Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (10/21 °C) pretežno sončno, v soboto (15/20 °C) in nedeljo (15/21 °C) pretežno oblačno, možen dež.
61 let
številka 17
četrtek, 8. maja 2014
iR» Gil JL^uk. " fciurlliur.. 1

Naj živita praznika
•i«
*M «MjnuNiiti^juua^
Ivan
i^mm-nMmmv
SALEÍK0-SAVINJSKI 7
ShU-WIIUSm 711JCI 1 --rt i SIMOIKATI ¿IVtli. MAJI

Z4*'*
A
■ —■_ -j

Sekretarka Savinjsko-šaleških sindikatov je pred letošnjim delavskim praznikom dejala, da se delavci danes bolj kot kdajkoli prej bojijo za svoje delo. Tudi takrat, ko so delodajalci na robu propada, se z odrekanjem in potrpežljivostjo trudijo ohraniti obstoj podjetja. Delajo v podjetjih, ki zanje ne plačujejo pri-
spevkov, in celo v podjetjih, ki jih ne prijavijo v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Upokojenci z mizernimi pokojninami pomagajo že odraslim otrokom. Reveži so tudi med zaposlenimi.
Taka je današnja stvarnost, ki se ji niso mogli izogniti niti na številnih kresovanjih, srečanjih
25. maja na Evropske volitve
Državna
V Sloveniji bodo 25. maja potekale volitve osmih slovenskih poslancev za Evropski parlament. Državna volilna komisija je 26. aprila, dan za tem, ko je potekel rok za vložitev kandidatur, potrdila šestnajst list, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu.
To so: Socialni demokrati in Stranka evrop-
volilna komisija potrdila liste kandidatov
skih socialistov (nosilec liste dr. Igor Lukšič), DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (Ivo Vajgl), Slovenska demokratska stranka - SDS (dr. Milan Zver), NSi in SLS (Lojze Peterle), Solidarnost (Dušan Keber), Sanjska služba (Uroš Uršič), Verjamem!
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Desetletje je Slovenija izkoristila najslabše
Mira Zakošek
ter zborovanjih, ki so ob dnevu upora, 27. aprilu in 1. maju, potekala po Sloveniji. Prisotna je bila tudi na vseh večjih dogodkih, s katerimi so praznika zaznamovali v Šaleški dolini. Ve; na 3. in 24. strani.
■ mkp
Lista dr. Igorja Šoltesa (Igor Šoltes), Pozitivna Slovenija (prof.dr. Jože Mencinger), Slovenski narod (Bogomil Knavs), Zeleni Slovenije (Vlado Čuš), Kacin - Konkretno (Jelko Kacin), Slovenska nacionalna stranka -SNS (Zmago Jelinčič Plemeniti), Koalicija Združena levica (Violeta Tomic), ZARES, Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (mag. Darja Radic), Piratska stranka Slovenije (Rolando Benjamin Vaz Ferreira), Državljanska lista in Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Senko Pličanič). ■ mkp
Jutri obeležujemo dan Evrope, ki se ji je Slovenija priključila pred desetimi leti. Ob vstopu je veljala za vzorno učenko, deset let kasneje pa jo njeni rezultati vse bolj porivajo na obrobje evropske skupnosti. V tem času seje slovenski bruto domači proizvod po začasnih podatkih realno povečal za malce nad 10 odstotka, BDP na prebivalca pa za 6,8 odstotka. Od leta 2004 do leta 2008je BDP sicer realno hitro rasel in se je povečal za 20 odstotkov, potem pa je za deset odstotkov realno padel. Ce primerjamo Slovenijo in devet drugih držav, ki so skupaj vstopile v EU, ter prištejemo še Bolgarijo in Romunijo, ki sta članici postali leta 2007, lahko ugotovimo, da je to desetletje naša država izkoristila najslabše. Ce se bo krčenje oziroma skromna rast slovenskega gospodarstva nadaljevala, bodo države Višegrajske skupine (Ceška, Slovaška, Poljska in Madžarska) kmalu dohitele in prehitele Slovenijo. Pa so nekoč občutno capljale za nami. To naše capljanje seveda povzročajo predvsem naše stranke, tudi z nenehnim razdvajanjem državljanov, predvsem pa nesposobnost koalicij za sprejemanje dolgoročnih ukrepov, saj vse stranke hlastajo predvsem za lastnim preživetjem, ki ga rešujejo s kratkoročno všečnimi, a dolgoročno škodljivimi potezami, in kot ugotavljajo nekateri, tudi s kopico neznanja. Državljani pa naivno, na volitvah, takšnega delovanja ne kaznujemo in pristajamo na to, da nas že leta vodijo politično, strokovno in moralno sporni kadri. Tudi tokratne predčasne volitve ne bodo drugačne. Na temeljih evropske fevdalne doktrine, ki seje sicer našemila v kapitalistično demokracijo, bomo še enkrat spoznavali, da tat ni enak tatu in da se bogastvo koncentrira pri vse ožjem številu prebivalstva. To pa ima - ob podpori političnih elit - pravico določati zakone, usmerjati vojsko in policijo. Z enim osnovnim ciljem - zaščititi predvsem njihovo lastnino. Obstaja upanje. Vse bolj obubožanim množicam, nekaterim je ukradeno tudi dostojanstvo, le postaja jasno, da prihodnost ni v povampir-jenem ekonomskem razslojevanju, nenehnih ideoloških delitvah državljanov, ampak v povezovanju, sodelovanju, sprejemanju drugačnosti. Zato morda lahko že na teh volitvah le pometemo z nesposobnimi in nemoralnimi kadri ter tistimi nosilci moči, ki osebni interes že leta uveljavljajo mimo širših družbenih želja. Obstaja upanje, da nam bo po tem vendarle šlo bolje.
		
nikoli sa	mi*	1.07,81
ObIibliNiUnlimmim vam do konca maja pripada Coca-Cola ali ledeni Caj bfrSZPfifinflR
Kavarna Lucifer
■
9770350556014
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
2
OD SREDE DO TORKA
8. maja 2014
Konovo dobiva nov- športni park
Park, ki bo končan oktobra letos, bo namenjen druženju, zabavi in športu
Velenje, 24. aprila - Velenjski župan Bojan Kontič in direktor na javnem razpisu izbranega podjetja RGP dr. Marjan Hudej sta podpisala pogodbo za izgradnjo večnamenskega športnega parka v krajevni skupnosti Konovo. Vrednost naložbe bo slabih 553.000 evrov. Občina je od Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov uspela pridobiti sredstva v višini 89.839 evrov. Predvideni rok dokončanja del je 1. oktober 2014.
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob podpisu poudaril, da Konovo in novonastalo naselje Šalek potrebujeta prostor, ki bo namenjen druženju, zabavi, športu, hkrati pa dejavnosti, ki se bodo odvijale v športnem parku, ne bodo motile mira okoliških prebivalcev.
Drago Martinšek, vodja Urada za družbene dejavnosti v Mestni občini Velenje, je povedal, da je v športnem parku predvidena ureditev otroškega igrišča, športnih igrišč, večnamenske zelene površine, ruskega kegljišča in parkirišč. Namenjen bo tako mlajši kot tudi starejši populaciji, dostopi pa bodo prilagojeni tudi invalidnim osebam.
Direktor podjetja RGP, d. o. o., dr. Marjan Hudej pa je dejal, da bodo pri izvedbi del poskušali čim manj posegati v življenje okoliških prebivalcev in bodo dela izvedli v predvidenem roku.
lokalne novice

Veleposlanik Francije obiskal Velenje
Velenje, 25. aprila - V Velenju je bil na obisku francoski veleposlanik v Republiki Sloveniji Pierr- François Mourier. Najprej ga je sprejel župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič s sodelavci in mu predstavil občino in življenje v njej. V pogovoru z veleposlanikom so gostitelji izpostavili multikulturalnost in dobro sobivanje različnih narodnosti v Velenju ter možnost sodelovanja velenjskih gospodarskih družb s francoskimi. Župan je ob tej priložnosti veleposlanika povabil na celodnevni obisk Velenja, da bi mu lahko razkazali vse znamenitosti mesta.
Po sprejemu v občinski upravi si je veleposlanik ogledal še vilo Bianco ter obiskal tovarno Gorenje in Gimnazijo Velenje.
