enostavno zmrznil. V sobi, v kateri sta ga oče in mati pustila, je bil tak mraz, da je celo mleko smrznilo v lončku. Ker je bilo dete le slabo pokrito, ni čuda, da ga je mraz umoril. Od mraza je malemu revčku celo zmrznilo srce.
d) 5 milijonov in pol je določil sa eeste mariborski okrajni cestni odbor.
d Desetletnico obstoja je praznovala mariborska gozdarska šola.
d) Kipe sta kradla. V župnijski cerkvi v -rni so zmanjkali s starodavnih jaslic razni kipi ter 4 kg težka voščena sveča. Škoda je precejšnja. Orožnikom se je posrečilo izslediti tatove. Kipe sta izmaknila dva stara berača, ki sta se mudila v cerkvi. Orožniki so k'pe našli ter jih vrnili cerkvi.
d Hmeljska kupčija v Savinjski dolini je b; a v preteklem letu zadovoljiva. Prodan je bil skoro ves pridelek. V začetku »o plačevali hmelj kg po 40 din, zadji čas pa so dali za ™ljše blago celo 60 do 65 din za kg. Morda kdo mislil, da hmeljarji sedaj počivajo. Nel Vedno morajo skrbeti za naprej. Sedjj jim delajo skrbi hmeljevke. Treba je misliti na škro-p'lnice> saj brez škropljenja ne gre, izposojat
cih, ki sta dobili letošnje šolsko leto vsaka po 3 nove učne moči, a na še prazna mesta so že predlagani učitelji od drugod. Prekmurskemu šolstvu posveča kraljevska banska uprava še prav posebno skrb in hitro rešuje vsa zadevna vprašanja kolikor je v njeni moči.
Kljub najboljši volji pa ni mogoče popolnoma zadostiti vsem potrebam. Brezposelnost učiteljskih abiturientov je z letošnjimi postavitvami prenehala in prehajamo v dobo pomanjkanja učiteljskega naraščaja. 2e sedaj pa primanjkuje v naših ljudskih šolah 200 učiteljev. Jasno je torej, da ne morejo in ne bodo mogla biti še dalj časa povsod, zlasti ne v notranjosti, učiteljska mesta polno zasedena. — Kaj pa, če bi si pomagali z upokojenim učiteljstvom ? Seveda ne proti njihovi »'olji.
pa si jih tudi ne morejo. Prav tako je tudi s sredstvi za škropljenje. Za zatiranje pero-nospore morajo kupiti bakreno apno. Pameten hmeljar si bo že sedaj nabavil, kar je potrebno, ker pozneje bo gotovo dražje. Tako vidite, hmeljarja skrbi, kaj bo kupil z denarjem, ki mu ga je prinesel lanski pridelek. Pa dela rad, ker je to njegov kruh. Svet pravi, da je lepa Savinjska dolina in bogata, mi pa pravimo, da so Savinjčani pridni in si težko služijo svoj kruh.
d) Težave v telefonskem prometu z Nemčije. Poleg osebnega prometa so Nemci sedaj tudi zelo omejili telefonski promet med našo in svojo državo. Poleg tega pa je sedaj vsako tebfoniranje zvezano z velikimi zamudami. Tako lahko po telefonu govoriš med Mariborom in Gradcem le preko Zagreba in Dunaja, kjer določa posebna komisija, če se pogovor sme vršiti. Na Dunaju zavrnejo do dve tretjini pogovorov.
d) Združenje trgovcev za mesto Celje obvešča vse v poštev prihajajoče kroge, da so dela na predpripravah za sprejem carinskega blaga v carinsko skladišče na celjskem kolodvoru že toliko napredovala, da je že mogoče carinjenje blaga.
d Kaj pa Celje. Letno se zviša prebivalstvo v Celju za okrog 1000 oseb. V preteklem letu je bilo na novo zgrajenih 73 zgradb v vrednosti skoraj 8 milijonov dinarjev. Vedno je še veliko pomanjkanje delavskih stanovanj.
d) 25.000 din zgubil in našel. Potnik iz Gornjega Medmurja je pozabil v vlaku Koto-riba-Maribor svojo torbo, v kateri je hranil 25.000 din. Pozabljivi potnik je pustil pri izstopu iz vlaka torbo v vagonu in se je sporn-
V »Službenih novinah« z dne 23. decembra 1939 je iz šla Uredba o odpisu zaostankov davkov, taks in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja ob koncu leta 1937, oziroma 1939, ki bo marsikaterega našega kmeta rešila morečih davčnih zaostankov.
Po § 1. te uredbe morejo davčni zavezanci, če bi izterjava teh zaostankov pomenila zanje gospodarski propad, z obrazloženo prošnjo zaprositi odpis zaostankov, ki so izkazani koncem leta 1937 na davkih, taksah in kaznih za davčna in taksna kazniva dejanja. Prošnje je treba vložiti pri pristojnih davčnih upravah
nil nanjo šele tedaj, ko je vlak že odpeljat Raztreseni potnik je bil od največjega veselja presenečen, ko mu je železniška uprava že na naslednji postaji vrnila torbo z vso vsebino d) 27 milijonov dinarjev za alkoholne pijače so izdali prošlo leto Mariborčani.
d) Dve, tri iz Slov. krajine. Za predsednika Osrednje kmetijsko-blagovne zadruge v Soboti je izvoljen Kerec Franc. — 60 letni evangeličan Sriga Štefan v Vidoncih je prestopil v rimsko katoliško Cerkev. — V Bogo-jini so lepo vprizorili igro »Pod sovjetsko zvezdo«.
d) Požari v gornjem delu Slovenske krajine. V murskosoboškem okraju, ki obsega ves gornji del Prekmurja, je bilo v preteklem letu 59 požarov, in sicer 37 manjših, 16 srednjih, 3 večji ir veliki požari, pri katerih je sodelovalo skupno 1507 gasilcev. Na pogorišču so se zamudili skupno 245 ur, kar da povprečno 4 ure na požar. Na zavarovanih poslopjih so požari napravili 829.980 din škode, na nezavarovanih pa 502.080 din, kar je izredno visoka številka. Z uspešno in hitro intervencijo, so gasilci rešili nad 5 milijonov narodnega premoženja, škoda po požarih pa bi bila mnogo manjša, če bi bili v vaseh zgrajeni globoki vodnjaki, v katerih bi bilo tudi v suši dovolj vode,
d Zastrupila se je na do sedaj še nepojasnjen način 14 letna Ana Furek, hčerka posestnika v Zgornji Hajdini. Pred dvema dnevoma so imeli doma koline, ki so zvezane z veliko pojedino in se je zato Anica najbrž pri jedi zastrupila. Bo težko okrevala.
d) 5 glav živine se je v dimu zadušilo. V Modražah pri Poljčanah je zadela v noči od one sobote na nedeljo posest. Jožeta Kodriča nepričakovana huda nesreča. V živinskem hlevu je po navadi prenočeval 19 letni domači sin. Zaradi hudega mraza mu je mati polagala v posteljo vsako noč pogreto opeko, kar je storila tudi v soboto zvečer. Slučajno pa to noč fanta ni bilo domov in je slamnjača zaradi preveč segrete opeke začela tleti. Zaradi razvijajočega se dima, ki ni našel nobenega izhoda in napolnil hlev, se je živina v dimu zadušila. Posestnik trpi 8000 din škode.
d) Požar je nastal v hiši grofa Ivana Za-bea na Kumnu v občini Sv. Lovrenc na Pohorju te upeipelil hišo z vsemi premičninami.
d Požar sa požarom. V Srajni pri Pod-lehniku pod Ptujem je vpepelil ogenj gospodarsko poslopje posestnice Katarine Satler. ki je oškodovana za 5000 din. Požarna škoda je le delno krita z zavarovalnino. — V Gorici v Prekmurju je v zgodnjih večernih urah nenadoma začela goreti s senom napolnjena šu-
najkasneje do 23. marca 1. 1940. Odpis ni dopusten, če zaostanek ni večji od enoletnega zneska davčnega ali taksnega predpisa za
L 1938.
Določilo § 2 te uredbe pa je važno za one kmete, ki so po § 1 Uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih oproščeni plačevanja zemljarine. Tem davčnim zavezancem se po uradni dolžnosti odpiše ves zaostali neposredni davek, takse in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja do konca leta 1939.
P
Odpis davčnih zaostankov
,H"""	24- i"1""""'8 m0~
fetev. 4.
Sreča was čaka i
Se vedno ie čas, da si pridobite eno od
500 lepih nagrad
ki jih razpisuje »BOGOLJUB« za dosedanje in nove naročnike ž
Ker se je oglasilo mnogo zastopnikov in ».ročnikov s prošnjo, uaj bi Je preložili zaključni datum nabiranja naročnikov,
zato prošnjam ustrezamo
ter podaljšujemo datum
do katerega si vsak lahko pridobi pravico do žrebanja s tem, da plača naročnino za .Bogoljub« za celo leto direktno ali pa pri poverjeniku
nepreklicno do 30. januarja 1940.
Do tega dne morajo biti poslani vsi izkazi in denar upravi ^Bogoljuba« v Ljubljani.
Žrebanje bo nepreklicno v sredo, dne 14. februarja 1940.
Nabiralci! Potrudite se!

pa posestnice Sečko M. Čeprav so gasilci prihiteli takoj na pomo<S vendar poslopja niso mogli rešiti. Rešili so iz gorečih svinjakov le svinje. Svinjak je bil namreč prizidan šupi. Skoda, ki ni krita z zavarovalnino, znaša okrog 13.000 din. V Smartneni na Pohorju je pogorelo gospodarsko poslopje po-sesi.iiku Mirku Sernecii. S poslopjem vred je uničil ogenj tudi 7000 kg sena in '2500 kg slame, katero je imel shranjeno gostilničar Martin Jerman. Skoda znaša 25.000 din.
d) V mestnem vrhu t Ptuju je zmrznila Ivana Kodrit, ko je šla zvečer od posestnika Martina Cajnka proti domu. Po izjavi njenega sina. ki služi za hlapca pri Cajnku, je njegova mati prišla vsak dan k Cajnku na kosilo, ker parna r>i imela sredstev za preživljanje. Vsak dan pa se je redno vračala domov prenočevat.
d) Zmrznil je. Anton Peček. posestnik iz Plraže pri Dramljah, oče 14 otrok, je šel v Celje po smodnik za občino, odkoder pa se ni več vrnil. V torek, 16. januarja so Pečkovi našli očeta mrtvega v go/.du za Draniljami Peček je v pozni noči najbrž zašel s poti v gozdu omagal in nato zaradi hudega mraza zmrznil. Za Pečkovo družino je izguba očela zelo hud udarec, posebno še zato. ker je pri hiši še več nepreskrbljenih oirok.
d) Se par požarnih nesree. Ogenj je nastal na gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Hrastnika na Spod. Polskavi. ki je popolnoma zgorelo. Poleg gospodarskega poslopja je zgo-el tudi hlev, kolarnica ter večia zaloga ar v. Od Hrastnika je požar preskočil
n Krajevna kmečka zveza za občino Litii«
SP Tr;il reHni'«« «b"ni w
vI iim Jb 9 tn„ I m0"''. Ljudskega doma
L x! 1	dopoldne. Prosimo v*e nriiatclie
i^Ino udeleTijo S'anU' "" Se 6>
Uprava »Bogoljuba«
na svinjake posestnice Alojzije Skarča ter jih uničil. Hrastnik inia okrog 40.000 dinarjev škode. — Tudi na Vrbah je gorelo in sicer se je vnela hiša Leopolda Jamnika. Požar je povzročil 4500 din škode. Hišica je stala na samem. pa je bilo gašenje onemogočeno.
d Avto je t Mariboru do smrti povozil 28 letno Gizelo Filipčič, hčerko pečarskega mojstra.
RADIO LJUBLJANA
Četrtek, 25. jan.: 18 Priljubljeni napevi, 1840 Slovenščina za Slovence. 19.50 Deset minul zabave. 20 Reproduciran koncert simfonične glasbe. 21.15 Samospevi. — Petek, 26. jan.: 18 Ženska ura: Pogovor o_ vzgojni posvetovalnici, 18.40 Francoščina. 20 Koncert Radijskega orkestra, 21 Klavirski koncert sodobne portugalske glasbe. 22 15 Originalna Švicarska godba. — Sobot«, 27, jan.: 17 Utroska ura: a) Slovenske narodne pravljice, b) Ucibanove prigode. 18 Za delopust igra Radijski orkester. 18.40 Pogovori s poslušalci, 20 Pregled zunanie politike, 20.30 Pisane raznoterosti. 2215 U vesel konec tedna igra Radijski orkester. — Nedeli« ,28. jan; 8 Jutranji pozdrav, 8 15 Duet harmomk, 9.45 Verski govor, 10 Prenos cerkvene glasbe ,Z stolnice U Nedeljski koncert Radijskega
u£i[v.t,L °l Tarabku"5ki "P»«t " Kmetijska kuž,n/	".varne za človeka,
1730 Ves?! popoldanski koncert, 20 Pevski zbor •Gosposvelsk. zvon., 22.15 Za dobro voljo. - Po' nedeljek 29. jan.: 13.02 Opoldanski koncert RadM-
- dr^r^'201 nZdrrStVtna Zak°" •»««'•
gorčič 19« V^ IS ' Z"baVa' 18 40 Simon Gr«" gorcic,	Več mature — pa brez zamere 20
Kompozici sk, večer. 21 Vsem v veselje. -Tore^
pt^^k^Haa M??.
koncert: SiolonceHo.* 21.15 fi® trio ^'n? fantje.. 18 Mladinska ura' Ren > } T*! 'Sllrie
mestne plinarne 1840Smol«1"' tt, 1|ubiian'ke zavesti. 19.50 Iz rastUn tZ • lloven,k<! " '^dne ski trio.	t m zdrav)e "> ®oč, 20 Klavir-
Drobne novice
Japonski tisk je začel hudo napadati So. vjetsko Rusijo!
