GLASNIK
LJUBLJANA, 5. APRILA 1957
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO IV., štev. 27
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Ekspoze k okrajnemu proračunu za leto 1957
(Ekspoze je podal tovariš Janko Dekleva, predsednik Sveta za druženi plan in finance)
Predlog proračuna samega OLQ leto 1957 izvira iz družbenega Plana Okraja Ljubljane, katerega obdelavo ste pravkar slišali. Uravnovešen je z dohodki, ki mu jih priznava družbeni plan.
Podi letos so meje proračuna postavljene po dosedanjih principih kvoti ran ja, ki kljub kritiki, izraženi v Zvezni in Republiški Ljudski skupščini, v tej kratki dobi niso mogli niti spremenjeni, niso mogli najti nekih pravih meril za objekti vizi ra-nje proračunov, zlasti pa niso mogli spremeniti materialnih virov, ki so osnova za take spremembe, če naj te spremembe preončutno ne prizadenejo potrebe drugod.
Predlog proračuna je sestavljen Po naslednjih vidikih:
1.	Nadaljevanje decentralizacije na občinske ljudske odbore, in to v Primerih, kjer lahko pričakujemo, da bodo komune zaradi neposrednej-sega stika imele boljšo kontrolo nad Prenesenimi ustanovami in se bo tako zboljšalo pri njih družbeno upravljanje in s tem njihovo poslo-van je.
Predlog zajema prenos 30 finančno samostojnih zavodov iz okrajne pristojnosti r pristojnost občinskih ljudskih odborov. Predlog je izdelan v sporazumu s pristojnimi sveti. Nadalje se prenaša na občinske ljudske odbore vse protituberkulozne dispanzerje razen centralnega, ki je okrajnega pomena.
2.	Z varčnim sestavljanjem proučena Ol O je omogočeno sprostiti več sredstev občinskim ljudskim odborom za komunalno dejavnost in za negospodarske investicije.
/3. Predlog proračuna upošteva zvišanje osebnih izdatkov po novih Predpisih, kar znaša skupno dimir-jev 80.070.000. nove nastavitve pa so Predvidene le v prosveti za 83 in v zdravstvenih zavodih za 24 uslužbencev
4.	Zvišanje izdatkov za državno "Pravo je le navidezno in nastopa Z? rad! delnega prenosa izdatkov lojni šiva za notranje zadeve iz republiškega proračuna. Za samondmi-"'straeiio okrajnega ljudskega odboru predvideva predlog celo znižanje Pri nekaterih organih, n. pr. pri Taj-®«tvn OTO zn It uslužbencev.
Da nas naraščanje administracije v bodoče ne bi več presenečalo, Predlaga Svet za družbeni plan in '■ nancc v odloku o proračunu v členu j \8; in 9. posebna določila, ki ome-*"J**jo trošenje odobrenih sredstev za llscbne izdatke. Tu je s pooblasti-Svetu zn družbeni plan in fi-"nee, da daje soglasje k vsem no-b" nastavitvam, ki zn njih sredstva nv°.Predvidena že v tem predlogu, edena ostrejša kontrola nad širje-nje'" aparata.
i i Delno povečanje materialnih edstev posebno za strokovno šol-
stvo, ker je potrebno končno pristopiti vsaj k postopni obnovi že zastarelih učil. V ta namen je zlasti za srednje strokovne šole predvideno zvišanje, ki znese v celoti okrog H) milijonov. Ostali materialni izdatki za zboljšanje poslovanja ekraj-.nega šolstvu se zvišajo za nadaljnjih 6,5 milijonu.
6.	Predlog zajemu tudi kritje posojila pri komunalni banki, ki je bilo najeto zaradi izpudka dohodkov v letu 1956 in ki-je nastal zaradi fiktivno postavljenega plana dohodkov iz. gospodarstva po zveznem družbenem planu. To posojilo znaša 91,5 milijona.
7.	Predlog predvideva znatna sredstva za kritje anuitet za vrsto posojil, za katera je ljudski odbor prevzel v prejšnjih letih obveznost odplačila.
Po teli vidikih pripravljeni predlog okrajnega proračuna za leto 1957 znaša 2.536.310.000 din ali 121,6*/» od odobrenega proračuna za leto 1956. oziroma (27.5"/« potrošnje v letu 1956. Ce odštejemo vračilo posojila 91,5 milijona, ki ni letošnji, temveč lanski izdatek proračuna, in odštejemo dotacijo občini Moste v znesku 20 milijonov. Znaša letošnji okrajni proračun 121,9*/« lanske izvršitve. Toda tudi v tem povečanju je še del izdatkov, ki niso po.vsem primerljivi z izvršitvijo v lanskem letu in to pri zdravstvenih zavodih, ki so bili v letu 1956 delno finansirani direktno od Zavoda za socialno zavarovanje, v letu 1957 i>a jih je treba finansirati po predpisu v celoti iz proračuna, ter pri izdatkih Tajništva za notranje zadeve, katerega finansiranje je z.a leto 1957 postavljeno z novimi predpisi na drugo osnovo. Ce upoštevamo zaradi primerljivosti tudi te spremembe, ki znašajo približno 76 milijonov, znaša letošnji proračun tl7.5"/o lanskega. V povečanju 17.5»/» predstavlja največjo postavko odplačilo anuitet, ki se zvišuje proti letu 1956 po odbitku ze omenjenega posojila za kritio proračunskih izdatkov, zn 140.423 000 din. Izredna postavka v teli 17.3"/» je tudi predvideno plačilo neporavnanih investicijskih obveznosti iz leta 1956 v znesku 15 milijonov dinarjev, ki je nastalo zaradi blokiranja izplačil ker ljudski odbor ni imel dovolj-nega dotoka dohodkov za kritje proračunskih izdatkov. V tem povečanju je nadalie še zvišanje plač po novih predpisih v višini 80,070.000, izdatki za novo sodišče na Rakeku in okrajno pravobranilstvo 8.4 milijona ter povečanje prispevka Vodni skupnosti za melioracijo Barja po svoje-časno sprejeti obveznosti Ljudskega odbora 40 milijonov. Če zaradi primerljivosti še upoštevamo, da prenašamo na občine finančno samostojne zavode z zneskom 37,490.000 ter znižamo potrošnjo leta 1956 še z di-
narjev 15,320.000 investicij za osnovne šole, pomeni vse to, da se za vse ostale potrebe zvišuje letošnji okrajni proračun le za 3,4%.