Delne zapore na cesti Velenje-Slovenj Gradec
Velenje - V okviru projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini se je 5. maja začela izgradnja magistralnega vodovoda Paka, odsek Vodončnik-Čujež.
Zaradi del bodo v času do 20. junija na tem odseku delne zapore ceste Velenje-Slovenj Gradec.
V svetu bolnišnice Viki Drev
Šoštanj - Občina Šoštanj je v svet zavoda Bolnišnica Topolšica za obdobje štirih let za svojega predstavnika imenovala Vikija Dreva. Mandat dosedanjim članom je potekel konec marca.
■ mkp
Bicy tudi pri ŠCV
Velenje, 25. aprila - Zaradi obnove promenade so začasno ukinili postajo Bicy za izposojo mestnih koles pri Šolskem centru Velenje. Sedaj so jo spet uredili. Mestna kolesa dobro služijo svojemu namenu, izposoja pa tudi ostaja brezplačna. Tako ne preseneča, da je število registriranih uporabnikov že preseglo številko 1.000. Za izposojo potrebujejo uporabniki identifikacijske kartice, ki jih izdajajo v Turistično informacijskem centru Velenje.
■ bš
Teden RK
Velenje - Od danes (četrtka) do 15. maja je teden RK Slovenije. Območno združenje RK Velenje ga bo zaznamovalo z vrsto aktivnosti.
Tako bodo ob tej priložnosti delili upravičencem pre-hrambne pakete, po nekaterih osnovnih šolah v Šaleški dolini bodo potekale učne urice o RK, med drugim bodo izvajali brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, organizirali bodo pohod ter izobraževalni vikend za prostovoljce območnega združenja. V tem tednu se bo zavzeteje pripravljala na regijsko preverjanje ekipa prve pomoči združenja. V torek, 27. maja, pa bodo predstavniki združenja o njegovem delu poročali še na seji Mestne občine Velenje.
■ tp
Ohranjajmo spoštljiv spomin na žrtve
Šmartno ob Paki, 25. aprila - Občina Šmartno ob Paki, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, Območno združenje slovenskih častnikov Velenje in krajevna organizacija Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB Šmartno ob Paki so v dvorani Marof tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center pripravili proslavo v počastitev treh praznikov: 25. aprila, 1. maja in 9. maja.
slogan »Za pošteno delo pošteno plačilo« v praksi vse bolj izgublja svojo veljavo. »Na spomeniku žrtvam 2. svetovne vojne na našem pokopališču je vklesana pomenljiva misel: Vse, kar veliko je, vzkali iz žrtev in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik!. Svoj dolg do vseh, ki so bili žrtvovani za nas, da danes živimo v samostojni in svobodni državi, bomo na najboljši možen način poravnavali s tem, da bomo ohranjali spoštljiv spomin
Jože Aristovnik, predsednik Krajevne organizacije Zveze borcev za ohranjanje vrednost NOB Šmartno ob Paki, je v priložnostnem nagovoru orisal pomen omenjenih praznikov za posameznika in družbo kot celoto. Po njegovih besedah je bilo samo na območju občine Šmartno ob Paki med 2. svetovno vojno več kot 200 žrtev ali blizu 20 odstotkov takratnega števila njenih prebivalcev. 1. maju, mednarodnemu prazniku dela, ki smo ga nekoč vzneseno praznovali z nageljni v gumbnicah, daje danes grenak priokus dejstvo, da
Dvorana Marof je bila polna.
nanje in v družbi krepili opomin, da se kaj takega nikdar več ne bi ponovilo.« Poleg žrtvam - je še dejal Ari-stovnik - to dolgujemo tudi našim otrokom, da bo tudi njim omogočeno svobodno živeti. Če že ne v blagostanju, pa vsaj v svobodni in demokratični domovini.
V priložnostnem kulturnem programu so sodelovali učenca šmarške osnovne šole ter godbeniki Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje.
■ Tp
Volili bomo: a kdaj in predvsem kogal
Zahtevala je čas, dobila predčasne volitve - Se starim strankam mudi zaradi strahu pred novimi - Savinjčani privabili Hrvate in Romune, Velenjčani iz Celja izgnali Rusa Celjska ministrica spet med klopi
f
Dnevi so bili praznični, dogajanja okoli njih nič kaj! In čeprav mnogi pri nas tarnajo, da vse bolj zaostajamo za časom, je zdaj že jasno, da bomo vsaj v nečem »pred časom« - imeli bomo predčasne volitve. Premierka Alenka je po strankarskem porazu in posvetu s koalicijskimi partnerji jasno sporočila, da odstopa in da prostor za volitve. Seveda pa še ni vse čisto »za prmej«, da res bodo, saj lahko v teh naših čudnih razmerah še vedno kdo potegne kakšno karto iz rokava. A vse kaže, da res bodo. Le z datumom se še zatika. Ne razhajajo se toliko politiki kot pravni strokovnjaki. Politiki bi večinoma radi, da bi bile že 22. junija, del stroke meni, da do tedaj ne bodo spravili pod streho vseh opravil, ki so za sklic volitev potrebne. Slišati je tudi, da se nekaterim strankam mudi z volitvami tudi zato, da bi »prehitele« stranke, ki šele nastajajo. Tako bi se znebile konkurence. Jasno namreč je, da je vse več Slovencev sitih starih strank in starih obrazov. Želijo si novih. Čeprav se tudi pri tem pojavlja težava, da lahko sicer dobimo nove stranke, a v njej stare obraze. V novih strankah opozarjajo, da se tako na vrat na nos na volitve ne morejo pripraviti, zato je bolje, če bi počakali na jesen. Pa še udeležba bi bila verjetno tedaj večja, saj se bodo ljudje, volilci, že vrnili z dopusta. Kot da bo še res lahko toliko Slovencev v stanju, v kakršnem smo, odšlo na dopust. Seveda je tudi vprašanje, koliko bodo upali, da jih bo kaka nova stranka popeljala v lepši jutri. V razdvojenosti, v kakršni smo, je stalna nevarnost, da zdrsnemo v brezno.
Ob politični privoščljivosti z levice in desnice, da je Alenki spodrsnilo, je nekaterim vendarle tudi žal, da se sedanja vlada poslavlja. Vsaj tistim, ki le verjamejo, da seje naša barka nehala potapljati in se začela vzpenjati vse više v sicer še vedno razburkanem političnem in ekonomskem morju. Za prehod v naše loge še nekaj o zaskrbljenosti: kdo bo delal remont v bloku 6. Taka zaskrbljenost le zato, ker so slišali, da naj bi šel Alstom v tuje roke --morda prav k Siemensu, kije bil njegov tekmec v Šoštanju.
Mnogi pravijo, da je v Sloveniji polno raznih pustolovščin, pa vendar so pustolovščinam naklonjeni še v mnogih krajih. Med prazniki so tudi v Celju dobili pustolovski park. Oziroma na Celjski koči. Z njim naj bi čez poletje tudi vsaj malo »pokrili« klavrno zimsko sezono, ko so imeli vsega skupaj za slab mesec smučarskih dni.
V Kozjem pa so slovesno odprli svoj večnamenski center. Nekateri »od zunaj« sicer pravijo, čemu v tem »nerazvitem« okolju tak center, saj bi gotovo lahko denar koristneje porabili za kaj drugega. A Kozjanci se ga veselijo, ker ga menda potrebujejo. To je tudi njihova največja naložba, vse odkar so samostojna občina.