Sloviti klavirski mojster Padareviki j. izjavil, da se ne bo dotaknil klavirja, dokler ne bo Poljska spet svobodna.
O hudem angleškem letalskem napadu ti, nemške utrjene otoke poročajo z Danskega.
1,200.000 sodov bencina ca svojo vojsko je kupila SovjeUka Rusija v Ameriki od za. četka vojne.
Novim angleškim ladjicam za uničevanj« plavajočih min so dali ime »Destructor«.
126 vojnih ladij ima sedaj Francija v delu.
Madžarska potrebni« močno Jugoslaviji piše glasilo madžarska vlade.
Italijanski vojni svet se sestane 8. februarja v Rimu.
Po ogrskih trditvah je sedaj n« vtem svetu do 12 milijonov Madžarov.
V	trak je zletela velika smodnisaica r angleškem Londonu.
Tndi v Združenih državah ameriška je zletela v zrak neka tovarna, ki je delala zt angleška m francoska naročila.
Švedski tisk napada prejšnje socialdemokratske vlade, češ da so zanemarile obrambo države.
109 angleških mornarjev je zgubilo življenje ob potopitvi treh angleških podmornic pri Helgolandu.
40.000 bolgarskih delavcev bo dobilo posla s predelavanjem sovjetskega bombaža, poslanega Bolgariji.
O novi japonski vladi pišejo, da je prijateljsko razpoložena proti Ameriki in Angliji,
Skoraj vso svojo vojsko je mobilizirali Belgija.
Z zapadne fronte ie vedno poročajo, dt ni nobenih posebnih dogodkov.
Veliko denarno pomoč finskim katoličanom je poslal sv. oče.
150.000 goldinarjev so zbrali na Nizozemskem za finski Rdeči križ.
Za 8 milijonov dolarjev lovskih letal ji naročila Anglija pri ameriških tovarns'i.
35 ton težke bombnik« so začeli izdelovati v ameriških Združenih državah.
Zaradi pomanjkanja živil so nastali veliki nemiri v Leningradu in Moskvi. To poročilo italijanski listL
Po potopitvi oklopnlce »Admiral v. Spte« so ameriške zavarovalnice znižale zavarovalni prispevek za pol odstotka.
V	francoski armadi »luži 15.000 duhovnikov, ki so pomešani po polkih.
Do tal je pogorela ena največjih romunskih tovarn vagonov.
Vse vozn« olajšave t osebnem prometa so odpravile nemške železnice.
C«lo vrsto športnih prireditev v korist Finske bodo priredili v Ameriki.
Poljsko vsenčiliške so otvorili v francoskem Parizu.
Za nemškega poslanika t Rimu bo baie imenovan znani von Papen, doslej veleposlanik v Turčiji.
Nevarno je zbolel bivši romunski zunan|i minister Titulescu.	.
20 višjih nemških oficirjev je odpolo«* v Sovjetijo zaradi preureditve ruske armade.
Kot prostovoljec na Finsko se je pni*'" 52 letni danski princ Olgar.
Francoski parlament je s 521 proti 2 glasovoma razveljavil vsa komunistična posl»a' ska mesta.
! _gtcv. 4.__>DOMOUUBc, dne 24. januarja 1940.
Razgled po svetu
Francoski kardinal o hirajoči družbi
Pariški nadškof kardinal Verdier je na dan novega leta v svojem odgovoru na vda-nostne besede pariške duhovščine rekel tole: »Bolj in bolj spoznavamo, da se v živ-f ljenju naroda vse suče okoli nravstva in da bo sedanje stiske nravstvene stiske. Dogedki iz dneva v dan jasneje dokazujejo, da so tisti, ki so hoteli družbo razbožiti, prerezali njene peruti, s katerimi se edino more dvigati do pravega napredka. Do smrti so ranili družino. Država se je izpostavila nepreneha-jočim političnim in gospodarskim motnjam.
ITALIJA
e Pričela se be vojna ta petrolej. Časopis »Fopolo dltalia« objavlja daljši dopis iz Berlina, v katerem pravi, da je pozornost političnih krogov v Nemčiji ie vedno obrnjena proti vzhodu .., List navaja tudi odstavek iz »Vol-kijcher Beobachterja«, ki je v začetku decembra 1939 raziskoval sovjetske vojaške možnosti v Vzhodni AzijL »Popolo d' Italia pristavlja i k svojemu poročilu, »da se bodo vojna dejanja ! morda že v kratkem razširila na področje i črnega morja, na Kavkaz, na Irak, Perzijo in morda celo na ves Arabski polotok. To je nujno, pristavlja italijanski list, ako je res, da se mora dandanes vsak vojaški spopad z modernim orožjem v najkrajšem času razviti v | vojno za petrolej.« — V mednarodnih krogih v Rimu menijo, da se počasi odraža na obzorju možnost vojaškega spopada v Prednji Aziji na ta način, da bi Sovjetska Rusija začela poskus napada na bogate angleške petrolejske vrelce v Iraku (Mosul) in v Južni Perziji, da bi Anglijo in Francijo odtrgala od petroleja, ki je za uspeh sodobne vojne neobhodno potreben kot gonilno sredstvo za vsake vrste motorizirano orožje na kopnem, v zraku in na morju. Italijanski list meni, da je treba iskati v ozadju nemško-sovjetskega zavezništva predvsem to možnost.
NEMČIJA
* Na napačni poti. Hitlerjev namestnik ess ie imel pred nekaj dnevi govor, v katerem je dejal, da bo treba zaradi izgub na bo-JiSčih zvišati število rojstev, če hočejo Nemci obdržati svojo moč. Ker je veliko družinskih °cetov na bojiščih, bodo oblasti pospeševale nezakonska rojstva in ne bo nobene razlike
Mednarodni odnošaji so postali igrača sile in najhujših pohlepov. Tako je zazijala po Vsem svetu strahotna rana, katero je treba zaceliti. Samo nravstvo to more, le spoštovanje božjih zapovedi more preprečiti, da valovi življenja ne bodo brez koristi hiteli naprej ali se celo ustavili. Bolj kot kdaj je danes prišla ura Cerkve. Samo delovanje Cerkve more prinesti odrešenje ostarevajoči in hirajoči družbi — Cerkev mora popraviti škodo, ki jo je napravilo posvetnjaštvo.c
med zakonskimi in nezakonskimi otroki. Glasilo nemških SS oddelkov »Das schwarze Korps« pristavlja k Hessovemu govoru, da bodo vsakogar, kdor bi se izmikal očetovstvu, smatrali za veleizdajalca.
s To in ono, Nemške gospodarske oblasti so blizu Dunaja uredile posebno »Svinjsko mesto«, veliko gospodarstvo, na katerem bodo gojili 4000 prašičev ter jih krmili po znanstvenih določilih, tako da se bodo zredili vsak dan za 500 gr. To bo največje svinjerejstvo v Nemčiji. — Nemški prosvetni minister je izdal odlok, s katerim uvaja v vse nemške šole letalstvo kot obvezni predmet. Namen tega odloka je izbrati in izuriti za Nemčijo čim več dobrih pilotov. — Štirje ogromni požari so bili 14. januarja v Berlinu. Med drugim sta pogoreli dve tovarni. Ogenj je bil podtaknjen. — Sovjetsko, letalo tipa »DS 3« je poletelo na poskusni polet iz Moskve v Berlin. Letalo s štirimi člani posadke in 16 potniki je prjspelo srečno v Berlin.
HOLANDSKA_
s Priprave ia obrambo. Te dni je bilo razglašeno vojno stanje v juž. holandskih pokrajinah. Po vesteh holadskih listov nemške priprave vzdolž meje še vedno trajajo. Zadnje dni so nemške čete postavile ob vsej meji dolge in široke žične ograje, na nekaterih mestih pa z visokimi pločevinastimi zasloni,, ki preprečujejo vsak pogled na nemško ozemlje. S tem hočejo preprečti, da bi angleški in francoski vohuni dobili kake podatke o vojaških delih tod. Holandski listi poudarjajo, da je država zdaj pripravljena na vse in da so izvedeni vsi uspešni obrambni koraki. Ovire proti tankom so na svojih mestih; celi predeli važnega ozemlja so podminirani, utrdbe na najvažnejših točkah pripravljene, poskrbljeno pa
je tudi vse za uspešno in naglo poplavite? ozemlja. Tudi če bi mraz trajal, ne bi led na močvirjih in na poplavljenih predelih nič pomagal napadalcu, ker je poskrbljeno, da bo mogoče izpustiti vodo izpod ledu, ki se bo potem začel udirati. Tisoči topov in strojnic so pripravljeni, da vsak trenutek začno z obrambo, posadke so založene z orožjem in odločene, da se bodo borile do zadnjega po finskem zgledu. Vsaka misel, da bi bilo ho-laodsko ozemlje mogoče prekoračiti v nc.caj dneh, je neumna.
ŠPANIJA
t Španski otroci so se vrnilL Med špm-
sko državljansko vojno je bilo na tisoče ot-ok iz Španije poslanih v Anglijo, Francijo, Eal-gijo, Mehiko in Sovjetsko Rusijo. Večina 'eh' otrok se je že vrnilo domov v Španijo. Na« rodna Španska vlada se že dalj časa pofija: s sovjetsko-rusko vlado glede na povraek španskih otrok. Kakor poročajo iz Madrida, bo v kratekm več begunskih otrok prišlo nrzaj v Španijo. Te otroke bodo najprej porazdelili v različne domove okrog Madrida, kjer b?do pod državnim nadzorstvom, da jim iztrebijo »strup« dva- do triletne komunistične vzgoje. To delo bodo opravljali sami preizkušeni vzgojeslovcL
KITAJSKA _
s Koliko vojakov imajo Japonci na Kitajskem. Po kitajskih vesteh imajo Japonci na Kitajskem 49 divizij in 14 mešanih brigad, ki štejejo skupno 1,680.000 mož. Po kitajskih vesteh znašajo japonske izgube 1,460.000 mož, in sicer povprečno 50.000 mož vsak mesec, Kitajci so postavili približno 3 milijone vojakov. Kitajske izgube so znašale okoli dva milijona mož,
Italijani o sovjetski moči
Italijanski časopis »Messaggero« prinaša daljši članek o sovjetski vojaški moči spričq skušenj na finskem bojišču. Te skušnje do« kazujejo, koliko je vredna pravljica o silen vitem ruskem vojaškem valjarju ia o boljše* viški vojui moči.
Boljševizem je prve vojaške poraze <'»» živel v Španiji od italijanskih legkmarjev, zdaj jih doživlja od finskih smučarjev. Kaj si morejo pri teh porazih misliti v Angliji in Fr raci j i, kjer so si toliko obetali od sovje°.?'ce vojske in od letalstva. Kdor pozna rusko vojaško zgodovino, se ne more čuditi sovjetsl. 'ta porazom.
Od Petra Velikega dalje je Rusija doživljala na vseh bojiščih same poraze. Rusi n so nikdar mogli nikjer zmagati z lastno močjo v vseh teh 250 letih. Poljaki so jih premagali leta 1920, leta 1921 in 1925 so jih porazili Japonci. Zdaj jim zadajajo vsak dan hujše udarce Finci, Vse to priča, da sprememba oblasti ni odpravila organizatorne nesposobnosti, marveč jo je še stopnjevala.
Švedski ministrski predsednik Hanson j«.
izjavil, da bo Švedska z orožjem v roki branila svojo neodvisnost.
Proizvodnja piva je znašal« t Rusiji leta 1932 4,206.000 hI, v 1. 1937 pa 8,764.000 hi,
3000 ton znaša francoski, 2400 ton pa angleški zlati zaklad.