Pri posameznih delili proračuna nastajajo s predlogom naslednje spremembe v primerjavi z lanskim letom.
Izdatki prosvete in kulture se v celoti zvišajo za 14,4%, od tega osebni za 15.8%, operativni za 12,3% ter funkcionalni zn 10,2%. Povečanje pri osebnih izdatkih pomeni novo ureditev osebnih prejemkov in Iv delno zvišanje števila osebja. Osebje je zvišano zlasti na Tehniški srednji šoli in nekaterih drugih strokovnih šolah, vajenskih šolali ter delno na gimnazijah. Materialni izdatki sv povečujejo deloma zaradi zvišanja števila oddelkov, deloma pa zaradi zvišanja izdatkov za opremo in delno, kot že omenjeno, za obnovo ličil na srednjih in strokovnih šolali. Kakor že uvodoma omenjeno, je predlog Sveta za šolstvo, da se povečajo izdatki z.a obnovo učil, neobhndcn in bo treba tudi v naslednjih letih posvetiti zboljšanju učil več pozornosti. Stanje srednjega strokovnega šolstva, ki bi morali zanj vse bolj skrbeti, je bilo kljub zanimanju pristojnih organov zanemarjeno, kei niso prejemali zadostnih sredstev, da hi mogli stanje izboljšati. Vzporedno z reformo šolstva bo potrebno urediti tildi materialne osnofe zn uspešen pouk. Za strokovno šolstvo se bo stanie verjetno zboljšalo še z uvedbo sklada za strokovno šolstvo, ki bo vsaj delno omogočil tildi investicije. Gimnazijam pa bo moral posvečati še nadalje vso skrb Okrajni ljudski odbor, dokler so v njegovi pristojnosti.
Kulturni zavodi — Mestni arhiv. Mestni muzej. Slovanska knjižnica. Srednja glasbena šola in Srednja baletna šola ostanejo kol predračunski zavodi v proračunu OLO.
Pri socialnem skrbstvu se izdatki povečajo v posebnih vzgojnih zavodih (Zavod Janeza Levca. Zavod za gluho mladino. Zavod za slepo mladino). in to osebni iz istega razloga kot pri prosveti, funkcionalni pa zaradi delnega zvišanja stroškov prehrane ter za subvencije mlečnim kuhinjam v strokovnih šolah. V celoti se izdatki za socialno skrbstvo zvišaio zn 18,1%.
Zdravstvena zaščita se. kot že omenjeno, navidezno najbolj zvišuie. ker je njena potrošnja v letu 1956 fiktivna in n6 zajema v proračunu vseh izdatkov preventivnih zdravstvenih zavodov. Če primerjamo potrošnjo no stvarnem izdatku, ki je za približno 38 milijonov večja kakor je znašalo kritje v proračunu 1956 in je to razliko kril Zavod zn socialno zavarovanje s plačilom kurativnih storitev zavarovancev v teh zavodih, kot že rečeno, mimo proračuna, znaša zvišanje pri zdravstveni
zaščiti le 8,6%. Zvišanje osebja v teli zavodih je predvideno predvsem zaradi povečane kurativne dejavnosti teli zavodov, tako da se povečanje teh izdatkov krije z večjim dotokom dohodkov in ne gre v breme proračuna.
Izdatki državne uprave niso primerljivi s potrošnjo v letu 1956, ker se je od Zveze navzdol spremenila pri rejništvih za notranje zadeve osnova finansiranja iz leta 1956. Ce izločimo izdatke notranje uprave, znaša potrošnja državne uprave v letu 1956 240,220.000, plan za leto 1957 pa 284,458.000. Od povečanja 44 milijonov odpade na osebne izdatke 14,811.000, v kar so vključeni tudi izdatki za novo sodišče na Rakeku v znesku 2,2 milijona, za novoustanovljeno Okrajno pravobranilstvo 1,557.000 ter zn nove organe in nove zavode 4,000.000, tako da znaša stvarno povečanje le 7,057.000. Materialni izdatki pa se delno zvišajo pri državni upravi, delno pri sodiščih. Ostala povečanja pa se nanašajo na zvišanje funkcionalnih izdatkov posameznih tajništev, in to: 10 milijonov v gospodarstvu zarodi stroškov preselitve veterinarske bolnice, ostanek pa na razna manjša zvišanja funkcionalnih izdatkov posameznih svetov. V proračunu so le investicije okrajnega značaja, ki jih po pristojnosti ni bilo mogoče prenesti na občine. Izdatki za negospodarske investicije se sicer neznatno povečujejo v primerjavi s potrošnjo leta 1956. to na zato. ker ie v znesku 434.270.900, ko'ikor je predvideno za negospodarske investicije, zajetih tudi '68 milijonov, in to za most v Zalogu 40 mili ionov. za gimnazijo na Vrhniki 70 milijonov ter za mehanizacijo Uprave za ceste 8 milijonov — vse to le pogojno, če bo Zveza poračunala izpadek na dobičku iz leta 1936,
le znašal v celoti 174.500.000. ki jih kot terjatev planiramo med dohodki okrajnega proračuna. Investicijska kvota je v predlogu razdeljena takole: kultura 34.600.000. prosveta 134.870.000, zdravstvo 26.800.000, socialno skrbstvo 10.000.000. državna uprava 18.000.000 din. gospodarstvo 1.100.000. urbanizem 6.000.000. notranje zadeve 10.000.000 in komunala 162.900.000 din.
Dotacije se kljub delnemu povečanju subvencij nekaterim finančno samostojnim zavodom ter povečani dotaciji vodnemu skladu od 13 milijonov na 50 mili ionov zvišujejo le malenkostno, zato ker prenašamo 30 finančno samostojnih zavodov s pripadajočimi dotacijami v znesku dinarjev 37.490.000 na občinske ljudske odbore.