Drugačno otvoritev so imeli v Žalcu. Po »delovni« so opravili še uradno otvoritev javnih vrtičkov v središču mesta. Sicer pa je bilo v tej občini še posebno živahno v hmeljiščih. Ker domačini ne kažejo kaj dosti zanimanja za tovrstna opravila ob začetku poganjanja zelenega zlata (nekateri pravijo, da ta res postaja vsaj malo bolj zlat), so prišli na delo sosedje iz Hrvaške ter tudi iz bolj oddaljene Romunije. In ko hmeljarji k nam vabijo Hrvate in Romune, so Velenjčani iz Celja pregnali Rusa. Res je - po porazu celjskih nogometašev z velenjskimi seje od celjskega kluba moral posloviti trener Miloš Rus. Še ena kadrovska menjava seje zgodila v Celju. 1. maja je mesto predstojnice celjske enote Nacionalnega inštituta za zdravje spet prevzela Alenka Trop Skaza, kratkotrajna celjska ministrica za zdravje. Ta čas ima spet veliko skrbi z zajedavci. S klopi. Ti so seveda močno razširjeni tudi na našem širšem območju. Pa še to: na celjski tržnici ne prodajajo le pisane palete pridelkov in izdelkov. Kmalu bo naprodaj oziroma na dražbi cela celjska tržnica. Kot žrtev družbe CMC. Kot žrtev Viator&Vektorja se bo naslednji mesec na dražbo »zapeljal« tudi Izletnik.
■ k

m
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 8. 5. 2014, barve: CM K, stran 11
8. maja 2014
PRAZNIKA
3
Pravice si je vedno treba izboriti
Ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju osvetlili velenjski Titov spomenik - Položili venec k spomeniku Onemele puške in podelili srebrno plato
Bojana Špegel
Velenje, 25. aprila - Mestna občina Velenje je tudi letos pripravila osrednjo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Dvorana doma kulture je bila v petek, 25. aprila, nabito polna, kulturni program, ki je navdušil obiskovalce, pa
so pripravili učenci osnovne šole Miha Pintarja Toleda. Skozi druženje dedka in vnukov so simpatično način povezali preteklost in sedanjost, vmes pa vpletli veliko odličnih glasbenih nastopov.
Slavnostni govornik je bil velenjski župan Bojan Kontič, ki je z govorom tako navdušil, da si je za-
služil bučen in dolg aplavz. Med drugim je poudaril: »Želimo, da to, kar se je zgodilo v zgodovini, prenesemo na mlajše rodove. Tudi zato smo prav danes osvetlili spomenik Josipu Brozu Titu, ki stoji ob našem osrednjem trgu. Tito je bil del naše zgodovine in to tudi ostaja. Dan upora proti okupatorju in 1.
"■»teSg. SSPiSi,
w
maj, ki je ravno tako praznik upora in delavskih pravic, sta po naključju blizu skupaj, imata pa podobno sporočilo. Nič nikomur na tem svetu ni bilo dano. Vse pravice, tako delavske kot osnovne, za katere so umirale mnoge generacije, si je bilo treba izboriti.« Poudaril je še, da se je treba tudi zato spominjati vseh vojn, partizanom in partizan-kam pa je izrekel zahvalo in poudaril, da morajo večno ostati v našem spominu, saj smo lahko Slovenci ponosni na mnoge dejavnike v naši zgodovini.
Na slovesnosti je župan dolgoletnemu članu borčevske organizacije Hermanu Lešniku, ki deluje v krajevnem odboru KS Stara vas, podelil srebrno plaketo Zveze
združenj borcev za vrednote NOB. Nagrajenec je poudaril, da se bo še naprej trudil, da se čas NOB nikoli ne pozabi.	■
Herman Lešnik je visoko priznanje - srebrno plaketo borčevske organizacije -prejel iz rok župana Bojana Kontiča.
Župan in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje Zdenko Hriberšek in sekretarka Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Marjana Koren so položili venec k osrednjemu spomeniku žrtvam fašističnega nasilja v Šaleški dolini Onemele puške.
Pod Belim dvorom je zagorel kres
Bojan Kontič: »Če je Velenje rdeče mesto zato, ker na številne načine pomagamo ljudem, potem naj živi Rdeče Velenje!«
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 30. april - Organizatorji, Krajevna skupnost Gorica in Mestna občina Velenje, so se potrudili. Kres, letos so ga pod Belim dvorom pripravili že petnajstič, je bil vreden svojega imena. Žal pa je pozno-popoldanska ploha marsikoga, ki je sprva načrtoval druženje ob kresu, odvrnila od tega in je ostal doma ter kresove, kolikor se jih je sploh videlo skozi nizko oblačnost, raje opazoval od daleč. Tisti, ki so prišli, pa so se toplo oblečeni in obuti imeli lepo.
Marija Pasarič iz Podčetrtka je prišla na kresovanje s prijateljem Romanom Gor-škom iz Velenja. Letos se je kresovanja na Gorici udeležila drugič. »Prvi maj mi veliko pomeni. Srečanja in kreso-vanja so tradicija, ki je ne izpustim.« Prijatelj, upokojeni rudar, je dodal, da bosta naslednji dan zagotovo preživela na prvomajskem srečanju na Graški gori.
Marjana Koren, »šefica« organizacijskega odbora, ki je pripravilo kresovanje, je povedala, da se je zanj trudilo kakšnih trideset ljudi. Začeli so že dobra dva meseca prej. Vreme je bilo krivo, da tokrat na Gorico ni prišlo toliko ljudi, kot so vajeni. Zadnja leta jih je prihajajo tudi po 2.000. »Delavski praznik mi pomeni ogromno. Pravzaprav je to moj najlepši praznik. Prebuja se pomlad, ljudje so drugačne volje,

M m

L i

začenjajo se druženja na prostem ... Zadnja leta pa ob tem prazniku vse pogosteje razmišljam o pravicah, ki so jih imeli delavci še pred ne tako dolgo nazaj. Žalosti me, ker danes ljudje nimajo dela, ker ni služb ...«.
Udeležence kresovanja je v dobro voljo spravil Pihalni orkester Premogovnika Velenje, zabaval jih je ansambel Kaval, topel večer jim je zaželel predsednik Sveta KS
Gorica Jožef Kandolf, slavnostni govornik župan Bojan Kontič pa je spomnil na kruto realnost razmer v kakršnih danes živijo upokojenci in delavci. »Velikokrat slišimo - z omalovaževanjem seveda, da je Velenje rdeče mesto. Če je takšno zato, ker v njem pomagamo ljudem na številne načine, potem naj živi Rdeče Velenje,« je med drugim dejal.	■
Kres je bil vreden svojega imena.
Marjana Koren: »Prvi maj je moj najlepši praznik.«
Roman Goršek in Marija Pasarič
članov in simpatizerjev Socialnih demokratov v Velenju, v četrtek, 8. maja 2014, ob 16. uri na Cankarjevi ulici v Velenju.
Predstavitev liste in programa SD za volitve v Evropski parlament.
Predstavili se nam bodo kandidatke in kandidati: dr. Igor Lukšič, mag. Tanja Fajon, mag. Mojca Kleva Kekuš, dr. Anton Bebler, dr. Marinka Vovk, Matevž Frangež, dr. Ljubica Jelušič in dr. Pattick VI
Naš čas, 8. 5. 2014, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
8. maja 2014
Gorenje v prvem četrtletju z dobičkom
Prestrukturiranje iz preteklih dveh let prineslo pozitivne učinke - Četrtletje sklenili z milijonom dobička
Mira Zakošek
Velenje, 24. april—Nadzorni svet Gorenja je ocenil poslovne rezultate letošnjega četrtletja in z zadovoljstvom ugotovil, da program prestrukturiranja, ki ga je Skupina Gorenje izvedla v zadnjih dveh letih (selitve proizvodnje in prestrukturiranje prodajne mreže), prinaša pozitivne rezultate. Skupina je prvo četrtletje sklenila z dobičkom 1 milijona evrov. Poslovni izid je tako v primerjavi s prvim četrtletjem
lani, ko je Skupina izkazala izgubo v višini 4,2 milijona evrov, boljši za 5,2 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo je znašal 20,8 milijona evrov in je za 29 odstotkov višji od doseženega v prvem četrtletju lani.