Nov nemški mirovni predlog
Londonski časopis »Obaerver< piše, da Nemci spet pošiljajo posrednike na Švedsko v Holandijo, Švico in Italijo. Ti odposlanci naj bi dosegli, da bi se po posredovanju teh držav sklenil mir pod naslednjimi nemškimi pogoji: 1. Nemčija bi pustila Poljski, Češkoslovaški in Avstriji delno neodvisnost pod vrhovno oblastjo Nemčije; 2, Namesto kancelarja Hitlerja pa bi prevzel vodstvo Nemčije maršal Gfiring. Angleški tisk sklepa iz tega, da je Nemčija v dosedanji vojni prišla v hudo go-
spodarsko stisko in da je pripravljena za sklenitev miru, ki bi ji v glavnem zagotovil ohranitev tistega, kar je do zdaj dobila, žrtvovati celo svojega kancelarja. Nikakor pa ne bi Nemci sprejeli miru, ki bi jim odvzel katero od zasedenih pokrajin. Zdi se pa, da Anglija in Francija teh nemških zahtev ne bosta sprejeli, saj sta si postavili za cilj uničenje sedanjega reda v Nemčiji.
Nemško časopisje zavrača vesti o novih nemških mirovnih predlogih.
■ nnvtnt.H-R,-. dne 24. januarja 1!M0.
Knez aame^inik PaUe odhaja iz nad»kofij»ke palače v Zasreb« v sprem*t\u nadškofa dr. Ai.
Stepinca in bana dr. šubašiča.
Nj. kr. \is. knez namestnik Pa\l»> in \'j. kr. \ i', kneginja Olga se poslavljata od Zagreb«. Rneginji Olgi je bil ob slovesu izročen lep šopek rož.
Prejšnji teden je obhajal 30 letnico poroke maribor. podžupan g. žebot v krogu svoje družine.
Nj. kr. Vi-,. knez namestnik Pavle med hrvaškimi kmeti,
V vsako hišo »Domnlluha«!
Jože Pire. bivši predsednik Slovenske orlovske
, ' u 1S"	obhajal 50 letnico
rojstva. Bog ga živi še dolgo vrsto let'
«.ore"«p",i.lZ do,enčkom * naročju): »Olrok c. Zdravnik (ne da hi .. 02rl): ,Naj ^ do
" slavnostne večerje v k, k. l-
banSk' P"1'* * Zagrebu ob priliki knežjega obisk«.
c'»luiki ,n vojaštv o preiikuša vojne aparate na zahodni fronti. Desno: Letalski angleški fastniki prevzemajo navodila, preden odletijo na bo-
jiSfe s svojimi smrtonosnimi bombami
>I>OMOLIUB<, dne 24. januarja 1910.
Mra/. je naredil takšnole ledeno umetnino. To je vodomet v Washingtonu v Ameriki.
LlnJj.iiS "ol » B«»»«,»biji: Romunski kralj Karol II. je v spremstvu svojega sina, pre-lrJnrf L ,a,.MlhJaela.' Pf,8Pcl v "'Sinavo, kjer je s svojimi vojaki obhajal praznik sv. freh J • m 8llkl	Kralja s sinom na poli k tradicionalnemu blagoslovljenju vode. Za njima je
romunski minislrski predsednik Tatarescu in višji častniki.
>loMija zima tudi mornarjem ni prizanesla. Na sliki vidimo ladjo, ki je bila na vožnji po severnih morjih. Gori do vrha jamborov se je odela t ledeno obleko.
Nove znamke r.a pošto z letali so pred kratkim izdali na Ogrskem.
PO domovini
Prežganje, 24. januarja 1940.
Ljudski župan 50 letnik
Morda se bo g. jubilantu zdelo nekoliko nerodno, da so naslednje vrstice njemu posvečene. Toda ko se danes, 24. januarja 1940 kot pet-deselietaik srečava z Abrahamom, naj nam ne zameri, če v znak hvaležnosti za njegovo delo napišemo nekaj vrstic.
Torei, naš župan Joško G a 1 e obhaja danes 50 letnico življenja, katerega geslo je: »Iz ljudstva za ljudstvo«. G. jubilant izhaja iz preproste kmečke hiši, pri kateri je — kot se zdi — županstvo kar prirojeno. Saj je bil njegov pokojni oče župan občine Trebeljevo neprenehoma 23 let. In samo za časa svetovne vojne je županski naslov in odgovornost nosil drag mož, delo in poslovanje pa je mesto njega nosil in vodil že naš jubilant. Po svetovni vojni, ob prvih županskih volitvah v svobodni naši državi je bila enoglasna zahteva: »Zupan oaj bo Gale!« in res, ta ljudska zahteva se je uresničila! In tako je od tistih volitev dalje pri vsakokratnih županskih volitvah Vedno kandidiral in vedno tudi prodrl z izvolitvijo. Dvakrat je bil nasilno odstavljen od
županovanja, pa kljub najhujšemu pritisku časa proslulega JNS biča je pristojna sodna oblast obe odstavitvi razveljavila in upravičeno trdimo, da je bU zadnjih 20 let pravi naš župan edino le Gale.
Res mož ljudskega zaupanja je naš župan Gale. On ni uradnik, da bi Je držal uradnih ur in vTŠil samo županske poslel Pri vstopu v njegovo pisarno ne pusti trkati na vrata, ne pusti se prišlecu odkrivati, tudi se ni treba iz strahu prekriževati, kot smo bili vajeni za časa vsiljenega JNS občinskega režima — ampak pri našemu županu se ti zdi, ko stopiš v pisarno, da si prišel k zaupnemu prijatelju, ki komaj čaka, da ti bo ustregel s to ali ono uslugo. Njegovo točnost in vestnost so cenili še celo njegovi najhujši predpostavljeni; saj je celo predstavnik JNS režima javno priznal, da je najbolj točen in najbolj vesten župan v srezu g. Gale. Koliko noči žrtvuje on za županske posle, to ve tisti, kdor iz bližine vidi pozno v noč, včasih preko polnoči razsvetljena okna občinske pisarne, v kateri sedi za pisalnim strojem in si z reševanjem nakopičenih aktov beli glavo. Čeprav so njegovo vestnost, zmožnost in delavnost cenili njegovi najhujši nasprotniki na visokih mestih, se je vendar našel nevoščljivec, ki mu je v maščevanju stregel po življenju — kar se mu pa ni posrečilo, pa vendar mu ;'e s strelom skozi okno tako uničil desno roko, da bo težke posledice čutil in nosil vse življenje.
Kje je dobil naš jubilant za vse to delo potrebno izobrazbo? S hvaležnostjo priznava, da se mora za vse znanje in izobrazbo zahvaliti katoliški prosvetil Kako mu oči zažarijo,
če nanese nika Karla
pogovor na blagopokojnega „ Jakliča, a katerim sta vzgajal?" vodila prežganjskega »Orla«. Z islim 111 vam pripoveduje o podobnih društvenih čerih pod vodstvom nepozabnega g. ^ !e" f Martina Jarca. Spominjamo se, a koliko njenostjo in radostjo obenem je ob prj)t blagoslovitve tukajšnjega »Ljudske ia doma/ prestreljeno roko otvarjal dom prosvet« iskreno želel, da bi kakor on tudi vsi nj^* občani tukaj dobivali pravo izobrazbo.
Mimogrede bodi omenjeno, da je nal spod jubilant uspešno delal in še vedno deU na političnem polj«, saj je predsednik Itrajevn« JRZ, priznan gospodarski delavec — do zid. njega je bil banski svetnik in odlikovan [ redom sv. Save. Kmetska zveza ima v njt® pridnega delavca.
Ob njegovi 50 letnici želimo g. jubilanta, da bi v čilosti in zdravju ter ▼ delu za ljudaki blagor žel bogate sadova m uspehe »vojejj trudal Abrahamu pa naj korajžno seže v rolo z zavestjo, da bo ob priljubljenosti m prizna, nju svojih občanov le in še vodil težko it odgovorno službo trebeljskega župana, -Bog živil
Iz raznih kraiev
Galicija pri Celju. Umrl ie Franc Dima posestnik iz Podgore in dolgoletni cerkve«! ključar naše farne cerkve. Ob odprtem groba so mu cerkveni pevci zapeli ganljive žalostin-ke. Naj mu vsemogočni Bog bogato pojilača njegova dobra dela! — Prosvetno društvo jt uprizorilo na Silvestrovo žaioigro >Prisega a polnoči«, katera je izredno dobro uspele.
Šmartno v Tuhinju. Tukajšnja občina j« prejela na prošnjo občine in {posredovanje ministra dr. Kreka in bivšega poslanca Strcim od ministrstva za soc. politiko in ljudsko zdrar-je din 10.000 podpore za prehrano revnih občanov. Podpora je prav dobrodošla, ker mali bajtarji in delavci prav sedaj najbolj potrebujejo pomoči, ko že nimajo več pridelkov in ter
Besede
(PovesU
Sp«al S. VeUkooj«. flartrinU »kad. »liku L. SuAmelJ Sike t> tromesebn kronike • naših krajih.
>0, to je torej res hoje delo, Vidmar'«
terel^fo^ 04 ^ m Slf>ka1' bi "do
>0jej, ojej, oče Vidmar, nikoli več!«
» • •
sam^™.— '* maline- V SeDOŽe,d 50 bi» <eli lazi samega malmievja m na njih so rdele in že imele ma-
daKeTS ^traeS £ '
da se odlije sokVredln k u ? lmel Pužke< ker je
aiesovo PIIL LT^ Kt PV^
marju res udarili, >ker ITi* i P? °'anca pri Vi<J-f* ^ k-. •	1 poDujal M župana!«
Ce so bih p„ \ tdmarja orožniki, so bili laiik*
P-j da«, n. p^a Da ^Ta^ * « m
je od pošle, samo v soboto gredo na Werfen. žalostne pa ao ženske! Kaj bi ne, ko je pa bil fant, da malo takih. >Zdaj bo moral prevzeti Zonta cesto! < Komu je prav za prav telegrafiral slari Povh? Jerneju! Da ni Jerneju on bi domov! 0, tisto pa nel Da bi se ženske prestrašile! Niso mogle dognati, komu, ko se je vse tako
Mlakarja. " ^ ^ ^ dognali' P^1^®
ubil n^gladki £ff " ^ ^ D* kak° - J* Da bi mu bila kolesa nažagana? >Cesa si
glave6 drni-vS07 ^ * ?as '<>'< Nobene prZ
S^S Ei-st S S ts^vut^
«-. KmTa	J** > -
ok'r»o^t er r z v i ia'm 3 ^ deIa'	da
Pati ter voz i U kam eni e v C'garfto! Dru«i ™>rajo ko-
je Povbovega vS. iT "J0 Todneata kakor i« rekla Roli a. ko Te oriTa T"® ^^ kaJ
>rLT De r AU ni dobil ,e'e8rama?« Prvega mu Jrid?dewr inT Pf. "e 1)0	™da.
Skregale bi se bile 'h, „, ^ ^
D« - 4AS i
RAZNO
Dekle pogoltnilo »bu Ifetko. 16-letnemu dekletu Dorothv Pleau v New ! Yorkn v Ameriki so mo. rali preteklo sredo z operacijo odpreti želodec, da so dobili iz njega zobno Metko, katero je veter prej pogoltnila. V«i po izkusi, da bi dobili pred« met iz želodca skozi (trlo, so oelall brez uspehi in tako so morali končno želodec prerezati Ta nenavadna nesreča » j« pripetila, ko si je skuk-la deklica pogledati » zrcalu v grlo ter pri tem ujporabljala ščetko, dt j« z njo pritiskala jezik; t* na doma je pogoltnil« i« Metka ji je zdrknila w vzckil.
Dežela mineralk. Fti* ctja ni samo dežela i1' vratnih vin, temveč •» lahke panals tudi s !«"< de spravi izmed vaeh dežel na »vetu največ m* ninekih vod na trg ia «• jih največ izvaža. Za » ae nora zahvaliti «*«!•' mu velikemu naravne«« bogastvu s temi voda««' Poleg tega pa )• coz tudi vnet konsu®«« priljubljenih krčmah «' mineralk. Po bifejih * priljubljenih krčmah -
hudi zimi ni nobenega zaslužka. Kot pred-vnik občine se prisrčno zahvaljujem obema
lelovnik
imenovanima gospodoma jr.u pomoč v imenu r: rm
čim oni tega ne zmorejo, ampak' znajo samo
I, r,.vnih občanov. Onim pu, ki znajo našo irno in osebje sumo kritizirali, naj služi to pouk, (In tudi mi znamo kuj i/poslovali, do-
ikritizirnti ne vedoč, kako težki so posli za obč. Itinkcijonarje v teh čusih, če hočejo res ljudem kuj pomagati, ne pa samo nositi častne Baslove. -.J"»s Pavel, župan.