Iz okrajne pristojnosti v pristojnost občinskih ljudskih odborov prenašamo naslednje zavode:
v občino Ivančna gorica: Dilaški dom Stična: v občino Kamnik: D'niški dom Kamnik- Vaicnski dom Mekinje: v občino Linbliann-Reži grad: Dom šolo zn TT mehanike. Dom Vajenske šole zn gradbeno stroko. Dom šole za voznike motornih vozil. le-žicn: v občino l.iuhliana-Genler- Dijaški dom Ivana Cankarja. Di inski dom Anice Cernejeve, Dom Mn'de Vrhnvnikove. Dom Ekonomske srednje šole, Dom Sole za medicinske
sestre, Dom tole za otroške negovalke, Dom Tehniške .srednje šole, Dom Zobotehniškc srednje šole, Doni Ba-biške šole, Vajenski dom, 'Kersnikova ulica, Administrativni tečaji, Rešilna postaja, Delavski dom. Zdravstvene menze; v občino Ljubljaim-Šcntvid: Vajenski dom Šentvid, Dom avtome-hanske šole Šentvid, Vajenski dom Gameljne; v občino Ljubljana-šiška-. Zavod za glasbeno vzgojo, Dom Gozdarske srednje šole, Dom Železniške industrijske šole; v občinoLjubljana-Vič: Dom Gradbene srednje šole, Dom starih in onemoglih Bokalee, Mladinski dom Malči Beličeve, Vič.
Naj večji porast za leto 19% izkazujejo obveze iz posojil in garancij, ki sc zvišajo od 8.700.000 dinarjev na 174,125.000 dinarjev. Tako visok porast nastopa zaradi anuitetnih obvez za dosedanja posojila, in to:
konec leta 1956 nenadoma ustavljeno kreditiranje negospodarskih investicij in so ostale situacije neporavnane, čeprav so ostale postavke v proračunu neizčrpane.
S tem, sodim, da je sam proračun OLO na kratko razložen. Ostajajo še finančno samostojni zavodi in proračunski skladi. Po dosedanji splošni praksi smo tudi mi ob sprejemanju proračuna, pa tudi zaključnega računa, prehajali prav na kratko preko le-teh, čeprav so sredstva, ki se v teku letu prelivajo skozi te zavode in sklade, velika in njihova poraba pomembna. Zato bo prav, da tudi tema dvema prilogama posvetimo nekoliko več razlage in pozornosti.
Z že omenjenim prenosom 50 finančno samostojnih zavodov v pristojnost teritorialno pristojnih občin-
1. Zn dolgoročno posojilo pri Ko- sk,h ljudskih odborov se je število munalni banki 247 milijonov, najeto zavodoV Pristojnosti 01.0 zn,zalo po sklepu MT.O na skupni seji obeli "a Na novo ,JC V'1 ustanovljen zborov 15. sept. 1955, za moderniza- Znvod, za organizacijo poslovanju cijo cestnega prometa ECZ - prične gospodarskih organizacij v pnstojno-anuitetna obveza 1. julija 1957 s pol- SV, ■ tako da znaša število okraj-
letno anuiteto 8,255.540 din ter znaša doba vračanja 15 let.
2. Za odplačilo posojila Mestni hranilnici ljubljanski v znesku dinarjev 400,000.000 za modernizacijo prometa ECZ po sklepu MLO z dne 15. sept. 1955 prične anuitetno odplačevanje 1. febr. 1957 in znašajo obresti 8% ter je odplačilni rok 5 leta
nih zavodov trenutno 59.
Odstop teh zavodov ima svoj izraz tudi v globalu predračunov dohodkov in izdatkov zavodov, ki se je zaradi tega znižal od lanskih 1557 milijonov dinarjev na 1527 milijonov.
Relativno pa se je gl obal predračunov — seveda so tu zajeta tudi sredstva, ki jih ustvarjajo ti zavodi
V letu 1957 zapadejo anuitete v vi- .sami — zvišal, kajti globa! lanskih šini 122.695.485 din. Svet zn družbeni predračunov zavodov, odstopljenih plan in finance je mnenja, da je po- občinam, ter vključno še 1 ukinjen trebno to posojilo Čim prej konverti- zavod (Dom onemoglih Jelšingrad) rati v dolgoročno z nižio obrestno znaša skupaj 550 milijonov dinarjev, mero, ker odplačilo tako visokih tako da je global okrajnih zavodov,
nnuitet moti redno budžetiranje drugih okrajnih potreb.
5.	Za odplačilo dolgoročnega posojila 69 milijonov, ki ga je najela Uprava za ceste OLO zn gradnjo Samskega doma, ter je to odobril tudi OLO na svoji 8. seji 22. maja 1956. Višina letne anuitete znaša 4.000.000 dinarjev, obresti so 2”/o, doba vračanja pa do leta 1967.
4.	Za odplačilo Mestnega posojila v znesku 77,084.000 din, ki je bilo najelo v letu 1955.. znaša anuiteta v letu 1957 7,410.000 ter bo vrnjeno v let n 1960.
5.	Za odplačilo posojila 49,297.158. ki ga je nnicl pri Investicijski banki OLO Ljubijana-okolica za gradnjo osnovnih šol v letu 1954, znaša anui-leta za 1. 1957 z zamudnimi obrestmi 10 milijonov. Posojilo bo poravnano v letu 1961.
6.	Za odplačilo posojila iz investicijskega skladu, ki ga je OLO Ljubljana najel v višini 100 milijonov za kritje negospodarskih investicij proračuna v letu 1956 za dobo 10 let (brezobrestno), znaša anuiteta za leto 1957 5,000.000 din, ki zapade 1. julija 1957.
7.	Zn vračilo kratkoročnega posojila Komunalni banki v višini 91,500.000, ki ga je OLO moral najeti zaradi fiktivnega in tudi nc-ostvarjeni-ga dela dobička v 1. 1956. To posojilo bo mogel 01,0 vrniti Je-
ki ostanejo v proračunu za 1957, za približno 265 milijonov dinarjev višji od lanskega. Z razčlenitvijo tega porasla ugotovimo, da so sc zvišali predračuni zavodov:
" n) v pristojnosti komunalnih zadev za 106 milijonov zato, ker je Uprava za ceste letos prvič izkazana v celotni njeni zmogljivosti, kar torej ne pomeni zvišanja, temveč je to le sprememba v sistemu prikazovanja; Zavod za stanovanjsko izgradnjo pa je povečal svojo dejavnost, s čemer je zvišal tudi svoj predračun;
b)	v pristojnosti šolstva zn 70 milijonov. od česar odpade 22 milijonov na osebne izdatke in 48 milijonov na materialne potrebe 12 zavodov. Povečanje materialnih izdatkov ie predvideno pri Usnjarskem tehnikumu v Domžalah zaradi zvišanja prometa, kar se že izraža v nabavi surovin, kakor tudi pri dohodkih. Usnjarski tehnikom ic s svojim prometom 274 milijonov že prerasel okvir finančno samostojnega zavoda oziroma učne delavnice in prehaja v proizvodno organizacijo. V teku leta bo treba posvetiti statusu posebno obravnavo;
c)	v pristojnosti kulture 8 zavodov zn 18 milijonov, od česar odpade 17.500.000 na osebne izdatke zaradi zvišanja plač. 500.000 din pa na materialne potrebe:
d)	v pristojnosti zdravstva 11 zavodov za 60 milijonov, in to 55 mili-
.	» i i -	jonov za osebne izdatke. 27 milijonov
tos le v primeru, če bo dosežena rp- za materialne izdatke. Glavni porast fundacija izpada dobička, o čemer izvira iz povečanih funkcionalnih iz-
smo že govorili.