Prihodki so bili v primerjavi z lanskim enakim obdobjem višji za pol odstotka, dosegli so jih v višini 290,7 milijona evrov. Na to je vplivala predvsem višja prodaja izdelkov za dom. Čeprav so razmere v Evropi za panogo bele tehnike še
Dr. Peter Kukovica nov član uprave
Upravi Gorenja se je pridružil še šesti član. Nadzorni svet je na predlog predsednika uprave za novega člana uprave, odgovornega za upravljanje dobavne verige/logistike, kakovost, organizacijo in IT imenoval dr. Petra Kukovico, ki je bil od sredine lanskega leta svetovalec uprave. Njegovo področje dela je obsegalo iskanje rešitev za boljše obvladovanje kompleksnosti, oskrbne verige in izboljšanje stroškovne učinkovitosti ter spremljanje realizacije strateških projektov in ciljev. Pred prihodom v Gorenje je bil med drugim predsednik uprave podjetja Iskra Sistemi, d. d., namestnik direktorja v AMZS, d. d., in pomočnik generalnega direktorja za strateški razvoj in marketing v družbi ACH, d. d.
vedno zahtevne, je Skupina v osrednji dejavnosti v prvem četrtletju leta ustvarila 242,4 milijona evrov prihodkov, kar je za 1,1 odstotka več. Če ne bi beležili negativnih tečajnih razlik, bi Skupina v osrednji dejavnosti dosegla celo 5-odstotno rast prihodkov. V ostalih dejavnostih pa so ustvarili 48,3 milijona evrov, kar je 2,7 odstotka manj kot prve tri mesece lanskega leta.
Uprava ocenjuje, da so dosegli v tem obdobju za 5,4 milijona stro-
škovnih prihrankov, ki so jih dosegli s selitvami proizvodnje in delno s prestrukturiranjem prodajne mreže. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac poudarja, da so vstopili v letošnje leto z izboljšano poslovno kondicijo zaradi strateških selitev proizvodnje, ki so bile zelo zahtevne tako s finančnega kot procesnega vidika. »Prestrukturirali smo prodajno mrežo, okrepili tržni položaj, sklenili strateško partnerstvo s korporacijo Panaso-
nic, pridobili skoraj 27 milijonov evrov svežega kapitala z dokapita-lizacijskimi aktivnostmi, znižali zadolženost in začeli vzporedno kotirati z Gorenjevimi delnicami
Izplačila dividend ne predlagajo
Nadzorni svet je sprejel revidirano letno poročilo matične družbe Gorenje, d. d., in konsolidirano letno poročilo Skupine Gorenje za leto 2013 ter potrdil predlog uporabe bilančnega dobička. Nadzorni svet in uprava tako skupščini delničarjev predlagata, da bilančni dobiček v višini 1,37 milijonov evrov ostane nerazporejen in da se torej dividende ob upoštevanju, da je Skupina Gorenje lani imela izgubo, ne izplačajo.
na Varšavski borzi. S temi aktivnostmi smo postavili trdne temelje za uspešen razvoj Skupine Gorenje v prihodnje. Rezultati prvega četrtletja že kažejo na pozitiven preobrat v poslovanju, kar je v skladu z našimi načrti.«
Zadovoljni so tudi, ker so četrtle -tje sklenili s 55 milijoni evrov nižjo bruto zadolženostjo v prvem četrtletju lani. Čista zadolženost je bila nižja za 59,3 milijona evrov. Aktivnosti razdolževanja še nadaljujejo.
■
Dobro prodajajo v Rusiji, Nemčiji ...
Višjo prodajo izdelkov za dom kot v lanskem prvem četrtletju je Skupina dosegla v Rusiji, Nemčiji, Avstriji, Sloveniji, Romuniji, Bosni in Hercegovini, Veliki Britaniji, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem in Hrvaškem. Nižje prihodke glede na prvo četrtletje lani je Skupina dosegla v Skandinaviji, kjer povpraševanje po gospodinjskih aparatih pada, predvsem pa v Ukrajini, kjer se je politični položaj od začetka letošnjega leta zelo zaostril.
SAVINJSKO-SALESKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o.
POVABILO K ODDAJI PONUDDE MALE VREDNOSTI
za izvedbo aktivnosti "Marketing in pospeševanje prodne turistične destlnac||e SAŠA"
Vabimo vas, da na predloženih obrazcih, ki so na voljo na spletni strani www.sasa-ora.org, podate ponudbo za izvedbo aktivnosti 'Marketing in pospeševanje prodaje destinacije SAŠA"
Vloge pošljite na naslov Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, d.o.o., Savinjska cesta 2,3331 Nazarje. Rok za predložitev ponudb je 16.5.2014.
Studio Gorenje obiskovalce peljal v proizvodnjo
Videli so lahko, kako nastajajo vrhunski izdelki
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 26. aprila - Sobota pred prazniki je bila za delavce Gorenja delovna, za tiste, ki so želeli, pa je bila to priložnost, da si ogledajo proizvodnjo in logistični center Gorenja.
Toliko obiskovalcev, kot jih je stopilo skozi vrata Studia Gorenje v Velenju, kjer je bila »vstopna točka« za
ogled proizvodnje, niso pričakovali, je odkrito priznala vodja Studiev Gorenje Simona Ukmar Perhaj. Navdušeni pa so bili tudi obiskovalci. Mnogi, pa čeprav so od tod, v Studiu, kjer je na enem mestu zbrana celovita ponudba izdelkov blagovne znamke Gorenje, sploh še niso bili. Zanimanje za ogled proizvodnje je bilo tudi veliko večje, kot je bilo možnosti. Za ogled sta bili predvideni dve skupini s po štirideset udeleženci (pri ogledu obstajajo omejitve), obe sta bili prepolni. Tistim, ki v proizvodnjo niso mogli, pa tudi ni bilo žal, da so prišli. Tudi v Gorenjevem razstavo-prodajnem studiu je bilo kaj videti. In je še.
Danica Verdev, Velenje:
»Prav zanimiva gesta. Nič čudnega, da je toliko zanimanja. Priložnost, da si ogledaš, kako nastajajo njihovi izdelki, je redka. Na ogled proizvodnje sem pripeljala tudi hčerko. Kot učiteljica tehnike in tehnologije pa mi bo ta obisk odlična osnova za načrtovanje tehničnega dne. Res, bilo je
vredno priti!«
Danilo Skarlovnik, Dolič: »Ko
sem prebral, kaj pripravljajo, sem se takoj odločil in se prijavil tudi za ogled proizvodnje. Tukaj sem delal 40 let, zdaj sem že osem let upokojen. Kar sem videl, je precej drugače, kot je bilo še pred osmimi leti. Prav ponosen sem, da sem delal tukaj. Dosežki zadnjih osmih let pa so prav osupljivi.«
n
V Studiu so si ogledali celovito ponudbo izdelkov blagovne znamke Gorenje.
Po proizvodnji in logističnem centru je obiskovalce popeljal Peter Krepel.
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 7
17. aprila 2014
MiCftfl
GOSPODARSTVO
5
V boj proti sivi ekonomiji ne parcialno, ampak celovito
Največ dela na črno v frizerstvu, kozmetiki, gradbeništvu - Obseg sive ekonomije v Sloveniji od 23 do 28 BDP - Med ukrepi vsak račun šteje
Tatjana Podgoršek
Vprašanje sive ekonomije je v času krize, ko država reže na vseh koncih in krajih, vse pogosteje v središču pozornosti. Za preprečevanje dela na črno se zavzemajo vsi socialni partnerji. Delodajalci zato, ker bi tako omejili nelojalno konkurenco, sindikati pa zato, ker bi, ocenjujejo, lažje zaščitili socialno državo. V Sloveniji je siva ekonomija zelo razširjena. Po podat-
V akciji vsak račun šteje bi bili državljani motivirani za to, da vzamejo račun, saj bi jim šel v dohodninsko olajšavo

kih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) predstavlja od 23 do 28 odstotkov BDP-ja (bruto domačega proizvoda). V vsaki milijardi sive ekonomije izgubimo v državnem proračunu vsaj 100 milijonov evrov. Za toliko bi bila lahko višja blaginja. Kljub nekaterim aktivnostim vlade v zadnjem obdobju po ocenah ta narašča. »Zaradi takšnega dela smo bolj obdavčeni, v državnem proračunu pa se zbere manj denarja. OZS je prva, kije opozorila na to, kako velika
težava je siva ekonomija in da se je proti njej treba boriti celovito, ne parcialno,« pravi Branko Meh, predsednik upravnega odbora in podpredsednik skupščine omenjene zbornice, in dodaja: »Če je država v tretji četrtini lanskega leta zaradi ukrepov pobrala (po nekaterih podatkih) za 16,5 odstotka ali 86 milijonov več davka na dodano vrednost, menim, da bi z denarjem, ustvarjenim z delom na črno, lahko v celoti zakrpala proračunsko luknjo.«
Največ šušmarstva med frizerji, kozmetiki, slikopleskarji, gradbinci
Po besedah sogovornika posledice šušmarjenja, dela na črno, najbolj občutijo obrtniki, mali in srednji podjetniki. Slednjim predstavljajo nelojalno konkurenco, jim odžirajo delo, za nameček pa ti s tem, ko ne plačujejo davkov in prispevkov, neposredno škodujejo tudi državi. Država, poudarja Meh, obremenjuje z višjimi davki in pri-
l
i

spevki zgolj tiste, ki opravljajo dejavnost legalno.