Orehovica pri St. Jerneju. Tudi v Oreho-•vici smo se pričeli oživljati in se pripravljamo Jia ustanovni občni zbor strojne zadruge, ki se l,o vršil v nedeljo, 28. januarja ob 2 popoldan v Soli v Orehovici. Vabimo vse prijatelje zadružne misli. Tudi kupce za vino vabimo, je še dosti dobre kapljice v zalogi
Velesovo. Malo je v naši župniji hiš, ki ne hi micli »Domoljuba«, dobi se pa še katera, da bi lahko utrpela tisti denar. Potrudite se, do 51. januarja je še čas, da imate pravico do požarne podpore in do nagradnega žrebanja, J:i ho 14. februarja. Sam »Domoljube je pa tudi dovolj poceni. V nedelio 28. januarja popoldne oi> 3 bo v cerkveni dvoruni igra »Krišpin in Fridolin«. Igru je zelo zabavna: kdor se želi pošteno nasmejati, naj pride pogledat. Vabljeni.
Blagovica. Preteklo leto smo srečno končali. Pokopali smo jih I*. tri moške, sedem žensk in štiri otroke. Najstarejši moški je dosegel starost 89 let, najstarejša ženska 72 let; trf ženske-matere so umrle v najlepših letih. Pod zakoiiski jurem smo jih spravili 7, rojenih je pa bilo 27. število farunov se je torej pomnožilo. — Naročnikov na Domoljuba imamo letos 72, malo munj kot luni, ker je letos .Slovenski dom (10 izvodov) izpodrinil prijatelja Domoljuba. — Prejšnjo nedeljo je Prosvetno društvo v Domu priredilo poučno Jaluovo igro >l)om« in je zn predpostni čas še navrglo zelo smeš oo burko »Rdeči nosovi«. Dvorana je bila polna gledalcev, ki so pozorno sledili igrani in se veselili in polni hvale vračali domov. Nekateri igralci so izvrstno rešili svoje vloge, pa 1nili novinci so se po splošni sodbi prav dobro odre/ali. V postnem času pa nas menda hočejo razveseliti z lejrn versko igro.
Sv. Gregor. Prosvetno društvo bo na sveč-Jiico ob 5 popoldne vprizorilo igro ».Dva para se ženita«, kilor se želi res od srca nasmejati, naj pride ta dan v naš prosvetni dom. Dan žre-
banja se približuje. Da se bo pa sreča zopet nasinejalu našim »išavum« poskrbimo, da bomo vsi poravnali članarino za Domoljuba, če se ni lega storil.
Ponova vas. Ponovsko gasilsko društvo je vprizorilo 14. januarja prvič v svojem domu igro »Prisega o polnoči«. Med ljudstvom je bilo veliko zanimanje za igro in so dvorano do -zadnjega kotička napolnili. — V šentjurski Hr lini so veliki snežni zameti. — Prosvetno druStvo v št J n r j ii bo na svečnico vprizorilo veselo igro »Županova Micika«.
Usmilimo se lačnih plic
Sneg je pokril t!a in ptiči ne morejo do živeža. Prej so še kako prišli do kakšne drobtinice ali zrnca, zdaj pa jim jo je zagodel sneg. Premražeci in lačni letajo po mestu z napušča na napušč, nikjer nimajo obstanka. Prav je, da ae jih zdaj nekoliko spomnimo, naj nam v gorkih mesecih delajo veselje s svojim petjem in so koristni, ker ugonab-Ijajo mrčes po njivah in vrtovih. Doma se marsikdaj dobi kakšna drobnjava, ki bi šla sicer v pomije. Zakaj ne bi postavili kam ven, pred okno ali na nazidek ob odprtem hodniku. Kako hitro zavohajo, kje ste jim pogrnili mizo! Najprej prile-tiia eden ali dva, pa se kmalu dvigneta in gresta vabit še svoje znance. Kaj naglo se pri »mizi« nabere cela krilata družina s kosi, šiinkavci, črno-glavkami in senicami. Največ pa je seveda glasnih vrabcev. Človek jc vesel, ko vidi, da je napravil dobro delo živahnemu, fletnemu drobižu!
St. Jernej na Dolenjskem. V Gor. Vrhpolju, v podružni cerkvi sv. Urbana sta se 15. januarja 1940 poročila predsednik fantovskega odseka v št. Jerneju, g. Pavlin Franc in gdč, Za-gorc Jožefa, oba iz Gor. Vrhpolja. Gosp. Pavlin Franc je pridno deloval v katoliških društvih. Fantovski odsek v Št. Jerneju mu je ti. januarja priredil prav lep poslovilen večer. Kljub hudemu mrazu se je v društveni dvorani zbralo nad petdeset članov. Načelnik F.O. g. Turk Anton se mu je v imenu vseh fantov tukajšnjega F. O. prav toplo zalivulil za vse delo, ki ga je ril v odseku. Sledil je lep fantovski večer. C.) koncu je g, Pavlin Franc v kratkem, po vsebini bogatem govoru pokazal pomen F. O.
Veseli smo, da je v naših vrstah zopet dozorel mož, dober delavec, plemenit značaj in zaveden katoličan. Ponosno lahko trdimo: »Tuki možje se vzgajajo le v katoliških društvih.« Mladina poročencemu želimo obilo sreče in blagoslova. — V nedeljo, 28. januarja, popoldne ob 3 bo priredilo »katoliško prosvetno društvo v št. Jerneju veselo igro »Micki je treba moža«. Prijatelji vljudno vabljeni.
Predvor. Prosvetno društvo bo priredilo dne 2. in 4. februarja ob pol štirih v Ljudskem domu v Preddvoru zgodovinsko igro v 9 slikah »Ben-Hur«, po romanu Ludviku VValacei. Igra se odigra v letih 24 do 35 po K. r., ko je Rim pregnal Judovskega kralja in velikega duhovna ter je Judeja pričakovala obljubljenega Od-rešenika. Vljudno vabimo.
št. Lovrenc na Dravskem polju. O hudi zimi pri nas bi pisali, pa letos je itak povsod huda; le to omenimo, da je" bil pri nas najnižji mraz 24 stopinj. Zadnjo soboto (20. jan.) so pokopali veliko trpinko, 52 letno Marijo Pale iz Apač. — Dobra je uspel »ženski farni sestanek«, na katerem je ono nedeljo bilo predavanje o komunizmu v družini. — Na svečnico popoldne ob treh pa vas vabimo vse od blizu in daleč na uprizoritev pretresljive narodne drame »Črna žena«.
Moravče. Občni zbor kraj. kmečke zveze bo v nedeljo 28. januarja po prvi maši v ka-planinski dvorani. Govoril bo naš ugledni rojak g. dr. Lavrič. Pridite vsi, ki se zanimate za naše stanovsko gibanje.
Shod JRZ v Kranju. Okrajni odbor JKZ za kranjski okraj je sklical velik shod in sicer za soboto dne 27. januarja oh pol 8 zvečer za Kranj in okolico, v ponedeljek 29. jan. pa se vrši za ves okraj shod ob pol It ''opoldan. Shod bo obakrat v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Na shodu bo govoril gradbeni minister dr. Miha Krek. Vabimo vse prijatelje naše stranke, da se udeleže tega shoda.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Kar sredi dneva predrami nas je zaspane Lavrenčane plat zvona. Gorelo je v stanovanju trgovine Geratiča v Spodnjem trgu. Vnela se je lesena stena na verandi, kjer se je radi mraza precej kurilo. Ogenj so takoj pogasili in se ni razširil na druge stanovanjske prostore. Naslednji dar. v soboto 13. jan. pa je gorelo pri »grofu«. Gasilci so takoj odhiteli na kraj požara. Gorela je vila grofa Ivana Zabea na Kumenu. Požar se je ši-
iponuja obiskovalcu nešteto okusno etiketiranih teklenic z dobrimi vodicami. Kdo ki se jim mogel upirati, posebno ko stane velika steklenica komaj okrog 2.25 franka. Da pa cenijo francoske vodice tudi drugod, ne samo doma, je najbolje razvidno iz tega, da znaša "ijih letni izvoz okrog 50 milijonov steklenic, Število, s katerim se 7 milijonov steklenic letnega izvoza šampa.njca prav gotovo ne more primerjati, vsaj kar se tiče količine.
Bacil ošpic Izoliran.
Zdravnici « Kolumbijske univerze dr. Joani Brad-hurstovi se ie posrečilo Izolirati bacil ošpic. Strokovnjaki menijo, da bo "naprej mogoče • cepljenjem obvarovati otroke Pred to boleznijo. Poleg tega «e verjetno, da se bo dalo posihmal ugotoviti diagnozo ošpic mnogo prej kakor je bilo doslej v navadi. Zdaj se >e da|a bolezen dognati f e tedaj, ko «o ee pokazali na koži rdeči madeži.
Pravijo, da avtomobili
Pobijejo ve{ moških ka-«or žensk.	-----------
ter odvil iz cule storžično pogačo. Toda ni iskal telice, zavezoval je srnjaka.
»Ali je katera nabrala kaj malin?« ' fj »Vse je rdeče!«	, jf
fj Bevk jih je hotel na pogačo.
' »Zakaj jih ne nabiraš sam; v usta ti silijo,« se j"e oglasila Rotija.
Bevk je mrmral, jih nabiral ter močil suhe grižljaje. Ko je zavil cunjo, je dejal glasno:
»Prav, kakor dobim, tako vrnem! Pa ne povem, kaj je rekel Lende!«
Spravil je skorjo v žep ter šumel po listju v dolino, j »Govedo!« so rekle ženske, pa jih ni slišal.
Na robu je zalajal srnjak; Bevk je obstal, kakor da bi treščilo vanj.
»In tako Blizu!«
Puško je bil spravil pol ure prej v votlem javorju pod Slaniščem.
XL.
Kdo je kupil Ferlutovo hiio in kako sta zapisala?
Večerni vlak je obstal v Ajdovščini. Strojevodja je udaril z rokami, kakor da kaj otresa. Iz vozov so se usuli pozni potniki. Nastal je kratek hrup, kričanje, vzklikanje in stiskanje rok. Kdor je koga čakal, mu je vzel iz rok kovčeg iu zavoj. Kdo pa se je ozrl na črno senco, ki se je izgubila v temi od postaje ter zavila pod lučjo k Bratini? Vrabci so že davno molčali, črički pa so bili daleč v brajdah. Pijanec, ki se je gugal čez dvorišče, ga tudi ni spoznal.
Drugo Jutro je Pračka nekaj vpil nad vajencem, ki je nalagal oves, vpil, da Je slišal voznik.
»Ne tega, boljšega!«
Pokazal je drugo vrečo; v prodajalni je smrdelo po plesnivi moki, milu in poleuovki, ki se je močila pred vrati. Voznik je z bičevnikom prigrebal konju razstlano mrvo ter naročal na pragu. Vajehec mu je nalagal vreče na voz. Ko je voz zavil okoli vogla, je vajenec rekel, da je tam v vreči vendar slabši oves. Pračka ga je grdo pogledal in dejal:
»Če ne razumeš! Kdo pozoblje oves? Konj! Ali konj kaj reče, butelj!« ga je poučil. >In dražji tudi ni!«
Tisti hip je potovki Barbi, ki je nosila pošto Pred-mejo ter sto in sto drugih naročil ljudem, padla steklenica sredi trga na tla, da se je razletela. Ženska je vzdignila roke, kakor da jo tepe nevidni bič. Pračka je radovedno pogledal ter za hip ostrmel. Okoli vogla je široko in trdo prišel Povhov ter spodil vrabce, ki so se prepirali in kljuvali ria kupu. Kolesar se mu je umaknil; možakar, ki se je kregal sam s seboj ter šel na sodnijo, se je skoraj zaietel vanj.
»Ali nisi padel?« je naglo zinil Pračka.
»Nisem!« se je smejal Povhov. Bil je Maks. »Pili smo, ker je vroče, padel pa nisem!«
»Ne, rekli so, da si padel v vodo ter te Se niso našli. 9e zvonilo ti je in danes bo maša!« je pravila Barba.
»Da, Jernej je atdi meni to rekel!« je dejal Pračka, || Povhov se je zresnil, fj »Ali res? Kdo pa je to raznesel?«
»Ne vem, kdo! Meni je pravil Jernej in njih cela vrsta! Da te niso našli in te iščejo. Da je Zonta prevzel cesto in kaj še vem vse. Res sem vesel, da nisi mrtev in da si živ.«
(Nadaljevanje prih.J.
fi»/
ril tako naglo, d« so si stanovalci, grof in neki baron z Nemčije, ki je s svoj« gospo bil tukaj na obisku, rešili golo življenje, kakor zgoraj, ie tudi tukaj nastal požar iz istega vzroka. V soboto diie 6. -n t nedeljo T. januarja so se vršile pri nas smučarske tekme za prvenstvo ma; riborske podzveze ZFO. Tekem so se udeležiti tudi fantje domačega odseka in so zeli lepe uspehe. Pri pntrolnein teku so si priborih prvo mesto in s tem prehodni pokal mariborskega
župana.	.
Trbovlje. Kmečka zveza je imela ono nedeljo občni zbor. Soglasno je bil izvoljen nov odbor z Gričar Feliksom iz Retja na čelu. V ponedeljek, 22. jan. se je vršil celodnevni kmetijski tečaj.	.