Proračunska rezerva ie bila v letu 1956 planirana v višini 70.milijonov, za leto 1957 pa predlaga Svet zn družbeni plan in finance 80 milijonov, zato ker bodo prav gotovo že v teku leta nastali znatni stroški v zvezi z volitvami; nadalje še ni razčiščeno vprašanje subvencioniranja mladinskih brigad in drugih akcij; 15 milijonov pa ic predvideno za kritje neporavnanih investicij iz leta 1956, ki niso mogle biti poravnane zato. ker ie bilo z zveznim odlokom
povečanih dalkov pri posameznih zavodih, in to pri novi Mestni porodnišnici 15 milijonov, pri Zobni polikliniki 5.800.000 Ostala povišan in odpadejo na okrevališča, ki predvidevajo večie število oskrbovancev zarodi pogodb z Zavodom za socialno zavarovanje:
c) v pristojnosti financ za 9.800.000 za materialne potrebe Zavoda za organizacijo poslovanja gospodarskih organizacij, ki je ustanovljen na novo.
Dotacije zavodom naraščajo v teli predračunih za približno 28 milijo-
nov dinarjev, in sicer: n) v pristojnosti financ za 2,000.000 (Zavod za organizacijo poslovanju gospodarskih organizacij); b) v pristojnosti šolstva za 10,000.000 dinarjev; c) v pristojnosti kulture za 19,000.000; č) v pristojnosti zdravstva za 5,000.000 dinarjev.
Zavodi Tajništva za komunalne zadeve izkazujejo za 4,000.000 din manj dotacij zaradi tega, ker posluje Zavod za stanovanjsko izgradnjo, ki ga je OLO lani dotiral, letos brez sredstev iz proračuna.
Dotacije, ki jih daje OLO, sc po veliki večini nanašajo na kritje osebnih izdatkov za prosvetno in zdravstveno osebje v prosvetnih in social-no-zdravstyenih zavodih. Le pri učnih delavnicah dotira proračun OLO delavnicam primanjkljaj v splošnem tudi za materialne izdatke v višini približno 7,500.000.
V pristojnosti kulture so porasle dotacije zlasti za Mestno in Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, in to skupno zn 9 milijonov. Vendar se povečanje dotacije nanaša le na kritje zvišanja osebnih izdatkov po novih predpisih.
Od celotnih dohodkov zavodov v znesku 1,527.251.000 znašajo dotacije
549.597.000	din, t. j. 26.5 »A. Naj višji odstotek dotacij je predviden za zavode s področja kulture, in to dinarjev 199.700.000 od skupnih dinarjev 549,597.000 dotacij. Odstotek dotacij proti celotnim dohodkom pri kulturnih zavodih znaša 68,8°A.
Pri proračunskih skladih, ki so bili že luni izkazani v proračunu in ki jih zajema tudi letošnji predlog, je letošnji globni predračunov za
52.705.000	manjši kot lani. Upoštevati je treba, da letošnji proračun ne zajema lanskega Sklada za preprečevanje alkoholizma, ki ic izkazoval lani globni 125.825.000 din. V letošnjem proračunu pa sla zajeta kot nova sklada Gasilski sklad z dinarjev 81.151.000 in Okrajni sklad za štipendije v znesku 4.564.000 din. Do-čim je lanski proračun dotiral skladom le 14,450.000, in to Skladu zn urejanje voda, predvideva letošnji proračun dotacije proručunskinj skladom v skupnem znesku 54,500.000 dinarjev, in to Skladu za urejanje voda 50 milijonov in Skladu za štipendije
4.500.000	dinarjev.
Vsi ostali skladi imaio svoje lastne dohodke po predpisih, ki veljajo za posamezne sklade.
Letošnji proračunski skladi so. Gozdni s 474.601.000. Cestni sklad s 45,544.000, Sklad za pospeševanje kmetijstva s 77,505.000. Sklad zn urejanje voda s 68.255.000, Gasilski sklad z 81,151.000 in Sklad za štipendije s 4,564.000, skupaj 751,416.000 dinarjev.
Gozdni sklad- je letos nižji, ker so nepotrošena sredstvo iz preteklega leta zn 11.000 000 dinarjev nižja kot lansko leto. Sklad letos tudi nima pričakovati povračil raznih posojil, niti vračil obvezne rezerve. Poleg tega ie nižja tudi sama gozdna taksa po nižiem vrednostnem razredu zaradi odda ličnosti sečnih kompleksov od komunikacij. Narasli so pa osebni izdatki zn 14 milijonov glede na nove nastavitve visoko kvalificiranih moči. Materialni izdatki po so nižji za
102.500.000	dinarjev.
Sklad zn pospeševanje kmetijstva ie za 6 milijonov dinarjev višji od lanskega leta. d očim se gibljejo izdatki v višini lanskega plana.
Sklad za urejevanje vodti, ki prejema vsa svoja sredstva iz proračuna, narašča v 1957. letu zn 27,500.000 dinarjev zaradi širšega delovnega programa.
11.
Na podlagi 25. člena zakonu o okrajnih ljudskih odborih (Ur. lisi LRS št. 19/52), v zvezi z določili statutu okraja Ljubljana, izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana B8 16. skupni seji okrajnega zbora to zbora proizvajalcev dne 29. III. 195?