Največ dela na črno se opravlja pri frizerjih, kozmetičarjih, sliko-pleskaijih in gradbincih. Gre za dejavnosti, ki se lahko opravljajo v stanovanjih, kamor pa lahko pridejo inšpektorji le s sodno odločbo. »Sosedska pomoč mnogokrat ni zgolj to, ampak velikokrat delo na črno.«
»Vklopi razum, zahtevaj račun«, davčne blagajne
Minister Dejan Zidan, kije bil do prihoda gospodarskega ministra Metoda Dragonja koordinator ukrepov za zajezitev sive ekonomije, je lani zelo poudarjal projekt Vklopi razum, zahtevaj račun. Meh ocenjuje, da je bila ta akcija eden od korakov v prizadevanjih na tem področju. Ker je ljudi osveščala, da s tem, ko vzamejo račun, prispevajo v državno blagajno, hkrati
kazni za šušmarje in registrirane subjekte. Med predlaganimi ukrepi veliko stavijo še na »vsak račun šteje« (državljani bi bili motivirani za to, da vzamejo račun, saj bi jim šel v dohodninsko olajšavo) ter na spremembe v zvezi z izvajanjem inšpekcijskih nadzorov v prostorih, kjer šušmarji sedaj lahko nemoteno izvajajo dejavnost. »Dvig DDV-ja ni pravi ukrep, saj bo ta prispeval k še večjemu razmahu dela na črno. Ljudje bodo zaradi
V vsaki milijardi sive ekonomije izgubimo v državnem proračunu ■ vsaj 100 milijonov evrov
krize še bolj pogosto iskali cenejše rešitve, pri tem pa se ne zavedajo, da je opravljena storitev brez računa velikokrat dražja od storitve le-
galnega obrtnika, podjetnika,« še meni Branko Meh.
Manj denarja tudi za socialne transferje
Da gre pri delu na črno za spod-jedanje denarja, ki ga država namenja za socialne transferje, vrtce, šole, meni tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, zato bi morali ljudje spremeniti odnos do dela na črno.
Po zagotovilih glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlič nadzor nad gospodarskimi subjekti v Sloveniji izvaja 101 tržni inšpektor, lani so skupaj opravili 21.593 pregledov, kar je dobrih sedem odstotkov več kot leto prej. Od tega so izrekli 4.044 upravnih in 6.312 prekrškov-nih ukrepov.
■
Branko Meh: »Z denarjem, ustvarjenim z delom na črno, bi država lahko v celoti zakrpala proračunsko luknjo.«
pa imajo z njim možnost uveljaviti morebitno reklamacijo za opravljeno storitev tudi na daljši rok.
Uvedbi davčnih blagajn, ki onemogočajo brisanje in popravljanje računov, kot enega od možnih ukrepov za zajezitev sive ekonomije na OZS ne nasprotujejo, se pa velikega izkupička pri tem ukrepu ne nadejajo. »Uvedba elektronske davčne blagajne, ki bi bila neposredno povezana z davčno upravo, ne bi nič pomagala, če posameznik ne bo hotel izdati računa. Prav tako bi te blagajne morale veljati za vse gospodarske subjekte, ne le za nekatere. Kupiti bi jih morala država, ob tem pa menimo, da ta ukrep znova posega samo na registrirane dejavnosti, šušmarji pa bodo delali naprej in obrtnikom povzročali nelojalno konkurenco.«
Vsak račun šteje
Po besedah Branka Meha je OZS predlagala nekaj ukrepov za zajezitev sive ekonomije: od opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji pod posebnimi pogoji, omejitev gradnje v lastni režiji do izenačitve
-----
javnosti zelo veliko. Delo na črno je zame, ki redno odvajam prispevke in davke, nelojalna konkurenca, ki mi odžira promet. Po oceni imam zaradi tega od 20 do 30 odstotkov manj prometa. Primerni ukrepi? Več inšpektorjev na terenu ter višje kazni. Če smo frizerke pripravljene povedati imena tistih, ki delajo na črno? Saj veste, kako je. Inšpektorji potem tebe vzamejo pod drobnogled. Z njimi sama nimam težav. Da bi bili delodajalci in inšpektorji partnerji, tega občutka pa tudi nimam.«
Darinka iz Šaleške doline: »Po skoraj 10 letih dela samostojne obrtnice sem zaradi nelojalne konkurence tistih, ki delajo na črno, zaprla svojo delavnico. Menim, da bi morali inšpektorji pogosteje na teren in iskati res delo na črno, ne pa da pri samostojnih podjetnikih iščejo malenkosti. Država omogoča, da si ljudje, ki delajo na črno, gradijo hiše, kupujejo drage avtomobile, živijo zelo dobro. Inšpektorji pa tudi, če vedo za imena in priimke, ne ukrepajo, ker zakon ne omogoča vstopa v osebne prostore. Verjamem, da je težko dobiti take ljudi, vendar sem prepričana, da se jih z malo truda da dobiti. K omejitvi sive ekonomije bi pripomogle olajšave pri dohodni za določena vlaganja, vendar bi morala država še veliko narediti. Kazni niso vse. Kdor ima namen kršiti, bo to storil kljub temu. Svojo delavnico sem zaprla in ob tem jasno in glasno povedala: ko se bo delo na črno zajezilo, ko bo država bolj spodbujala in gledala na samostojnega obrtnika ter podjetnika (ne samo gledala, kje bo pobrala kakšen davek), bom s tistim dnem svojo obratovalnico odprla nazaj.«
Slikopleskar iz Velenja: »Dela na črno je vedno več. Stranke so bolj naivne in menijo, da bodo prišle ceneje skozi. Na koncu velikokrat ugotovijo, da jih je taka storitev drago stala. Če imajo inšpektorji željo odkriti šušmarja, bi ga lahko našli. Se pa poraja vprašanje, kaj lahko zaradi neustrezne zakonodaje sploh stori, če nekoga dobi.«
Dovolj je besed, potrebna so dejanja
Od gospodarstva se veliko pričakuje, njegovim zahtevam pa se premalo prisluhne - Z Bratuškovo in vladno ekipo o cesti
Tatjana Podgoršek
pred
Na nedavni skupščini Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice, na kateri so osrednjo pozornost namenili oceni opravljenega dela zbornice v preteklem letu in njenem letošnjem delovnem ter finančnem načrtu, je bila njena predsednica dr. Cvetka Tinauer kritična do države in tudi do članov zbornice.