Mirna. Žeblarjevega očeta Antona Sularja ni več. Odšel je v začetku novega leta v 82. letu starosti, po plačilo. Bil je mož, ki je dal Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Doma mož molitve, v cerkvi redno pri službi božji, mesečno — pa tudi večkrat — z možmi Apostolstva pri obhajilni mizi. Ves vnet za čast božjo je opravljal službo ključarja župne cerkve prav vestno do svoje smrti, t. j. 42 let. Do 35 let je bil občinski odbornik, pa moder, preudaren. Za svoje požrtvovalno delo pri občini je dobil plačilo — brco — pod zloglasnim režimom, kar je moža bolelo. Leta 1908 se je ustanovila hranilnica in posojilnica na Mirni in ves čas njenega obstoja ji je modro načeloval Anton Šular. Ne smemo pozabiti njegovega izvrstnega spomina: vedel je za vse duhovne v škofiji, za domače, na Mirni nekdaj službujoče, pa tudi rojstne in smrtne dneve, kakor je tudi videl podatke o svojih so-občanih, in tako veliko koristil dobri reči. Očeta ni več! Ostali se ga bomo hvaležno spominjali. — Bog mu bodi pa plačnik!
Loke v Tuhinja. Ureditev Nevljice se je spet začela. Večina delavcev dela na akord. Ker nekaj zaslužijo, so kar zadovoljni. Le zima, ta je nekoliko ostra! Včasih mraz, včasih padavine, tako da so komaj trije, kvečjemu štirje »šihti« na teden. Seveda za enkrat je hudo, ker je vsaka obleka pretanka, toda upajmo na dobro letino, ki jo zaradi ostre zime lahko pričakujemo.
Orehovec-Kottanjevica. Bomo pa že imeli tudi mi iz Orehovca malo pravice v »Domoljubu«, saj nas je 80 odstotkov *DomoIjubovcev«. S ponosom lahko povemo, da smo najmočnejša skupina »Do-moljubovih« naročnikov v fari. Tudi najhujša kriza nam ne iztrga iz rok priljubljenega prijatelja. Letos primanjkuje pri nas krme za živino — K izvedeni
agrarni reformi b! pripomnili, da se 1« že oglasilo preveč interesentov za zeml)o, ki spada pod agr. reformo. - Vodovod v naši vasi tudi ne pride v življenje, dasi imamo od ministra dr. Ivreka z« nakazanih 50.000 din. Naj bi se delo resno vzelo
* r°Smartao v Tuhinj«. Žalostno so zapeli zvonovi pri Sv. Martinu v Smartnem. V ljubljanski bolnišnici je ugasnilo življenje Razpotnikrvi Cilki. Na) počiva v miru!
Iz legije koroških borcev
Z ukazom visokim kraljevskih namestnikov (»Službeni vojni list. »t. 37 z dne 21. okt. 1939) je bila ustanovljena posebna spominska kolajna za one, ki so se v letih 1918-19 borili za našo severno mejo. Legija j* za prijavo za podelitev kolajne izdala z odobrenjem vojaških oblasti poseben obrazec, katerega prejmejo vsi člani društva. Pozivamo člane, da dvignejo obraze« čim prej v društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju št. 7-1. in sicer v času od 8—12 in od 14—17. Tam prejmejo tudi vsa navodila za popolnitev teh prijavnih obrazcev. Članstvo zunanjih krajevnih organizacij prejme tiskovine pri svojem upravnem odboru. Tem potom pa vabimo tudi še neorganiziran® borce, da se v lastnem interesu prijavijo društvu kot redni člani. Rok za prijavo je odrejen po komisiji pri štabu IV. armijske oblasti ter se prijave po 31. januarju 1940 ne bodo več sprejemale. — Tovariši! Ne odlašajte s prijavo na zadnjo minuto. — Glavni odbor Legije koroških borcev.
Preserje. Prosvetno društvo bo uprizorilo na svečnico ob 3 popoldne dve burki, in sicer spevoigro v 1 dejanju »Povodni mož« in pa »Sluga dveh gospodov« v dveh dejanjih. Prijatelje petja in smeha vabimo.
Goriie pri Golniku. Ta teden je bil občni zbor krajevne Kmetske zveze, na katerem je govoril predsednik okrajne KZ Ovtenik iz Predoselj pri Kranju. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Odbor je svojo nalogo v redu vršil in zato je bil tudi soglasno izvoljen za bodoče.
Kranj. V Struževem pri Kranju je umrl zavedni katoliški mož, posestnik in večkratni občinski mož Pleša Janez, star 72 let. Poznan je bil daleč na okoli pod imenom Štembalov oča. V za-
konu • svojo ženo Heleno t« mu je rodilo 8 otrok,
ki so bili vsi vzgojeni v pravem katoliškem duhu. Bog je tudi hotel, da je najitarejii sin Franc zapel novo »v. mašo in je tedaj župnik v St. Juriju pod Kumom. Naj počiva v miru. Preoatalim naš«
"^"šmartln pri Kranju. Predavanj« o severnih Slovanih je imel na drugem prosvetnem večeru urednik »Slovenca« dr. Tin« Debeljak. Njegov« lep« besede je spremljalo veliko število skioptičnih »lik, ki »o poslušalce peljale proko zgodovin« Poljakov. Za uvod j« odpel mladinski zbor nekaj ilovanskih
PeSIŠenčur pri Kranju. Fantovski odsek je priredil farno predavanje, na katerem je govoril prof. Slapar Pavel iz Kranja o največji nevarno«« naše dobe, o komunizmu. Pred začetkom predavanja to fantje prikazali na odru za nai čat zelo pomembno igro v enem dejanju »Na križpotju«. Vto prireditev je prijetno oživljala farna godba. — V letu 1939 je bilo poročenih 33 parov, novorojencev j« 102, umrlih 52. Fara štej« okoli 3500 duš.
Velka va« nad Moravčami. V sredo 17. jan. je odšla po zasluženo plačilo verna slovenska mati Ivana Grilj, stara 77 let. Zadnje nj«no počivališče je pri Sv. Križu nad Moravčami. Pokojna je imela 12 otrok. Živi jih še 7, trije to v Ameriki, štirje pa v Sloveniji. Pri vseh otrocih je «>rbno gojila ljubezen in vdanost do sv. Cerkvi, /' nogo težav je imela v svojem dolgem življenju, toda v Bogu je vedno našla moči, da je vse lepo prestala. Kot dediščino je otrokom zapustila izredno veliko medsebojno ljubezen in spoštovanje do ttar-šev. — Bila je dolgo vrsto let naročnica našega lista. — Naj ji sveti večna luči
Polhov Gradec. Pripravljamo igro »Pri belem konjičku«, ki jo bomo igrali 28. januarja. Vabimo vse prijatelje smeha! Naše Prosvetno društvo zelo živahno deluje. Občni zbor smo imeli 6. januarja in pa predavanje o Finski. — Šolska mladina je priredila božičnico v Marijinem domu. Socialno delo učiteljstva zelo odobravamo.
Jeaenice. Vse one naročnike »Domoljuba«, ki ie niso poravnali naročnino za letošnje leto, lahko do 30. januarja plačajo v podružnici »Slovenca« v Krekovem domu, da si zagotove požarno zavarovanje in srečo pri žrebanju lepih in bogatih nagrad. — V obmejnem kotu Gorenjske to v lanskem letu pokadili za 7,642.964 din. Pred petimi leti so porabili kadilci tobaka za dva milijona dinarjev manj, kakor lansko leto. Vzrok j« v tem, da j« pri KID naraslo število delavstva in tudi gradbena
57
Gospod Volodijovski
Med molitvijo pa je nehote pogledal skozi okno na svoje Lipke, ki so pravkar vodili konje iz hlevov, da bi jih pri vodnjakih napojili. Po-tihem prepevajoč svoje monotonne*1 pesmi, so začeli Lipki vleči škripajoče žrjave (vage) in izlivati vodo v korita. Para se je v dveh stebrih kadila konjem iz nozdrvi in zastirala sliko. Nenadoma je stopil iz glavnega poslopja gospod Volodijovski, oblečen v kožuh in škornje iz telečjega usnja, se približal Lipkom in jim začel nekaj govoriti. Oni pa so ga poslušali in se pri tem vzrav-navali ter proti vzhodnemu običaju jemali čepice z glave. Ko ga je Azija zagledal, je prenehal moliti in zamrmral:
»Sokol si, toda ne poletiš tja, kamor jaz po-ietim m ostaneš v Hreptjovu v žalosti in bridkosti!«
Ko se je gospod Volodijovski porazgovoril z vojaki, se je vrnil v sobo, na majdamu pa so se znova razlegli spevi Lipkov, prhanje konj in žalostno m presunljivo škripanje žrjavov pri vodnjakih.
XXXVI.
-K,f ie n,a" v"ez izvedel Bašino namero, je spočetka res kakor je Baša slutila, kriknil, da nikdar ne pristane na to. ker sam ne more iti
Je ne Pusti' TedaJ P« so se začele od vseh strani prošnje, začelo se je pritiskanje ki je imelo v kratkem omajati njegov sklep '
iev-iCvf, mani Pr''iskala, kakor je pričakoval, ker bi bila zelo rada šla z možem, brez
' je Potekala preden/, mu po-
" enoglasen, enoličen. B*
ljubljala roke in ga zaklinjala pri njegovi ljubezni do Baše, naj bi vendar dovolil.
»Nihče drug se ne bo drznil,c mu je govorila, »stopiti k mojemu očelu in mu tako reč naznaniti, ne jaz ne Azija, še moj brat ne; edino gospa Baša lahko to stori, ker ji on ničesar ne odreče!«
Na to Volodijovski:
»Baska se ne sme baviti s tem, da bi snubila! Sicer pa, saj se boste morali tod vračati; pa naj takrat to stori.«
Evica je odgovorila z jokom. Bog ve, kaj se zgodi dotlej, da se vrnejo, in je tudi gotovo, da umrje od bridkosti; pa saj za tako siroto, za ka-iero ni usmiljenja, bo tako najboljše.
Mali vitez je imel neizmerno čuteče srce. Zato je začel migati z brčicami in hoditi po sobi.
S svojo Baško se sploh ni maral razstati, še za en dan ne, kaj šele za nekaj tednov.
Vendar pa so ga očito tiste prošnje zelo pretresle, zakaj nekoliko dni po teh naskokih se je nekega večera oglasil:
»Ko bi mogel z vami skupaj iti, ne rečem! toda to ne more biti, ker me služba zadržuje!«
. Baša je skočila k njemu, mu pritisnila svoja rožnata usta na lice in začela ponavljati:
»Pojdi, Mihalek, pojdi, pojdi!«
»Nikakor ni mogoče,« je odgovoril Volodijovski odločno.
In znova je preteklo nekaj dni. Med tem ča-J.8 ,.vprašaI mali vitei gospoda Zaglobo za svet, kaj bi bilo najprimernejše, da stori. Toda ta ni hotel ničesar svetovati. • j • 1 ni, druKih ovir kakor samo tvoje čustvo,« je dejal, »kaj naj jaz govorim? Sam odloči! Seveda bo tukaj pusto brez hajdučka. Ce bi ne bil
,j£|SL" m -bi n.e blla P°' ,ežavn». bi fie jaz iel, zakaj brez nje ni nič.«	'
„ , vidi5\ gospol' Ovir res ni; letni čas je nekoliko mrzel, to je vse. Sicer pa je vse mirno ^povsod po poti so poveljstva, le brez Bje ni
»Zato ti ravno pravim: sam odločil«
Po tem razgovoru je začel gospod Mihael znova omahovati in zadevo na obe strani razmišljati.
Evice mu je bilo žal. Tudi je premišljeval o tem, ali ji primerno pošiljati deklico sAmo z Azijo na tako dolgo pot, in še bolj o tem, ali je prav ne pomagati ljudem, ki si jim naklonjen, ko se nudi lako lepa priložnost Za' kaj pa prav za prav gre? Da odide Baša za dva ali za tri tedne. Pa tudi če bi šlo samo za to, da ust reže Baši, ki bi rada videla Mohilov, Jampol ia Raškov, zakaj ji ne hi ustregel? Azija, naj bo tak ali tak, mora iti s svojim praporom v Raškov; imela bo torej vso obrambo in tudi zadostno, ko so razbojniki uničeni in je pozimi mir pred ordo.