ODLOČBO
o prenosu naslednjih okrajnih finančno samostojnih zavodov v pristojnost občinskih ljudskih odborov:
Dijaški dom v Stični,
Dijaški dom v Kamniku,
Vajenski dom v Mekinjah,
Dom učencev industrijske šole zn TT mehanike v Ljubljani,
Dom vajenske šole za gradbeno stroko,
Dom šol,- za voznike motornih vozil v Ljubljani-Ježica,
Dijaški dom Ivana Cankarja,
Dom srednješolk Anice Cemejeve, Dijaški dom Majdo Vrhovnikove, Dom ekonomske srednje šole,
Do m šole za medicinske sestre.
Dom šole za otroške negovalke,
Dom Tehnične srednje šole,
Dijaški dom zobotchničnc srednje šole,
Dom bubiške šole v Ljubljani, Vajenski dom v Kersnikovi ulici. Administrativni leča ji v Ljubljani, Reševalna postaja,
Delavski dom.
Zdravstvena menza.
Dom Titove mladine,
Dom vajenk na Rakovniku,
Vajenski dom v Šentvidu,
Dom vajenske šole za avtomobilsko stroko.
Zavod za glasbeno vzgojo.
Dom gozdarske srednje šole.
Dom učencev železniške industrijsko šole.
Dom gradbenega tehnikama.
Dom starih in onemoglih na Bo-kaleili.
Dom Malči Beličeve v Ljubljani, Vajenski dom Gameljne.
I.
Pravice in dolžnosti, ki jih imajo nasproti navedenim finančno snni°' stojnim zavodom na podlagi od!o$> o ustanovitvi in na podlagi drugi!1 veljavnih predpisov organi Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, f prenesejo na sledeče občinske ljudske odbore;
1.	Občinski ljudski odlmr Ivanča*,
gorica:
Dijaški dom v Stični.
2.	Občinski ljudski odbor Kamnik-Dijaški dom v Kamniku,
Vajenski dom v Mekinjah.
5.	Občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad:
Dom vajenske šole za gradben1 stroko.
Dom šole za vozil.
voznike motorni
4.	Občinski ljudski odbor LjuI)ljonfl'
Center:
Doni učencev industrijske šole TT mehanike v Ljubljani, Dijaški dom Ivanu Cankarja, Dom srednješolk Anice Cerncje* ’ Dijaški doni Majde Vrhovnikov Dom ekonomske srednje šole, Dom šole za medicinske scsfr®’ Dom šole za otroške negovalk®’ Dom tehnične srednje šole,
Dom zobotchničnc srednje šol®’ Dom babiške šole.	;
Vajenski dom v Kersnikovi uhL Administrativni tečaji v Ljubi J8*1 Reševalna postaja v Ljubljani, Delavski dom/
Zdravstvene menze.	,
5.	Občinski ljudski odlmr Ljublj8® Moste:
Dom Titove mladine.
6.	Občinski ljudski odbor Ljuliljana-Rudnik:
Dom vajenk na Rakovniku.
7.	Občinski ljudski odbor Ljubljann-Šentvid:
vajenski dom v Šentvidu,
Dom vajenske šole za avtomobilsko stroko,
Vajenski dom Gameljne.
8.	Občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška:
'Zavod za glasbeno vzgojo,
Dom gozdarske srednje šole,
Dom učencev železniške industrijske šole.
9.	Občinski ljudski odbor Ljubljana: Vič:
Dom gradbenega tehnikoma,
m zdravstvo
(Nadaljevanje)
dija, ker je material ogromen, v predmetnem odstavku skušamo podati le nekaj glavnih vitalno statističnih pokazateljev, ki naj pokažejo napredek zdravstvene službe in zdravstvenega stanja prebivalstva, obenem pa tudi probleme, katerim je treba v okviru zdravstvene službe celega okraja ali posameznih občin posvetiti posebno pažnjo.
Predhodno je potreben bežen vpogled v gibanje števila prebivalcev. Mesto, ki je imelo leta 1831 le 16.144 prebivalcev, naraste leta 1900 na 37.518, leta 1910 na 41.711, v letu 1918 po prvi svetovni vojni 51.353, leta 1931 ima Ljubljana 59.788. v letu 1936 po uradnem" štetju, ki je bilo izvršeno po inkorporaciji bivših občin Vič, Zgornja Šiška in Moste, šteje Ljubljana 85.484 prebivalcev, leta 1941 že 101.096. po drugi svetovni vojni pa zaradi priključka Šentvida, Polja. Rudnika in nekaterih drugih perifernih področij in zaradi priseljevanja mladih ljudi s 'podeželja, deloma pa tudi zaradi pri rodnega prirastku šievHo prebivalcev nenavadno naraste. V letu 1950 je znašalo število prebivalcev 119.169, v letu 1953 že 136.293, v letu 1955 145.500. v letu 1956 pa je število 8 mestnih občin zopet v precejšnji meri zaradi inkorporacije perifernih predelov naraslo na 151.237.
število vseh prebivalcev okraja Ljubljana pa je znašalo lani 290.957.
Za presojo*vitalitete kraja je pomembna statistika umrljivosti in rojstnosti.
Mortaliteta v letu 1919. ko so v Ljubljani padale žrtvi' voinih naporov, gripe in črevesnih nalezljivih bolezni, je dosegla 17,5 na 1000 prebivalcev. kateri stopnji v letu 1943 po hudih vojnih naporih prebivalstva. ustreza številka 17.15. Vendar je velika razlika v potekli krivulje umrljivosti po I. in II. svetovni vojni. Dočim je po I. svetovni voini mortaliteta šele v letu 1951 padla izpod 10 na 9.9 "/o. jc mortaliteta po 11. svetovni vojni nedvomno zaradi intenzivnega napora zdravstvene službe že tretjo leto po letu 1915 padla od 17,15 nn 9.8. nakar nadalje pada in dosega v letu 1953 do teda j še v Ljubljani nepoznano tvzko stopnjo, to je 7.4. v letu 1954 7.37. v letu 1955 7.44 In v letu 1956 7.74 na 1000 prelijvaleev.
V Ljubljani je umrlo 1249 prebivalcev. skupno v celem okraju pa 2514. Mortaliteta v okraju znaša 8,64 »/o.
Detnilni študij umrljivosti po posameznih občinah bo služil istim kot pokazatelj ukrepov, vsaj umrljivost se giblje v mestnih občinah od 5.33 v Šentvidu do 12.59 v Šiški, v okoliških občinah pa od 4,69 v Medvodah do 16.20 v Mengša.