Ovire enake kot krizo
Med drugim je dejala, da je v šest let trajajoči krizi že dovolj besed, potrebna so dejanja. Teh ni, za nameček država gospodarstvu, ki edino lahko potegne voz iz krize, ne prisluhne dovolj. Vsi pa od njega veliko pričakujejo. Po njenih besedah so
ovire za izboljšanje razmer v podjetjih še vedno enake kot na začetku krize. Dotaknila se je tudi članov domače zbornice. »Zbornica je lani
delala dobro, pripravili smo kar nekaj dogodkov, s katerimi smo želeli prispevati k večjemu vzponu podjetij v subregiji Saša, zato smo nanje po-
Udeleženci skupščine so med drugim slišali, da je imela lani zbornica 130 članov, kar je nekaj manj kot predhodno leto, a se to ni močno poznalo, saj člani ostajajo podjetja z največ zaposlenih in kapitala.
vabili pomembne predstavnike gospodarstva, ustanov iz drugih okolij. Udeležili so se jih lahko tudi nečlani zbornice. A smo bili razočarani, saj
ni bilo želenega odziva med našimi člani iz srednjih in malih podjetij. Odzvali pa so se veliki sistemi, kot sta Gorenje in Premogovnik, ki -po mojem mnenju - tako nujno ne potrebujejo naše pomoči kot jo mala in srednja podjetja. Zato bo treba preveriti poslanstvo zbornice, njene rezultate dela ter cilje. Pozivam omenjena podjetja, da stopijo v stik z zbornico; to jih nič ne stane, naj povedo, kaj si želijo, da bomo vedeli, kam usmeriti napore.«
Besede Tinauijeve glede premajhne poslušnosti gospodarstva je podkrepil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar M-lič. Po njegovem mnenju je povezovanje znotraj gospodarstva nujno, saj je to tako bolj kompetenten sogovornik vladi pri uresničevanju zahtev in pobud gospodarstva. »Podjetja so ambiciozna, potrebujejo pa premike na ravni države, spodbu-dnejše okolje. Zbornica ima vizijo, že pred časom je pripravila usmeritve s konkretnimi predlogi, po katerih bi lahko do leta 2016 ustvarili v Sloveniji 50 tisoč novih delovnih mest.« Pri tem je Milič izpostavil turizem, za katerega je infrastruktura večinoma že zgrajena, naravne lepote enkratne, zmogljivosti pa so zase-
dene 40-odstotno predvsem zaradi slabe promocije. Priložnost se ponuja še v komunalni infrastrukturi, lesni dejavnosti, izvozu, energetiki.
Nezadovoljni z odgovorom na poziv
V nadaljevanju skupščine so se udeleženci seznanili še z Regionalnim razvojnim programom Savinjske regije, ki je osnova za koriščenje sredstev evropskih skladov v perspektivi 2014-2020, s poslovanjem zbornice v letu 2013, v katerem je ta ustvarila dobrih 100 tisoč evrov prihodkov (od tega le približno polovico iz članarine, ostalo iz dejavnosti), sprejeli sklep, da ostane članarina za letos nespremenjena, soglašali pa so še s pobudo predsedujoče skupščini Uršule Menih Dokl o povabilu predsednice Alenke Bratušek in vladne ekipe v Šaleško dolino. Razlog za to je nezadovoljstvo z odgovorom v zvezi s pozivom k čimprejšnji ureditvi cestne infrastrukture oziroma izgradnji hitre ceste tretje razvojne osi. Na srečanju v Šaleški dolini naj bi jim nazorno predstavili, kakšna cokla v razvoju je neurejena cestna infrastruktura v subregiji Saša.

Naš čas, 8. 5. 2014, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
8. maja 2014
OD SREDE DO TO
žabjor
perspektiva
Sreda, 30. aprila
Po vsej državi so pred praznikom dela zagoreli kresovi. Osrednje tradicionalno je bilo na ljubljanskem Rožniku. Na predvečer praznika pa se ni le praznovalo - gibanje za dostojno delo in socialno družbo je opozarjalo na vse slabši položaj delavcev v nestalnih oblikah zaposlitve.
Nl
Po vsej državi so goreli kresovi.
Še pred tem so bili delavni tudi politiki. Jože Tanko je napovedal ustavno obtožbo zoper predsednico vlade, če ne bo odstopila do ponedeljka. Romana Tomc (iz iste stranke) pa je sklenila, da nepreklicno odstopa s funkcije podpredsednice državnega zbora.
Jani Moderndorfer je prejel pisna obvestila poslank in poslancev, ki izstopajo iz PS, predsednik DZ Janko Veber pa je prejel njegov predlog za ustanovitev nove poslanske skupine.
V	Iraku so prvič po umiku ameriških sil potekale parlamentarne volitve, ki pa so minile v znamenju številnih napadov na volišča, na katerih je umrlo 14 ljudi.
V	bombnem napadu na železniški postaji v prestolnici kitajske pokrajine Šindžjang so bili ubiti trije ljudje, na desetine pa jih je bilo ranjenih.
Četrtek, 1. maja
Odmevala sta predvsem praznična govora Zorana Jankovica in Alenke Bratušek. Župan je poudaril pomen socialne varnosti, premierka pa je dejala, da morajo delo dobiti vsi, ki ga nimajo. Seveda ni šlo brez komentiranja aktualnega političnega stanja v državi. Jankovic je tako zatrdil, da ne bo predlagal novega mandatarja in da so lahko, kar se njega tiče, volitve tudi pred parlamentarnimi počitnicami.
Nekateri so se spomnili, da smo se na ta dan pred 10 leti pridružili EU.
H
i
Malezija je objavila prvo poročilo o iskanju pogrešanega letala, pokazala se je predvsem veliko počasnost v ukrepanju ob izginotju.
Ameriški zunanji minister John Kerry se je mudil na turneji po Afriki, pri čemer je opozoril na možnost genocida v Južnem Sudanu, če v državo ne bo poslanih več mirovnikov.
Petek, 2. maja
Bonitetna agencija Fitch je zvišala obete za Slovenijo z negativnih na stabilne. Bonitetna ocena je sicer ostala nespremenjena, na BBB+. Agencija je ob tem opozorila, da utegne politična kriza ogroziti reforme.
V Ukrajini je vznikala vojna. Po ofenzivi ukrajinskih vladnih sil v Slavjansku so o tragediji poročali iz Odese. V Domu sindikatov, kjer so ogenj zanetili skrajni prokijevski protestniki, se je zadušilo 38 proru-skih aktivistov.
Obeležili smo (tudi) 10 let od pridružitve Evropski uniji.
Ob prazniku dela tradicionalna delavska zborovanja niso potekala samo pri nas, temveč po vsem svetu. V Carigradu so se protestniki spopadli s policijo, pri čemer je bilo ranjenih 90 ljudi.
Mednarodni denarni sklad je odobril 17 milijard dolarjev posojila Ukrajini. V zameno bo moral Kijev uvesti višje davke, zamrzniti plače in zvišati cene energije.
premierki napisal pismo. V njem je še enkrat poudaril, da se mu zdijo predčasne volitve nepotrebne, a dodal, da naj bodo, če že, že junija. O tem datumu je govorila tudi Bratu-škova sama. Poslance je pozvala, naj se odpovedo možnosti predlaganja mandatarja, češ da bi se tako volitve lahko zgodile že 22. junija. A pravni strokovnjaki so opozarjali, da bi za kaj takšnega morale biti volitve razpisane že 13. maja. »Kar pa je popolnoma nemogoče,« je opozoril Rajko Pirnat.
Proruski aktivisti v Slavjansku so izpustili vse tuje opazovalcev Ovseja, ki so jih zadrževali teden dni, medtem ko je ukrajinska vojska razširila operacijo na vzhodu države.
Nedelja, 4. maja
Severnoirska policija je po štirih dneh izpustila voditelja stranke Sinn Fein Gerryja Adamsa, ki so ga zasliševali v povezavi z umorom iz leta 1972. Njegov primer so predali državnemu tožilstvu.
V predmestju Bruslja je policija razgnala udeležence shoda, ki so ga judovske organizacije označile za protisemitskega, zaradi česar so ga oblasti tudi prepovedale.
Afganistanska vlada je razglasila dvodnevno žalovanje zaradi smrti najmanj 2700 ljudi, ki jih je pod seboj pokopal zemeljski plaz.
SDS je predlagal spremembo ustave, s katero bi poenostavili postopke do predčasnih volitev. A ostale stranke in nekateri strokovnjaki predlogu niso bili preveč naklonjeni.
Obrambni minister Roman Ja-kič pa je povedal, da bo sprožil vse postopke, da bo pogodba s Patrio nična.
V	Ukrajini je bil nad Slavjanskom sestreljen ukrajinski helikopter. Posadka naj bi sestrelitev preživela, so pa v spopadih pri omenjenem mestu padli štirje pripadniki ukrajinskih varnostnih sil.
Torek, 6. maja
Domača politika si je skušala na-liti čistega vina. V DZ so se zbrale poslanske skupine, ki so uspele doseči dogovor o nadaljnjem delu. Sklenili so, da spadajo v koalicijo tiste poslanske skupine, ki imajo ministre v vladi; torej PS, nepovezani poslanci, SD, DL in DeSUS.
Ob tem so PS, NSi in SLS sporočili, da ne bodo predlagali mandatarja. Je pa vodenje poslanske skupine PS prevzel Jožef Kavtičnik.