Mali vitez je torej vedno bolj omahoval. Ko sta ženski to opazili, sta ponovili svoj pritisk, ena s tem, da je slikala to zadevo kot dobro delo in svojo dolžnost, druga pa s svojim jokom in tarnanjem. Slednjič se je poveljniku poklonil tudi Tuhaj-bejevič. Pravil je, da vč, da ni vreden take milosti, da pa je vendar pokazal toliko zvestobe in navezanosti na gospoda in gospo Volodijovsko, da sme za to milost prositi. Da mora biti zelo hvaležen obema, ker nista dovolila, da bi se z njim pometalo, in to tedaj, ko še nista vedela, da je Tuhaj-bejev sin. Nikoli ne pozabi, da mu je gospa poveljnikova lečila rane in mu je bila ne samo milostiva gospa, ampak tudi kakor mati. Dokaze svoje hvaležnosti je doprinesel že v bitki z Azba-bejem, zato bo tudi v prihodnosti — Bog ne daj, da bi do tega prišlo — v potrebi z veseljem tvegal življenje za svojo gospo in prelil zanjo zadnjo kapljo krvi.
Potem je začel pripovedovati o svoji nekdanji nesrečni ljubezni do Evice. Ljubil jo je vsa leta, odkar sta se ločila, čeprav brez vsakršne nade, in je nikoli ne neha ljubiti. Toda med njim In starim gospodom Novoviejskim obstoji že od poprej sovraštvo in prejšnje razmerje sluge in gospoda ju loči kakor širok prepad. Edino .gospa4 bi ju mogla spraviti, p* tudi če bi se }i to no
. ,, ,0 zaposlila veliko delovnih moči. Največ po-
i lSin »Drava« cigaret, potem »Zeta«, »Ibar«, »Mo-itd — Dvodnevni kmetijsko-delavski vrtnar-aklVečaj namerava tudi leto, prirediti kr. banaka v» Vršil se bo na Jesenicah dne 8. in 9. fe-tjprav. •	Na te4aju bodo predavali; referent
.»diarstvo in vrtnarstvo, ravnatelj mestnih vrtov
linbliani g- Lap, in sreski kmetijski referent. Predavanje os. tečaj se bo vršil ie, če se prijavi nltlnt30 obiskovalcev. Udeleže se ga poleg Čla-°ol strokovnih organizacij lahko tudi posestniki fn člani kmetovalcev, fant|e in dekleta. Prijave Lejema do 25. januarja tukajšnja mestna ob ima med uradnimi urami. - Vsi lastnik, koles,, stanu-Zli V krajih; Hrnšica. Plaviki rovt m Sv. Krii-Planina, ki spadajo v ob črno Jesenice, se pozivajo,, da nepreklično do konca januarja 1940 prijavijo svoia kolesa za leto 1940, kjer plačajo pristojbino 16 din. Zglase naj ae v mestni občini, a s aeboj oa; prinesejo prometno knjižico. Kdor bo rok zamudil ali prijavo opustil, bo brezpogojno kaznovan. _ Dramatski odsek »Aljaž« uprizori v nedeljo, dne 28 januarja ob 8 zvečer v Krekovem domu veseloigro V šestih slikah »Neopravičena ura«. Kdor zeli videti lepo in veselo igro, naj si jo ogleda. Vstopnina običajna. — Odbor »Rdečega križa« na Jesenicah priredi trimesečni brezplačni tečaj, ki se bo pričel 30. januarja ob 8 zvečer v ljudski ioli na Jesenicah. Sodelovali bodo vsi jeseniški zdravniki in Bratovska skladnica. Prijave se sprejemajo y občinski pisarni.	. .
Cerklje pri Kranju. Večeri kmečko-prosvetnega lečaja so polnoštevilno obiskani. Udeleženci pozorno poslušajo predavatelje, zlasti jih zanima vsakokratno zunanjepolitično poročilo, ki ga kolikor mogoče stvarno podaja g. dr. Bohinjc. V četrtek pride predavat predsednik MKZ g. Puš iz Ljubljane. Naj nikogar ne manjka! — Naročniki »Domoljuba«! Mesec januar se bliža koncu. Kdor še ni storil svoje dolžnosti, da bi plačal naročnino, naj ne odlaša. Nagrade so lepe — »Domoljub« pa v hiši neobhodno potreben. Naročite ga lahko pri našem zastopniku Tonetu Koritniku, ki sprejema naročnino in oglase za vse naše časopise.
št. Vid pri Stični. One 17. januarja smo položili k večnemu počitku Primca Janeza iz Zaboršta v starosti 47 let. Ker je bil navdušen lovec, so ga na zadnji poti spremili člani lovskega društva. Dne 20. januarja je pa umrl Končan Anion, mlinar iz Vrha pri Spbračah. Bil je veren mož in dober vzgojitelj. Preostalim naše sožalje. (Jusilske čete v naši župniji so v preteklem tednu imele svoje občne zbore
in izvolile z malimi izjemami prejšnje odbornike. — Tukajšnja ljudska šola je dne 18. jun. priredila božičnico z obdarovanjem <0 najrevnejših otrok. Vsi ilurovi so bili vredni nuil pet tisoč dinarjev. Hvala vsem tistim, ki sle s svojimi darovi pripomogli k obdarovanju. — Pri nas so vsi mlini, razen dveh, zamrznili in smo v zadregi, kje bomo dobili moko. — »Domoljubove« naročnike opozurjamo, da pravočasno poravnajo naročnino. Sleherni naj se zaveda, da je »Domoljub« naš najboljši"prijatel j in svetovalec, ki prihaja vsak teden med nas. Neobhodno nam je potreben in zato takoj obnovite naročnino, da boste deležni žrebanja, in če bi vas doletela nosreča, da dobite požarno podporo.
Čut socialnosti v narodni družini
Pod pravkar navedenim naslovom čitaMto v
»Kor. Slovepcu« tudi sledeče:
Tudi med nami koroSkimi Slovenci večkrat
Bo j mi o medsebojnih odnosih niso dovolj razčiščeni, ogaja se, da boljši kmet nekam zviška gleda na gospodarsko šibkejšega kajžarja al: delavca, na drugi strani pa delavec ali kajžar zavistno ikilita na kmeta in mu mogoče celo privoščita nesrečo, ki zamaje njegovo gospodarstvo. Ne, bratje, to ne sme biti naša pot! Naša pot je zelo jasna in preprosta: Rodili smo se vsi pod borno kmečko streho. Življenje nam je naložilo podobna bremena, ki jih nosimo z več ali manj upognjenimi hrbti. Zato jih nosimo brez zavisti in brez prezira kot prenaša skromna družiuica svojo skupno usodo v znamenju ljubezni do ponižanih in razžaljenih.
prežganje. Na svečnico, dne 2. februarja bo uprizorilo Katol. prosvetno društvo po deseti maši v Ljudskem domu veseloigro »Trije tički«. Igra je polna veselih in zabavnih prizorov, zato ste vabljeni vsi, ki vam je za smeh in za pristno razvedrilo.
Šmartno pri Litiji. Lep občni zbor je imela
7. januarja naša Kmečka zveza., Kakor .ena družina, smo se zbrali možje, fantje, žene in dekleta ter skupaj podali svoja poročila, iz katerih je razvidno, da so vsi odseki pridno delali. Med občnim zborom je imel globoko
zasnovan govor g. dr. Uršič. Z malimi spremembami je bil izvoljen stari odbor. Vsem, ki niso še včlanjeni v Kmečki zvezi, kličemo: Pridite v naše vrste, da skupaj zboljšuino naš kmečki položaji
Mirna peč. Dekleta imajo 1') tedenski gospodinjski tečaj, katerega z. veseljem obiskujejo. — Lmrl je v St. Juriju pri Mirni peči ugledui posestnik Judež Ivan, zvest naročnik »Domoljuba«. V svetovni vojni je bil podčastnik in je dobil tri odlikovanja. Pred nekaj meseci mu je umrla hčerka, nekaj čez 20 let stara. Naj jimu bo lahka domača zemlja!
Šmartno v Tuhinju. Sadjar, in vrtnarska podružnica v šmartnem šteje 42 članov. V poslovnem lelu 1939 je imela podružnica v programu zgraditi sadno sušilnico, a se je gradnja preložila na pomlad. — V podružnični drevesnici je posajenih nad 4000 sadnih drevesc. Spomladi se jih bo izkopalo 1080 ter razdelilo po-nizki ceni med člane. Tako bo članstvo deležno' prve gmotne pomoči od strani podružnice. — Kaj pa Kmečka zveza? Ali ne spi spanje pravičnega? Ali se ne znvedamo, kakšne koristi bi nam dajala ravno ta kmetijska ustanova, če bi ji mi posvečali nekaj več pažnje!
Litija. V naši mladi župniji je bilo v leta 1939 rojenih 43 otrok. Umrlo je 26 oseb. Okli-canih je bilo 20 parov. Sv. obhajil je bilo prejetih 23.000. — Pred nekaj dnevi je starešinstvo trga Litija začelo z deli pri podaljšanja že zgrajenega nasipa na desnem bregu Save. Material za nasip, ki ga je dalo na razpolago ravnateljstvo litijske predilnice, so nekaj dni pridno vozili litijski vozniki, ki pa so morali zaradi novega snega z vožnjo prenehati. Podaljšek nasipa je za litijsko polje izrednega pomena, ker ga narastla Sava večkrat poplavi. Trško starešinstvo zasluži za to delo vse priznanje. — Dne 20. januarja je prevzel posle načelnika okraj, cestnega odbora v Litiji Mah-kovec Andrej. — Dne 28. januarja so bo vršil občni zbor krajevne Kmečke zveze za občino Litija ob 9 dopoldne v prostorih Ljudskega (loma v Litiji. Na občnem zboru govori zastopnik glavnega odbora Kmečke zveze iz Ljubljane, Člani, udeležite se občnega zbora polnoštevilno!
Raka pri Krškem. »Za živinozdravniške pomočnike« smo čifali že parkrat v >Domoljul)u«r To je zadeva, ki prav v živo posega v gospodarstvo našega kmeta. Povejmo še mi svoje mnenje. Ni glavno, da bi tak pomočnik znal
posrečilo, zavaruje vsaj drago deklico pred očetovim tiranstvom, pred zaporom in bičem.
Volodijovski bi bil morda rajši videl, da bi se Baška ne bila zapletla v to zadevo, toda ker je sam rad ljudem dobro storil, se »i Čudil dobremu srcu svoje fene. Vendar ni še odgovoril Aziji pritrdilno, uprl se je tudi novim Evičinim solzam, zaprl se je samo v pisarno in razmišljal.
Slednjič pa je prišel nekega dne z jasnim obrazom k večerji in je po večerji nenadoma vpraša! Tuhaj-bejeviča:
»Azija, kdaj moraš odriniti?«
»Cez teden dni, velemožni gospodi« je odgovoril Tatar nemirno. »Halim je tam gotovo že končal razgovore s Kričinskim.«
»Ukaži pripraviti tudi včlike sani, ker po-vedeš dve ženski v Raškov.«
Ko je Baša to slišala, je začela z rokami ploskati, nato pa naravnost k možu, za njo je skočila Evica, za njo pa se je sklonil k njegovim kolenom, ves nor od radosti, Azija, da se jih je moral mali vitez otepati.
»Dajte mir,« je govoril, »kaj je že zopet I Ako je mogoče ljudem pomagati, bi bilo človeku težko, da bi tega ne storil, razen če bi bil popolnoma zakrknjen. Jaz pa vendar nisem noben tiran. Ti, Baska, srce moje, se kmalu vrni, in ti, Azija, jo skrbno čuvaji S tem se mi najlepše zahvalite, "o, no, dajte miri«
Tu je začel z brčicami močno migati, potem Pa je rekel že bolj veselo, da bi si nabral domiselnosti:
»Najhujše ao te babje solze! Da le solze zagledam, že nisem za nobeno rabo več! A ti, Azija, 'e moraš zahvaliti ne samo meni in moji ženi, »mpak tudi tej-ie gospodični, ki je kakor senca » menoj hodila in mi neprestano svojo žalost »»vila pred oči. Moraš ji tako ljubezen poplačati 1«
g»Ioplačam, poplačam I« je govoril s čudnim asom Tuhaj-bejevič. In zgrabil je Evičine roke , Jih začel tako silovito poljubljati, da bi bil e«>vek mislil, da jih hoče pogristi.
»Mihael!« je zaklical nenadoma Zagloba in pokazal na Bašo. »Kaj bova midva tu počela brez tega mucka?«
»I no, težko bo!« je odgovoril mali vitez, »prav žare? težko!«
Potem pa je dodal ti5e:
»Morda pa Gospod Bog dobro delo pozneje blagoslovi... razumeš, gospod?'...«
Med tem pa je ,mucek' porinil mednju svojo radovedno, jasno glavico.
»Kaj pravita? ...«
»I... nič I« je odgovoril Zagloba, »govoriva o tem, da na pomlad gotovo štorklje prilete,..«
Baška je začela svoj obrazek drgniti ob možev obraz kakor prava mačka.
»Mihalek, saj se ne bom tam dolgo mudila,« je rekla potihem.