2e samo ta prikaz pove. da je umrljivost v okoliških občinah večja kot v mestnih občinah in bi bilo potrebno, da zdravstvena služba najde vzroke za to in ukrene potrebne ukrepe.
Pomemben jn potek števila rojstev. Dočim je prva svetovna vojna bistveno zavrla število rojstev, saj je znašala nataliteta v letu 1918 le
Dom starih in onemoglih na Bo-kalcih,
Dom Malči Beličeve v Ljubljani. II.
Ta odločba stopi v veljavo takoj. Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia 1. r.
za leto 1956
8,3 na 1000 prebivalcev ter je šele v letu 1922 dosegla stopnjo mortalitete, v letu 1925, 1934. 1940, 1943, 1944 in 1945 celo bistveno pada izpilil mortalitete, to sc pravi, da je umiralo več Ljubljančanov, kot pa se jih je rodilo, je sliku po osvoboditvi čisto drugačna. Temu ni zasluga vitaliteta starega prebivalstva Ljubljane, v glavnem je posledica življenjske moči mladih ljudi s podeželju iu prebivalstva novopriklju-čenih občin. Nataliteta takoj po osvoboditvi na nenavaden način naraste, dosega v letu 1950 še nikoli dosežene stopnje 27.2 na 1000 prebivalcev, naslednja letu razumljivo pada in dosegu v letu 1955 stopnjo 16.64. leta 1956 pa na področju mestnih občin 15,93 rojstev na 1000 prebivalcev.
V	mestnih občinah se je rodilo 2570 otrok, v občinah ostalega okraja 3230. Večja nataliteta v podeželskih občinah povzroča, da je stopnja natalitete za ves okraj višja kakor samo za mesto in znaša 17,97 na 1000 prebivalcev, to je. bistveno presega mortaliteto, kar je za našo zdravstveno službo oziroma merilo vitalitete ljudstva pomembno.
Gornic dejstvo nalaga odgovornim činiteljem imperativne dolžnosti glede zadostnega števila šol, vrtcev. otroških igrišč, športnih prostorov. telovadnic, okrevališč, počitniških kolonij, šolskih kuhinj, mreže otroških posvetovalnic, otroških dispanzerjev in drugih zdravstvenih ustanov, namenjenih zaščiti in dvigu zdravja naše bodočnosti
Bistveno nailn smrlnost nn tuher-ktVozi. Dočim je smrtnost na tuberkulozi po I. svetovni vojni od 20.1 nn 10000 prebivalcev v letu 1918 šele v letu 1935 padla izpod 10 in jo polagoma padala in dosegla nai-nižio stopnio 7 05 na 10.000 prebivalcev v letu 1940 ter ie nato zaradi težkih vojnih prilik naraščala in dosegla v letu 1045 stopnjo 25.9 ista pade že tretje leto po osvoboditvi izpod 10 in dosega v letu 1953 le še stopnjo 3.5, lani pa v mestu Ljubljani še 5.1 na 10 000 prebivalcev stopnjo, ki je doslej v Liubljani še nikoli nismo mogli doseči.
V	mestu Ljubljani je umrlo lani 53 prebivalcev nn tuberkulozi, v vsem okraju pa 89 ali 2.9 na 10.000 prebivalcev, torej še nekaj manj kot pa znaša stopnja v mestu samem.
Detajlni podatki po občinah kuže io bistvene razlike tako v mestnih občinah od 2,02 v šiški do 6 02 v občini Rudnik, v okoliških občinah pa od 1.29 v Grosupliu oziroma 1.42 v Kamniku do 11,11 v Črnučah. Točni podatki bodo predmet študija in ukrepov protituber-kuloznc službe.
Posebno važen indikator uspehov zdravstvene službe, 5e ne bolje zdravstvene kulture kraja, je potek umrljivosti dojenčkov, lako v relaciji nasproti živorojenim in v relaciji nasproti številu smrti sploh.
Dočim je v letu 1918 umrlo 19,6 dojenčkov od 100 živorojenih, $c v letu 1934 17,7, v letu 1945 10,8, je pod vplivom uspešne zdravstvene
Poročilo o delu Svet
Zdravstvena vzgoja. V Ljubljani in na podeželju pogrešamo organiziranega sistema zdravstvenega pro-svctljcvanja, ki bi ga mogel in moral izvajati naš bodoči okrajni higienski zavod. Zdravstvena predavanja in tečaje so v letu 1956 prirejali brez koordinacije zdravstvena služba, prosveta, ljudska univerza, RK in druge družbene organizacije, ljudski odbori in ZSZ. Organiziranih je bilo 1684 predavanj z okrog 60.000 poslušalci; zdravstveni filmi so bili Predvajani 19-krat, ostala preduvu-•ijn pn so bila večinoma spremljana z diapozitivi in drugimi vizualnimi pripomočki. Zdravstveno prosvetnih tečajev (brez PAZ) je bilo 79 z 2405 udeleženci.
Šolska in vzgojna higieno. Za opravljanje inšpekcijskih zadev v šolali, internatih, domovih učencev itd. je bila posebej pooblaščena Centralna šolska poliklinika, ki to nalogo opravlja poleg svojega rednega preventivnega in kurativnega dela. Pni veliki akciji pregleda vseli šol okraja ob času epidemije polio-hiyeliti.su pa so polog zdravnikov Centralne šolske poliklinike, upravnikov zdravstvenih domov in občinskih sanitarnih inšpektorjev sodelovali kot strokovnjaki vsi terenski sanitarni tehniki. V 211 šolah je bilo opravljenih 243 pregledov, v 223 ostalih vzgojnih ustanovah pu 255. Zaradi higienskih pomanikVivosti je bilo izdanih šolam 41 odločb, osla-lim vzgojnim ustanovam pa 55. V 11 šolali je bilo potrebno začasno ali trajno prepovedali uporabo šolskega poslopja oz. odložiti pričetek pouka do izvršitve najnujnejših del. v ostalih vzgojnih ustanovah pa trem.
Tz navedenih podatkov je raz-yidno, kako obširna in zapletena je problematika, s katero se pri svojem vsakdanjem delu srečava °krajna higienska postaja in sanitarna inšpekcija. Ta služba skuša Pristojnim forumom objektivno prikazati to problematiko in io — ka-ilnr je v njeni moči in pristojnosti "7 tudi reševati v smislu zakonitih določil ter higienskih zahtev in norm.