V	Ukrajini ni kazalo na mir. V spopadih v mestu Slavjansk je bilo ubitih več kot 30 proruskih upornikov, več deset je bilo ranjenih, umrli pa so tudi štirje ukrajinski vojaki. Ruski zunanji minister je izključil možnost pogovorov z Ukrajino v
Razmere v Ukrajini so postale vojne.
Medtem je Rusija Ukrajini in EU zagotovila nemoteno dobavo zemeljskega plina do konca maja.
V	Afganistanu je zemeljski plaz pokopal najmanj 350 ljudi, 2500 je bilo pogrešanih.
Avstralija je sklenila, da bo zaradi staranja prebivalstva in proračunskih pritiskov zvišala upokojitveno starost. Avstralci bodo tako morali delati do 70. leta starosti.
V	dvojnem napadu z avtomobiloma bombama v osrednji sirski pokrajini je bilo ubitih 18 ljudi, med njimi 11 otrok.
Sobota, 3. maja
Dopoldne se je zgodil sestanek Alenke Bratušek s predsedniki treh koalicijskih strank. Po njem je pre-mierka dejala: » Odločili smo se, da je za Slovenijo najbolje, da gremo čim prej na volitve, zato bom v ponedeljek podala svoj odstop«. Odzivov seveda ni manjkalo. Lukšič,
Ogromen plaz v Afganistanu je zasul vas in z njo 2700 ljudi.
Ponedeljek, 5. maja
Alenka Bratušek je predsednikoma republike in DZ poslala odstopno izjavo. Iz Pariza, kjer se je mudila na srečanju OECD, je sporočila, da je »vesela pohval, ki sem jih dobila za svoje opravljeno delo.«
Istega dne je našo državo pohvalila Evropska komisija. V poročilu so zapisali, da se je Slovenija izkopala iz recesije in bo imela letos 0,8-od-stotno, prihodnje leto pa 1,4-odsto-tno gospodarsko rast.
Doma so poslanci in poslanke, ki so izstopili iz Pozitivne Slovenije, sporočili, da so oblikovali novo poslansko skupino, ki bo kmalu postala stranka. Vodila jo bo Alenka Bratušek.
Premierka Alenka Bratušek je napovedala svoj odstop.
Erjavec in Virant so se strinjali, da je Bratuškova potegnila edino logično potezo, Janša je komentiral, da je vlada potopila ladjo, iz katere zdaj beži, užaljeni Jankovic, ki na sestanek ni bil povabljen, pa je
V Nigeriji so ugrabili osem deklic
Ženevi, češ da nima smisla.
Grozljive zgodbe so prihajale iz medijsko manj obleganih delov sveta. Člani skrajne islamske skupine Boko Haram, so v Nigeriji, ugrabili osem deklic, starih od 12 do 15 let. Indonezijki, ki je bila teden prej brutalno množično posiljena zaradi ljubezenskega razmerja s poročenim moškim, pa je pretila kazen javnega tepeža s palico, ker je kršila verske zakone.
O spominskih
obeležjih
Špela Kožar
Ko sem nazadnje obiskala Velenje, sem morala proti Titovemu trgu. Da fotografiram spomenike, povezane z našo polpreteklo zgodovino, in jih objavim na facebook profilu. Vznemirilo meje namreč neko drugo spominsko obeležje, pa čeprav bi moralo v meni vzbuditi spravo.
Grahovo, slovenski kraj, kjer so na dan začetka druge svetovne vojne 6. aprila poslušali naslednji tekst:
»Ko je z okupacijo aprila 1941 razpadel politični sistem predvojne Slovenije, so že junija z napadom Hitlerja na Sovjetsko zvezo, prvo komunistično državo na svetu in obljubljeno deželo, nastali ugodni pogoji za družbeni prevrat. Brez vere v odrešitev, ki je prihajala z vzhoda, se ne bi sprožila nobena partizanska puška. Ker so bili komunisti že pred vojno odločeni, da gredo v revolucijo za vsako ceno, je bila okupacija primerno izhodišče pri načrtovanju dokončnega boljševističnega prevrata ob koncu vojne...« Enkrat letno imajo otroci svoj parlament; to pomeni, da zavzamejo mesta poslancev v državnem zboru in z vprašanji izzovejo eni druge ali poslance, prisotne v dvorani. Juš pa se je odločil, da bo najprej prebral članek ameriškega novinarja New Yrk Timesa o Sloveniji in slišal se je stavek: Slovenija je tam, kjer se še vedno niso odločili, kdo je zmagovalec druge svetovne vojne. Nato je Juš prisotne vprašal: Kdaj bomo dosegli spravo?Kaj lahko moja generacija naredi za to? Sramotno za nas, starejšo generacijo, kajne?
Sramotno, saj si celo ameriški veleposlanik našo nezmožnost sprave interpretira kot lastno zmožnost arbitra naše polpretekle zgodovine. In tako komunizem izenači s fašizmom in nacizmom, pri tem pa pozabi, da ne gre za Sovjetsko zvezo ali pa Romunijo. V informativni oddaji Odmevi je razložil, da to ni pokroviteljsko dejanje, da ni primerljivo z ameriško državljansko vojno in da nad manjkom vladajočih ni presenečen, saj jih niti ni povabil.
Kljub temu je prišlo kar nekaj konservativcev, aktualnih predstavnikov strank; druga stran pa: nič. Morda je moje razmišljanje povsem neustrezno, saj gre za postavitev obeležja na ameriškem ozemlju, vendarle, kaj ne gre za dejanje, torej nekaj, kar se dogaja oziroma se zgodi na slovenskem ozemlju kot takem?Dejanje ameriškega veleposlanika delno razumem, a hkrati v celoti obsojam; razumem, ker je po sedemdesetih letih res že čas, vendar njegovega diplomatskega bontona ne sprejemam. Pravi, da bi bilo od njega veliko bolj neodgovorno delovati le v duhu, da ima Slovenija na primer lepe gore ali pa dobro vino. Jaz pa pravim, da dejanja povedo več od besed. Naj končam v bolj spravljivem, levo-desnem tonu: komu bi lahko danes sploh postavili spominsko obeležje? In za kaj? No, nekomu je že skoraj uspelo, saj se lahko kaj kmalu zapiše med osamosvojiteljske mučenike. No, tisti drugi pa med najbolj pozitivne Slovence. Hja, kaj pa tretji, ki je dobesedno edini slovenski Človek v malem?
Umikam vprašanje, naj bodo zadnje vrstice za razmišljanje bralca revije Delo, ki je šlo nekako takole: Na plošči, ki jo je postavil ameriški veleposlanik, piše, da je poklon žrtvam vseh totalitarnih režimov - zakaj torej ni navedena tudi demokracija in z njo povezani pojav kapitalizma? Kajti jaz se počutim žrtev iz dneva v dan!
Jakič se bo potrudil, da bo pogodba s Patrio nična.
Jože
Kavtičnik, vodja poslanske skupine PS
Poslanska skupina PS je v sredo za novega vodjo izvolila Jožefa Kavtični-ka. Ta je po seji zagotovil, da bodo sledili programu PS, da so pripravljeni na pogovore in niso izključujoči. Kot je poudaril, nikogar niso nagnali, zato so vrata k njim odprta. Tudi vsem tistim, ki menijo, da so naredili prehiter korak, ko so poslansko skupino zapustili.


Naš čas, 8. 5. 2014, barve: CM K, stran 7
8. maja 2014
MiCftfl
POLITIKA
7
Lani skoraj polovico za naložbe
Potrdili merila za odmero komunalnega prispevka za območje naselja Ravne
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 23. aprila - Na aprilski seji sveta Občine Šoštanj so svetnice in svetniki sprejeli poročila o zaključnem računu proračuna Občine Šoštanj za lansko leto, ko se je v občinsko blagajno nateklo 17.800.000 evrov, porabili so jih 94 odstotkov, skoraj polovico za naložbe. V občinski upravi je bilo zaposlenih 19 delavcev, od tega dva za določen čas.