In po tem razgovoru so se znova začela posvetovanja, ki so trajala nekoliko dni; toda zdaj so veljala potovanju. Gospod Mihael je sam vse pregledal, sani je ukazal pri sebi pripraviti in jih s kožami jeseni ulovljenih lisic obložiti. Gospod Zagloba je prinesel lastne odeje, da bi bilo s čim na poti noge zadelati. Pripravili .so vozove s posteljnino in prehrano; opremili so tudi Ba-šinega konja, da bi se mogla na spolzkih in nevarnih mestih iz sani nanj presesti; gospod Mihael se je namreč posebno bal poti v Mohilov, ki je vodila navzdol, tako da bi si človek lahko vrat zlomil. Četudi ni bilo najmanjše verjetnosti za kakšen napad, jc vendar mali vitez ukazal Aziji, naj bo v vsakem oziru previden, naj vedno pošlje nekaj ljudi par staj pred seboj in naj se nikjer po poti ne ustavi, da bi prenočevali, kakor samo tam, kjer so poveljstva; odrinejo naj z dnevnim svitom, obstanejo pred nočjo, po poti pa naj ne tratijo časa. Tako natanko je mali vitez vse premislil, da je z lastno roko nabil pištoli, ki ju je vtaknil v toka pri Bašinem sedlu.
Naposled je prišel čas odhoda. Bilo je 8e temno, ko je stalo dvesto konj Lipkov pripravljenih na majdanu. V glavni sobi poveljniškega
doma je bilo tudi že vse živo. V kaminih so goreli smolnati čoki (panji) z jasnim plamenom. Vsfe častniki: mali vitez in gospod Zagloba in gospod Mušalski in gospod Nenašinec in gospod Hro-mika in gospod Motovidlo in z njimi tovariši izpod višjih praporov so se zbrali k slovesu. Baška in Evica, šo topli in zardeli od spanja, sta pili vinsko juho za na pot. Volodijovski je sedel poleg žene in jo na pol objemaL Zagloba je sam nalival juho in kadar je dolil, je vsi?kikrat ponovil: ,Še, je mraz!' Baša in tudi Evica eta imeli moško obleko na sebi, ker so ženske v obmejnih krajih ponavadi potovale tako oblečene. Baša je nosila sabljico, na sebi pa kožušček iz kožuhovine divje mačke, obrobljen s podlasičjim krznom, her-melinovo čepico z ušesi, zelo obširne hlače, podobne krilu in škornje do kolen, mehke, znotraj obšite z ustrojenimi kožicami. Na vse to so imeli priti še topli plašči in kožuhi z oglavnicami, da bi ji- zavarovale obraz. Sedaj pa je bil ta obraz Se odkrit in vojaki so se kakor navadno čudili njegovi lepoti. Drugi pa so poželjivo gledali na Evico, ki je imela vlažna usta, kakor za poljub ubrana; drugi slednjič niso vedeli, katero bi glodali, in ti kar mirovati niso mogli na svojih prostorih v sobi, tako mikavni sta jim bili obe, pa so šepetali drug drugemu na uho:
»T^žko je človeku živeti v taki samoti. Srečni poveljniki Srečni Azija... Uh!...«
Ogenj v kaminih je veselo plapolal, po za-plotjih pa se je začelo petje petelinov. Počasi jo vstajal dan, precej mrzel in jasen. Strehe sked-njev in vojaških bivališč, pokrite z debelim snegom. so postajale svetlordeče.
Z majdana se je čulo prhanje konj in škripanje enega pod koraki vojakov, ki so prihajali peš iz tovariških. pa tudi iz dragonskih praporov; zbrali so se iz skednjev in stanovanj, da bi se poslovili od Baše in Lipkov.
Slednjič je Volodijovski rekel?
»Cas je!«
(Nadatievanje prib.J
Še je čas!!!
Ne zametujte sreče, ki Vas taka!
Samo £e nekaj dni imate časa, d« si pridobite pravico do ene od
700 bogatih nagrad
če postanete ali ostanete naročnik »Domoljuba«
Prvi dve nagradi sta v gotovini, vsaka po Din 500T-
Prvovrstaa dvoSto-; lesa bodo dobavil« • trvdke: L Praprot-J nik, Domžale — Tehnik Baajai, Miklošičeva c. 20, Ljubljana — Bohtsec Viktor, Tyrieva 12, Ljubljana,
Žrebanje bo 15. februar!« t.|.
" BOdDora I««® dinarie« m s®«*®!®* mmk init^isita laivAi____s-:. _
L«pe nagrade porcelanaste posode bo dobavila tvrdka: F. Kotiram, Mestni trg it 16, Ljubljana, in Koraoč Ivan Koroška c, 10, Maribor,
iti prašiče proti rdečici. Zelo potrebno bi na bilo da bi nekaj vosi skupaj imelo človeka, },vežba'nega za pomoč pri porodih, veščega in Preskrbljenega s potrebnimi inštrumenti za nomoč pri napenjanju, zaduvljenju itd. Bi pa kdo dejal, saj to znanje dobe učenci kmetijskih jol Toda število teh je tako neznatno, da ne oride sploh v poštev. Zadeva pa je tako pereča da bi bilo ljudstvo prav hvaležno onim, Vi bi to čimprej izvedli. — Ne uozab>te pozornosti naročnine za »Domoljube!
Brdo pri Lukovlel. Iz tukajšnje župnijske kronike je razvidno, da je bilo v preteklem letu 1889 v naši fari rojenih 33, v večnost jih je odšlo 14. V zakonski etau je stopilo J4 parov. Statistika nam kaže razveseljivo dejstvo, da jc pri nas preteklo lelo skoraj trikrat več rojstev kakor pa umrlih taranov. velike važnosti za vsako faro jo tudi časopisje. To je sila, ki ustvarja javno mnenje pri posamezniku, kakor tudi še v večji meri v širših slojih. Zato je potrebno, da vsaj enkrat t letu pogledamo po fari, kakšno časopisje prihaja v župnijo in kaj berejo naši ljudje. Statistika nam pove, da prejema od 288 družin v župniji sledeče število časopisja: Slovenec isO, Nedeljski Slovenec 2t Slovenski dom 11, Domoljub 114, Bogoljub 42, Kres 30, Vigred 20, Orač 85, Pod Grintovci 120; Jutro 16, Slovenski narod 5, Domovina 7. Družinski tednik 3, Neodvisnost 1. Pole« naštetih prihaja Se okrog 100 izvodov Glasnika, Katoliških misijonov, raznih katoliških revij la listov. Mohorjeva družba šteje 104 naročnike w leto 1969. Kljub temu, da je naše časopisje precej razširjeno, je vendar še nekaj družin bres njega, tudi te vabimo, da stopijo v krog nagega katoliškega Časopisja, zlasti še Domoljuba, ki sam bo najboljši vodnik v teb viharnih časih.
Bogojina. V naši fari je bilo ▼ preteklem letu rojenih 47 otrok. 30 moškega in 27 ženskega »pola, umrlo je 52 ljudi. 19 moških, 12 žensk. Poročenih je bilo 14 p&rov< Obhajil je bilo 17.000. V zadnjem času sta odšla k rečne-1 mu počitku Bagari JahoS in Horvat Marija. V Bogojini se bo ustanovila Kmečka zveza, ko dobimo potrjena pravila od politične oblasti. Kdor še ni poravnal naročnine za Domoljub«, naj poravna, kjer lahko zamudi požarno podporo ter lepe nagrado. Za celo braojniško-faro se naročnina plačuje pri zastopniku Domoljuba, Horvat Francu v Bogojini.
Male dola pri Vojniku. Dne 11 januarja Je Umrl po mučni bolezni, previden s »v. zakramenti, mladenič SlemenSek Franc, v starosti 30 lat Bil je telo priljubljen zaradi mirnega ia lepega vedenja. Pri graničerjih jc dobil težko bolezen, ki ja je položila v prerani grob. Mnogo je trpel, — Pogreb je pokazal, kako je bil pokojni spoštovan. Slovo na domu sta vzeti fanta Tirjašek Franc in Lipovšek Karel iz Jankove, Ob veliki množici «o fantje-tovariši nesli njegovo truplo k večnemu počitku v Crešnjic*. Pevci ao mu zapeli v »lovo, a Kroflič Ciril je imel poalovilni fovor. Počivaj v minil Žalujoči rodbin* Miaijet
Sv, Marjeta afta Ptnfa Prt lončarskem mojstru Mihaelu Sivku v GoriSnicah io bili že več let Zaposleni trije pomočniki: Jane« Mikia, Iv*a.Jako-panec in Josip Vidra«. V petek 19. t asi. cv*£er ao •e šli gret pred zakurjeno lončarsko peč, Ponoči je pozval najstarejši Mikša svoj« tovariša, naj gresta spat v sobo ter je tudi sam odšel k počitku. Tovariša sta obljubila, da hitro prideta, Samo da Že nekoliko pogrejeta. Zjutraj ob 4 pa je moj-•tfova lena našle oba »»srečneža mrtva pri lončarski peči. Pono« sta sa oba zadušila od strupenih plinov. Takoj" so poklicali bSnovlnskega zdravnika dr. Martine« od SV. Marjet«, ki pa ubogima fantoma ni mogel več vrniti življenja. Ljudje •o globoko preaunjeni nad žalostno »rartjo ubogih nuadeničev. Nagle, nepredvidene smrti, reši nas o Gospodi
,. Vojnik pri Celju. Predavanje o protiplin-u " Je bilo predzadnjo nedeljo v ljudski šoli. — Fantovski odsek se pridno priprav-, JJ« za akademijo t9. marca. Igralska drtilinu. Pa se uči Leskovčevo dramo »vera in nevera«..
! V št. Rupertu pri Braalovčah je umrl posestnik van Cizej. Pokojni j« bil dolgo časa načelnik krasnega šolskega odbora in bivši član občinskega odbora v Braslovčah. Mnogo je deloval v gospodarskih društvih. Mesto venca na njegov grob so darovali za revno šolsko mladino v Orli vasi kra-evm šolski odbor 150 din, g. Ivan in Karel Rojnik " Slovenj Gradca pa 100 din,
1» Savinjska dolin«. Kar je za Spodnjo S^vinJ-«o tlohno hmeljarstvo, to je za Zgornjo Savinjsko I oolinc. in Logarsko dolino gozdaratvo, C* prsgle- I "ujmuo statistiko, koliko lesa je izvoženo vsako |
leto Iz Zg. Sav. doline, bomo videli, da se lesna industrija v Gor. Sav. dolini širi iu da je skoraj vsako leto več lesa izvoženega. V preteklem letu je bilo izvoženega po Savinji proti jugu 4481 splavov lesa. Največ splavov je bilo sestavljenih v Rečici, in sicer 779, v Radmirju j« bilo sestavljenih 643, v Kropi pri Bočni 606, v Ljubnem 583, v Šmart-nem ob Dreti 544 in v Mozirju 476 splavov. V Belgradu je od teh pristalo 1206, v Zagrebu 6%, v Pančevu 591, v Sremski Mitrovici 515, v Brodu 253, v Smederevu 250 splavov.
Iz Vojoika pri Celju. Preteklo nedeljo je bilo pri nas važno predavanje o obrambi proti napadom iz zraka. Predavanje je imel kapetan g. Toš Franjo iz Celja. Udeležilo se ga je lepo število gasilstva in občinstva. Prav bi bilo, če bi se taka predavanja večkrat vršila in da bi prišlo na predavanje vse občinstvo.
Sv. Jedert nad Laškim. Pri Sv. Jederti nad Laškim sta opolnoči dva roparja žleza skozi okno v zadnji sobi v hišo 95 letno Marije Pikel ter vdrla v izbo, kjer je spala starka in tri hčere. Z grožnjo, da ji s sekiro razkolje glavo, č« katera zine besedo, je en vlomilec prisilil ženske k molku, drugi pa je z žepno svetilko v roki prebrskal vse shrambe ter pobral ves denar: 1090 din, ne da bi kaj »pregovoril. S ponovno pretnjo, da te s sekiro vrneta, če bi se katera oglasila, sta rokov-njača zapustila Izbo ter izginila skozi dvoriščna vrata. Sele zjutraj so si ženske, silno preplašene, upale iz hiš« naznanit sosedom, kako so bile oropane do zadnje pare. Denar so dobile za prodanega prašiča in kot aro za vola, ter si mislile a tem nabaviti obleko in obuvalo. Ali bodo dobile denar nazaj, nihče ne v«. '
Pševo. V soboto, dne t3. januarja ie umrla v Pševem pod Sv. lošt ora splošno priljubljena Frančiška Irebar. Bila je vedno pridna pri delu na posestvu, poštena, dobra do revežev, vneta članica Mar. družbe v šmartnu in zvesta naročnica našega kotol. časopisja. Naj jo večni Sodnik obilno poplača za njeno lepo krščansko življenje!