Nekni vitalno statističnih Pokazateljev o uspešnosti zdravstvene službe
Za zaščito ljudskega zdravja in jiapredek istega je ljudska oblast •eto za letom dajala velika denarna sredstva. Upravičeno sprašujejo zastopniki ljudstva, da li sc v ljudsko Nravstvo vloženi kapitnl obrestuje, (’a lj razpolaga zdravstvena služim 1 vitalno statističnimi podatki, ki n®j objektivno dokazujejo uspešnost zdravstvene politike in naporov Nravstvene službe.
Zdravstvena služba razpolaga s točnimi vitalno statističnimi pokazatelji za področje bivšega mest-Pc8a ljudskega odbora Ljubljana, Katere zbira tudi vnaprej za pod-°oje mestnih občin, od leta 1956 Pa vestno zbira tudi za vse občine °kruja.
k,, No spada v okvir letnega poroda točna vitalno statistična štu-
zaščite ta odstotek po osvoboditvi padal od leta do leiu, v letu 1953 znašal le 4,5, v letu 1954 4,08, v letu 1955 3,56, lansko leto pu 3,50. Od 2570 živorojenih na področju mesta je umrlo le 90 dojenčkov, v okrajnem merilu so od 5229 živorojenih umrli 203 dojgnčki ali 3,88 na 100 rojstev, kar pomeni, da so rezultati zdravstvene službe v mestu boljši iu tla je potrebno patronažno službo in dispanzersko mrežo v podeželskih občinah okrepiti. Študij umiranja dojenčkov v posameznih občinah kuže pomembne razlike, kateri!: vzrok mora zdravstvena služba preštudirati in odrejati potrebne ukrepe. Tako jc znašala umrljivost dojenčkov v Bežigradu v letu 1956 2,12, v Centru 2,16, v Mostah pa 5,46, v Polju celo 6,15. V .okoliških občinah znaša umrljivost dojenčkov v relaciji nasproti živorojenim v Čr-nučah 1.7, na Vrhniki 2.6. v Logatcu pu 6.97, prav toliko v Loški dolini, * Medvodah 7,53, v Moravčah pa 8A
Pomemben vitalno statistični pokazatelj predstavlja tudi potek umiranju dojenčkov v relaciji nasproti smrtim kraja, dočim jc celo leta 1918 umrlo te 10,7 dojenčkov nu 100 smrti in je ta odstotek znašal v letu 1941 8,67, v letu 1942 6,2, to odstotek naraste po osvoboditvi in znaša v letu 1946 12,3, v letu 1947 16,5, pade v letu 1950 na 13,8, v letu 1953 na 11,9, v lotu 1955 na 7,98, lansko leto pa na 7,2, dočim znaša ta številka v okrajnem merilu 8.07, torej nekaj več kot pa v mestu Ljubljani. Obe številki sta ugodni, pač pu je razvidna potreba po intenzivni zaščiti zdravja dojenčkov v okoliških občinah.
Umrljivost dojenčkov do 1. mesecu starosti je v zadnjih letih naraščala. Dočim jc v letu 1945 umrlo 46.1 dojenčkov v 1. mesecu starosti od vseh umrlih do 1. letu starosti, je ta odstotek narastel v letu 1953 nu 56.6, v letu 1954 nn 62.7, v letu 1955 na 64.4, to je: od vseh dojenčkov umrlih do 1. leta starosti jih jc 64,4 umrlo že do 1. meseca. Zdravstvena služba je dokaj pravočasno reagirala na navedeni pokazatelj, ki jasno kaže, da so vzroki takemu umiranju glavno prenatalnega značaju. Uspešno je bilo organizirano prenatalno skrbstvo, posvetovalnice za noseče, Centralni ginekološki center okraja tako kot Centralni otroški dispanzer obstoječim prilikam primerno širi mrežo prenatalnega in otroškega skrbstva in je verjetno pomembno, da umrljivost dojenčkov do 1. meseca starosti v letu 1956 pade im področju mesta na 51.1. nn področju celega okraja pa na 53,2 smrti od 100 umrlih dojenčkov.
Po stopnji otroške umrljivosti marsikje presojajo višino zdravstvene kulture naroda. Navedeni vitalno statistični pokazatelji nam nalaga io velike dolžnosti:
Omogočiti je 'organizacijo zdravstvene mreže, ki naj pravočasno doseže vse nosečnice In žene po porodu. da se čimprej preprečijo stanja. ki ogrožajo zdravje žene same. morejo pa imeti tudi kvarni vpliv nn zdravic še nerojenega in rojenega otroka.
Z usnešnim poukom in ustvaritvijo možnosti pravilne prehrane nosečnice se more preprečiti kvarni vpliv neprimerne uli nezadostne prehrane na zdravje matere in posredno tudi nn zdravje otroka, kar velja tudi glede preprečevanja tako pogostega rahitisa.
S poukom bodočih mater glede evgeničnih principov, skrili za njih lastno zdravic, naj se druži pouk o negi dojenčka in naj se v zdravstveni ustanovi, oziroma po ojačeni
patronažni službi uče žene spretnosti, ki so posredno ali neposredno v zvezi z zdravim materinstvom.
Ker predstavlja nepoznavanje osnov lastnega telesnega in duševnega razvoja in razvoja otroka nevarnost za zdravje otroka, je uvesti obvezen pouk o negi dojenčka, združen s poukom osnovnih principov higiene žene in ekonomike zdravja družinskega življenja za vso mladino.
Pravočasno je pristopiti k higiensko ustrezni rešitvi vprašanja zaposlitve žen v nezdravem, telesno, oziroma mentalno higiensko neprimernem delovnem okolju in pričeti z ustvarjanjem pogojev, ki bodoči
materi stvarno olajšajo nego materinstva. S tem se bistveno ustvarjajo boljši prenatalni pogoji za zdravo rojstvo in zdravje otroka, kateri pogoji po nekaterih vitalno statističnih pokazateljih še niso dovolj ugodni. Okrepiti je patronažno službo in ji omogočiti strokovni razvoj v vseli smereh njenega dela. Dodeliti ji je primerne prostore.
Ze glavni vitalno statistični pokazatelji kažejo, da je kapital, vložen po ljudski oblasti v zdravstveno službo, ugodno naložen in da se že kažejo obresti v bistvenem izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev. Zdravstvena služba prosi pristojne organe ljudske oblasti, da ji
še nadalje omogočajo uspešno borbo za boljše zdravje ljudstva, še posebno pa za zdravje naših mater in naših otrok.