Sv. Barbara v Halozah. Posestnik Kureš iz •%uhlja je imel lepa posestvo in ogromno vinsko klet v Brezovcu v Halozah. To posest*o s kletjo je kupil neki vinski veletrgovec iz Kranja, kjer namerava imeti založno klet za hu-loška vina. Tukajšnja Vinarska zadruga je že morala sprazniti to klet, ki io je do sedaj itnela v najemu. Vino so prepeljali v zadružno klet v Ptuj. Novega lastnika pozdravljamo in mu priporočamo, naj kupuje »amo domača ha-loška vina. Povsod po Gorenjskem bodo z našimi vini zadovoljni. — Tako budo sedaj pri Sv. Barbari tri kleti: eno ima doraača posojilnica, drugo Ozmec iz Ormoža in tretja, je, Ku-rešova klet. V Ptuju je ogromna klet Vinarske
zadruge, katera —	---"-1--"-----suset
pokupiti, zaradi
da kupujete vino brez fn^setnrjev vulcev in naravnost od vinogradnika. Pričakujemo od vseh toliko slovenske zavednosti, da boste kupovali po primerni ceni samo naša vina.
Fraakolovo pri Celju. S 1. februarjem bo začel dostavljati irankoltkemu poštnemu uradu dnevno pošto avtobus mariborskega avtobusnega podjetja, ki vozi na proti Celje—Maribor—Celje. To je za Frankolovo vsekakor važna pridobitev.
NAZNANILA
n Fantovski odsek v Hotiču uprizori v nedeljo, dne 28. januarja in na Svečnico ob treh popoldne v šoli v Zg. Hotiču igro »Beueški trojčki«:. Vljudno vabljeni.
n Celjski okraj. Krajevna kmečka zveza v Dramljah priredi za ves celjski vinski okoliS vinsko razstavo v Dramljah v dneh od 2. do 4. februarja. Vzorci morajo biti na mestu do 1. februarja. Pokroviteljstvo nad razstavo je sprejel senator Alojz Mihelčič.
n Prosvetno društvo v Litiji uprizori v soboto, dne 27. januarja ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 28. januar ia ob 3 popoldne duhovito komedijo v štirih dejanjih »Danes bomo tiči«. Vstopnina običajna. Vsi ljubitelji poštene zabave vabljeni.
n Prostovoljna gasilska četa tankov tura priredi igro »Dva para se ženita« 28. januarja popoldne ob 3 v dvorani. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni.
n Zveza katoliških kmečkih mladenk priredi za dekleta iz Gorenjske in ljubljanske okolic« duhovne vaje in tečaj KA v Ljubljani, Lichten-thurnov zavod — »Dom Device Mogočne« — od 29. januarja do 3. februarja 1910. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 115 dla. Prijave se sprejema najkasneje do-20. januarja na naslov: Ljubljana, Zveza katoliških' kmečkih mladenk, Miklošičeva cesta 21.
n Higiena žene. Spisal dr. Justin. Cena 3 din, plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri Slovenski krščanski zvezi, Ljubljana, Pražakova 8.
n V občini Moravč«, okraj Kamnik, se je zgubil srednjevelik lovski pes brak-istrijanec, bel z rjavimi lisami, resast, sliši na ime »Pero«. Psa j« proti primeni nagradi vročiti lovskemu čuvaju Ku-marju v Moravčah.
n. Izšla je že tretja številka fantovskega glasila »Kresa«. Je prav tako pestra in zanimiva kot prejšnji dve. Sploh je postal ta naš edini fantovski Ust letos izredno živahen in privlačen. Članki so kratki in za fante lahko umljivi; vsako številko k rase res lepe slike, ki dajejo listu izredno pestrost. Tak fantovski list je res vreden, da ga naroči in bere vsak naš fant. Izhaja vsakih 14 dni in stane za celo leto 20 din, za pol leta 10 din; če pa prihaja pod skupnim ovitkom vsaj 5 izvodov, je naročnina za celo leto le din 18, za pol leta din 9. Naroča se: Uprava »Kresa«, Ljubljana 8.
n Kratkovalovna postaja v Belgradu, Miloša "Velikog ulica 16, je pričela 21 januarja £ rednimi poročili v slovC.nsk»m jeziku. Vsak ponedeljek bo poročilo: »Balkanski svet« in sicer ob 20.10, vsak četrtek bo ob 20.10 »Zunanje politični pregled« in vsako soboto ob 20.10 pa bo »Gospodarski pregled«. Že sedaj pa oddaja kratkovalovna radijska postaja vsak dan vesti v slovenskem jeziku in sicer ob 20.40. Oddaja; YUA 49,18 m. in YUC 31,56 m. — Kratkovalovna radijska postaja — Belgrad.
n »Vigresi«, Ssaaki list, Izhaja mesečno. Celoletna naročnina 25 din. Naroča se pri upravi »Vi* gredi«, Ljubljana, -Pražakova ul. 8.
Alt ae hočete svojega
revmatizffia, protina
osvoboditi?
Trganje In zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skriviier,e roke in nogo, trganje, fbadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabet oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker so sicer bolečine še stopnjujejo.
Nudim Vam
zdravilno, sečno kislino razkrajajoče, izmeno i
snovi tn'izločevanje, pospešujoče DOMAČE ZDRAVLJENJE S PIJAČO, ki se na umeten način povsem naravno sestavlja Ič nekega blagodejnega zdravilnega vraica, Id ga ' jedobrotljtva mati narava darovala bolnim ljudem.
Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih, v vseh državah obstoje»h skladišč povsem ntstonf ta ftnanl«® poučno razpravo. Sami se; bosta uverili o neškodljivosti tega sredstva in njegovem negleM dedovanju. ~ Pošta« zbiralno mesto:
ERNST PASTERNACK, BERLIN S. 0.
Miehaelklrehplata 18, Abt. H. 284*
Mali oglasnik
.«.« arw» vrstica »i prml* « » a «1«. »» x a„o«u.
ver« t« topo«« K»rt si«	«.- sreša.a« nw pnae«« m «k«» po.-os oziroma
Urta.ir,	ai va*««< a arMt	Pntto.*«« ta na.« »{las* «a pUča* upm.
Ircnep tir-a
k:; f-7-rtjiiJfin. ca kc-va^teir* videno*. Hrana iE ssanevar^e T liiki Preuči«* lis cp? 2>omr.-juli*a pr*£ »Vt-
tfv,« si uraSk
jMcmrotaejf pr: Jtr*; p Saiiefesk.
iesu ririeti
peri iti r»R {*h.i.h:'j&. p: j r: e " sr t r
si riKhBV;tf pri Pretsfcerja - Sv Petra
2« — Ia.njbl.-j*:
1 ie^	j*rc«&i.
Jtrr*z. Fnu&fc. S.-.fire ft. U p. I^hr^je.
FT»fisr»bTi& iz. pr: ira SilK t*-kt»: fčarbo tvprdžPL.	r*.
i»jwavft »-rvoaaftaj-a^j*
S ifti J^nt
ocsc S:* v. JT.
fiŽHI
s* pcvljattka ju dcaraa£& d-ei*. F: & .'-i di.br* K« uJir; *!: pr>s»e>e. p;>*dm« poslati n "JJTI. 1-© » I>KI»C'' JC l p:«č	jCi.;* Sfl
Drrosca:
&eša$e v If $k>riih. breskve r £5 aar&fcfe, mrJr-ft, visite« trsj«e is feSJait prav •dabro "kep; t* t tfreves&itj J*?ea. St 122 pri Y* j easj »i
Smmam
prwrnraM|» iede&c*. vratiS*. repc-rezt;. :«*• sn naiirte i,s i-remroj te? v»* drure polfcdeJsft* fzri>?e o^bitt večno uradne v tfcj^Bnjnl Fr. Stujdft*. LjaMia-c. 2_
Sterte«
- *—-J	ri; 'i--
A i lin Jetica ;f.
Pszr trfivcl lirtniki
Fr:»5fc20 velik© Li&a, C&spy3*rskc p: si cp.>e. ofc dmm| eeni, pri kc-lncvora, J km od Ljui-OATte. - Ss*:-pr v aprili »X>om&ljuba« j lev. $2«.
Kretski »lin
s* stalni vodi k nek** vzamem v ntjfcffl J>b jne-rtf* po dogovora. Nfc-*i<*v v upravi domoljuba« ped it. im.
« vsc .-.kkt-ho v hjfit
*5>J*JHH> t*ko| Matu« Of rite. 1. ei-mj.lt; jg poitorAS nsciise« —
Stara železi
r;i;<■*; ,:d.. ter fuui.	pr«i* :
Metali«. G ;««5*c>» v e u ka. oesta Ji, UcMjtsa.
Ifviffie sfrtje
Ar.kt-r Ve?iav F!aft Ad"er Sa radio apa.r»ie pr!
rrržfci Plevel. PresiiA. p. Medvode.
Breji svinj«
prodam. Janu G-
I'.r :5.fr;e
■nčica 11. p.
Slani in trn
?:«Jka prodam. Pe.^ar. St. Vid n. LjiK]. i J.
levejte!
Nakup k-jhiejske po-jn gospodinjskih polrefci&n j« stvar sa-uparja. OftrrJ!* m na
n-rdk« fr. srrriCA,
iejfinjr-a. Ljubljana. Gofpo,v^t«ka oetta 1, ki ima veliko izbiro !ep* in trp«in« posode Sn vsesa kar poireba-jete za kuhinjo ir, ca in kj
Vasi mor« ru.iiii po-M-br o usodne »ne ln
Krekova*
Lepi ps«$fvi
t Trzinu bo prodano na frodnl dražbi v Kair.r,iku t (ebr 1»<9 ob Sodna cenilev: l«f »!1 din, ra;manjli ponudek: ICT.r:« din. Poaesivo ima bifto it. SI v Trzinu, hlev za i E *v živine, skiadl-s^e « <upo. gospodar, poslopje, vae v dobrtra stanju, njive in travniki merijo M.TJSm1. gozdovi »1 Jil m1 — Pojasnila daje odvetnik dr. žvokelj Dom.. , Kamnik, tel. It. t.
Starejii ženski
vajeno vodstva vseh kmetijskih del. sprejmem. Ponudbe na upr. »tVomolJ.* pod .Prva dekia« tt. 'it.
Pekivjkega vajenca
z vso oskrbo sprejme parna pekarna Antoo Smrekar. Mokronog.
doma6e«a izdelka nad! najugodneje obrtnikom in kmetovalcem
IAVRIC. osnjarn« _
St Vid pri SUJni.
Prida« aiadi svinj«
» tednov brejo. Cena po dogovoru. - Matevt iontar. Sv. Duh P Skofja Loka.
i-sBCT i, w st.-si.ii-, Btmtc X raircjs V«
tr	» k. U iirm hfc
Savrafisipr^ek
»SEDIŠ« a prašiis —
ciDf>ii«aiBr s. lupfc,
bilrj! !E 1	m. sa^gt,
VB* BntSift. S.S.M.	w * -
^Tf £ 5 Mr' r'f' ^	* a-. ~
^ S*" W* ^ ka-

Zlato
kapeje
laVfRnr,««. LiHbliana
Py:rj »> pn Zmajskim n.o»!u
V drurfm dTuntr » k Bt!*torti ^ bil 0ro0r
Ss,',.„" -	»Tak pustit« e« ven-
, B!f *»*»<*» siom«
iafts.	.^PraJaU pr<*J„.
^	«« ^ra;	f™"1"'
ia
, ^ (fer*) ia " »eližiiso mazilo
Črni gaber k»pim
«a iaco ai- za um ___
sredstvo ormt
S" — lc iiidj
•tOKAMA"
»'»•« -tjftSac — Ndtk. _
'J!!''8*4 E ^'•»•rii.fc
<.«UVB» saiagi
j« »reditio u (♦ B»e>'j4rsf« m '»ki pri lu» »aa ia ta ttobro prebav«, i Zavoj ss&ii Din 10 — . t*. M ki »i« J«"-	|
auM u konje n ] , , ,	manaio pn ranih pcJkod- i
b»ii aog ta kit.	kju !0._
Dio 20-—.	i
prt* praiak pr»pre« mmegeten konjak« tn-
ieiai po?ehoo pn naduha, trvoj Die 10--. Pobro domtio ptii&s fe«« da^cika pra^n ud-lerca napravic * JakSmmm, t*m Du> »'-. i«, itnina izrtinnaeio
j »mermimmt.lw.Km,
BogoiHdi
najboljši is najlepše opremljen! nabožni mesečnik t oaži državi Ima vedno !ep® »like v bakro* tiska. PiSite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslor? »Bogoljnb«, Kjnbljana, JnpnsloT. tiskarna.
i. Praprotnik
£>P«.lale - LjaMjaaska trsi* it m
pnporofa svoje »«jiM»Tejle Bvelne stroj*
ppfreiij.v«, vark svetov sik laamk. po naj-
J f aak. _ Velika izbir« moških j«
if?- dvokolas. — .\« »lop uuii m«'?
rabljeni ia dobro ohraajeai fivalai strop
)■ dvokolesa.


•11».. »tVM^Jj.^
,1** v**« <••»
___ ta