Zaključek
Letno poročilo Sveta za zdravstvo OLO Ljubljana in zdravstvenih zavodov z njegovo pristojnostjo izkazuje v splošnem pozitivne spremembe: ugotovitve ugodno prekašajo zdravstvene podatke prejšnjih let, dokazujejo znatno vitalno moč prebivalcev, pričajo o uspešnem udejstvovanju in pripravljenosti zdravstvene službe ter pomenijo na vsej črti afirmacijo naše nove družbene ureditve.
Predpisi občinskih ljudskih odborov
OBČINA LJUBUANA-CENTER
67.
Na podlagi 12. in 50. čl. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 10/52), 2. točke 25. člena Statuta občine Ljubljana-Center z dne 28. VI. 1956, 1. člena Temeljnega zakona o občinski dokladi (Ur. list FLRJ št. 19/55) in 1. in 2. točke 22. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1957, XVIII. poglavja družbenega plana LRS za leto 1957. na predlog Sveta za obrt in industrijo z dne 4. II. 1957, izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana-Center o sklepu 17. redne seje z dne'26. fe-ruarja 1957
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti odloka o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva, od samostojnih poklicev in od zaselmo-pravnih oseb v letu 1956
1. člen
Veljavnost odloka o uvedbi občinske doklade na dohodnino od kmetijstva, od samostojnih poklicev in od zaselmo-pravnih oseb zn leto 1956 z dne 14. maja 1956, objavljen
v »Glasniku« št. 41/56, se podaljša do 31. decembra 1957.
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odboru: Lojze Ocepek l. r.
OBČINA
LJUBLJANA-BEŽIGRAD
68.
Na podlagi 16., 17. in 18. člena Temeljnega zakonu o štipendijah (Ur. list FLRJ št. 52/55) ter 24. člena Statuta občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Režigrad, je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana? Bežigrad na 16. redni seji dne 27. decembra 1956 na predlog SPK pri občinskem ljudskem odboru Ljub-Ijana-Bežigrad naslednji
ODLOK
o ustanovitvi sklada za štipendije občine Ljubljana-Bcžigrad 1. člen
Da se zagotove sredstva za štipendije, se pri občinskem ljudskem
odboru Ljubljana-Bežigrad ustanovi sklad za štipendije.
line sklada je »sklad zn štipendije ObLO Ljubljana-Bežigrad«.
2. člen
Namen skladu je, da se s štipendijami zagotove strokovni uslužbenci v organih ljudskih odborov, v njihovih zavodih ter gospodarskih organizacijah občine Bežigrad, ter da se s štipendijami in podporami omogoči študij in šolanje študentov in dijakov predvsem z območja te občine.
5. člen
Sredstva sklada so:
a)	dotacija iz proračuna ObLO Ljubljana-Bežigrad;
b)	darila in volila gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter drugih pravnih oseb in posameznikov;
c)	obresti od naloženih sredstev sklada;
č) povračila štipendistov, ki ne izpolnjujejo pogodbenih pogojev;
d)	denarne kazni, izrečene po 45. in 44. členu zakona o štipendijah.
4.	člen
Sklad upravlja komisija za šli' pendije občinskega ljudskega od' bora Ljubljana-Bežigrad, ki io sestavljajo predsednik in 6 člunoV' Enega člana voli v komisijo ml*' dinska organizacija, predsednika druge člane pa imenuje ljudski od' bor na predlog Sveta za šolstvo l*’ med kulturnih, gospodarskih in drugih javnih delavcev.
5.	člen
Sklad ima predračun dohodko* in izdatkov.
Odredbodajalec za izvrševanj6! predračuna je predsednik komisij6! za štipendije.
Sredstva sklada se vodijo pri po-družnici KB-2. Presežek sklada 1,1 preteklega leta se prenese v predračun za prihodnje leto in ne vplivu na dotacije.
6.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad zastopa kot pravno osebo predsednik komisije za štipendij6, v njegovi odsotnosti pa član komisije, ki ga on pooblasti.
7.	člen
Sklad Ima svoja pravilu, ki jih sprejema komisija za štipendije, potrdi pa občinski ljudski odbor.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objavo v »Glasniku« okrajnega ljudskeg* odbora Ljubljana.
St. 01/1-4199/1-56.
Po pooblastilu predsednik6
ObLO:
Avgust Zupet 1. r.
Vsebina
Kkspnze k okrajnemu proračunu za 1.10*57.1 Odločba o prenosu okrajnih firinnČ^0i samostojnih zavodov v pristojnost obči*1'' skih ljudskih odborov.
Poročilo Svet« zn zdravstvo o delu 1 letu .
Odlok o podnljfianju veljavnosti odlok1 o uvedbi občinske doklade na dohodi od kmetijstva, od samostojnih poklic^! in od zasebno-pravnih oseb v letu 1°	1
Občine I.jubljana-Cenler.
Odlok o ustanovili skladu z.u štipendij6 občine Ljubljana-Bežigrad.
Izvleček iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja »»URA««, Ljubljana. Prešernov trg 1, v letu 1955
Podjetje tma urarsko in zlatarsko delavnico in poslovalnico. Povprečno je bilo zaposlenih 25 delavcev in uslužbencev ter 5 vajencev. Planirani
promet je bil prekoračen.
PASlV* 1
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1955
Zap	Naziv postavke	Znesek v soo din	Naziv postavke	Znesek v ooo din
A. Osnovna In Izločena sredstva		A Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
i. Osnovna sredstva	998	i. Sklad osnovnih sredstev	598
3. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane investiclle	
3. izločena sredstva tn drugo investicijska sredstva	810	3. Razni skladi	81*
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja Investicij	
t. Skupna obratna sredatva	1.848	El. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračano tn druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	818
». Kupol ln druge terjatve	376	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
6. Druga aktiva		T. Dobavitelji In druge obveznosti	Tt
0. Finančni ospeh		8. Druga pasiva	1.27»
1. Razporejeni dobiček	3.579	D. Finančni uspeh	3.879
1. Izguba	—	10 Kritje Izgube	—
^Skupal^^	7.611	Skupaj:	7.6
Vodja računovodstvai Dovjak Anton
Predsednik upravnega odborai Germ Aloj«
Direktor podjetjai Cvetko Slavko