Kakšnih posebnih pomislekov ali pripomb na zaključni račun ni bilo, ni jih imel tudi nadzorni odbor, bili sta le dve vprašanji svetnice mag. Vilme Fece. Eno se je nanašalo na to, kako to, da Občina Šoštanj konec aprila še nima sklenjene pogodbe z Zavodom za kulturo, kot med ugotovitvami opravljene notranje revizije ugotavlja družba Loris, ki je revizijo opravila. V zvezi s tem jo je zanimalo, kako letos poteka financiranje. Pojasnjeno ji je bilo, da je osnova za financiranje spo-
razum, ki je bil sprejet ob ustanovitvi zavoda, financiranje pa poteka po dvanajstinah glede na sprejeta finančna sredstva. Drugo vprašanje svetnice pa se je nanašalo na morebitne nepravilnosti v zvezi z naložbami v občini Šoštanj v zadnjih letih.
Za tem so se v treh točkah ukvarjali z vodo, a brez kakšnih posebnih pripomb. Sprejeli so odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč z vodovodnim omrežjem in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje naselja Ravne.
Za zdaj se še velik del prebivalcev
Raven oskrbuje s pitno vodo iz lastnih zajetij. Kohezijski projekt, ki je v izvajanju, pa bo tamkajšnjim prebivalcem omogočil priključitev na vodovodno omrežje. Program, ki so ga sprejeli, natančno razdeljuje tudi stroške (lastna sredstva, nepovratna sredstva) in predstavlja natančno osnovo za odmero komunalnega prispevka za vodovod.
Potrdili so tudi odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode za celotno območje občine. Nov odlok je bil potreben zaradi nove zakonodaje, ki ureja področje varstva okolja, urejanja prostora, graditve objektov in
Nerodno, če je gradivo samo na spletu
Včasih je kar nerodno, če je gradivo, o katerem teče beseda na seji sveta, objavljeno samo na spletu. Zelo očitno se namreč vidi, koliko svetnikov (in drugih) si ga pred sejo ogleda. Gradivo za eno od točk dnevnega reda, ki je bilo pred to sejo objavljeno na spletu, je do ene ure pred začetkom zanimalo le tri. Pa še za te tri ni rečeno, da so bili sploh svetniki.
Elektor izbran, povabilo kandidatu
Dobili tožbo v primeru Tomažka - Namesto NLB iščejo drugo banko
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 24. aprila - Tudi v Šmarnem ob Paki so se svetniki občinskega sveta v aprilu sešli na seji zaradi izvolitve predstavnikov
za Crnjaca glasovalo 7, za Berdni-ka pa 6 svetnikov, ena glasovnica je bila neveljavna. Občino Šmartno ob Paki bo v volilnem telesu za volitve člana državnega sveta tako zastopal Crnjac.
v volilno telo za volitve člana državnega sveta.
Janko Avberšek, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je povedal, da sta na naslov komisije pravočasno prispela dva predloga za elektorja, in sicer je svetniška skupina SD predlagala Roberta Crnjaca, svetniška skupina SDS pa Frančiška Berdnika. Na tajnem glasovanju je
Ker svojega kandidata za ta svet lokalna skupnost nima, so svetniki menili, da bi bilo prav, če bi jih kandidat Bojan Kontič pred volitvami seznanil s svojim programom.
V nadaljevanju seje je župan Janko Kopušar svetnike seznanil še z nekaterimi aktualnimi dogajanji. Tako je med drugim povedal, da je lokalna skupnost tudi na drugi stopnji dobila milijon evrov vre-
številnih podzakonskih predpisov, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Spremembe zakonodaje se nanašajo predvsem za izenačitev meril varovanja okolja na območjih z urejenim javnim kanalizacijskim sistemom z območji, kjer javne kanalizacije še ni ali pa njena izgradnja ni predvidena. Za zdaj odlok za uporabnike ne bo imel dodatnih finančnih obremenitev pri plačevanju storitve. V prihodnosti pa posledice gotovo bodo. Čutili jih bodo tako uporabniki kot izvajalec gospodarske javne službe, in to zaradi dviga standardov, ki jih predpisuje država. Kot že rečeno,
Javno je (skoraj) vedno soglasno.
se dvigujejo merila varovanja okolja, posledice pa bodo povečanje stroškov predvsem na območjih, kjer javne kanalizacije še ni ali pa ta sploh ni predvidena.
Za izvajanje tega odloka je bi-
lo treba potrditi tudi pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.	■
Kandidat SDS ni sel skozi
Kandidata za državnega svetnika Janeza Geršaka v Šoštanju na tajnih volitvah niso podprli niti vsi njegovi strankarski kolegi
Šoštanj, 23. aprila - 29. maja bodo izvoljeni elektorji v 6. volilni enoti, ki zajema Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino, volili nadomestnega člana državnega sveta. Nadometne volitve so potrebne, ker je kot državni svetnik odstopil dr. Milan Medved, ki je v državnem svetu zastopal lokalne interese tega območja.
V Šoštanju so svetniki na tajnih volitvah za elektorja izvolili Srečka Potočnika in Davida Ravnjaka.
Ni pa se izšlo kandidatu, ki so ga za državnega svetnika predlagali v SDS. Janez Geršak, občinski svetnik in predsednik občinske organizacije SDS Šoštanj, je na tajnih volitvah dobil le 5 glasov v 20-član-skem svetu. To pa pomeni, da ga
niso podprli niti vsi njegovi strankarski kolegi, saj ima SDS v svetu 9 svetnikov in svetnic.
Gotovo je k temu pripomogla tudi razprava pred glasovanjem o kandidatu. Trije svetniki - Boris Goličnik, Vilma Fece in Darko Lih-teneker so nad predlogom izrazili odkrito presenečenje, na eni strani zato, ker ga je bilo v celem mandatu v občinskem svetu slišati le enkrat, in še bolj zato, ker so menili, da bi se bilo modreje poenotiti ob kandidatu Mestne občine Velenje Bojanu Kontiču. Vseeno pa so pred glasovanjem ti trije svetniki ponudili kandidatu, da pove, kako si predstavlja delo v državnem svetu, če bi bil izvoljen, vendar te obrazložitve niso slišali. ■ mkp
dno tožbo proti podjetju Fori glede Tomažka. NLB pa je na začetku aprila uresničila svojo napoved in zaprla poslovalnico, ali oziroma katera banka jo bo nadomestila, pa za zdaj še ni znano. Kar nekaj
Svetniki so menili, da bi bilo prav, če bi jim kandidat za državni svet iz Šaleške doline pred
volitvami predstavili svoja stališča.
pogovorov s predstavniki bank je Kopušar že opravil, vendar se ni »ogrel« za nobeno njihovo ponudbo. Na objavljen 8. javni poziv za razvoj regij je občina prijavila projekt nadaljevanja izgradnje kanalizacije za naselje Paška vas. Rok za oddajo dokumentacije se je iztekel v ponedeljek, 5. maja.

Dodatno Z Modro pokojninsko do boljše zavarovanje. prihodnosti.
Modra zavarovalnica je med vsemi specializiranimi ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja kapitalsko najmočnejša. Z vsem svojim premoženjem zavarovancem zagotavlja maksimalno varnost njihovih prihrankov za dodatno pokojnino. Za več informacij pišite na info@modra-zavarovalnica.si, pokličite na 080 2345 ali povprašajte pri svojem delodajalcu.
modra
zavarovalnica
www.modra-zavarovalnica.si
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
8. maja 2014
Letos 40 let krajevne skupnosti Bevče
V Bevčah pri Velenju so svojo krajevno skupnost ustanovili leta 1974 - Dobro sodelovanje s PGD Bevče - Letos začetek izgradnje kanalizacije vsaj za središče kraja
Bojana Špegel
Velenje, 22. aprila - V krajevni skupnosti Bevče bodo skušali leto, ki bo za njih posebno tudi zaradi štiridesetletnice delovanja, čim bolje izkoristiti. V teh dneh bodo tradicionalno središče kraja okrasili z mlajem, MO Velenje pa jim
bo v maju zgradila šahovski kotiček, ki se ga že veselijo. Kdaj bodo praznovali, še ne vedo natančno, vedo pa, da bodo pred praznikom poskušali izkoristiti lepe dni za posodobitev infrastrukture v kraju. Letos bi namreč radi zgradili kanalizacijsko omrežje vsaj za 30 hiš v središču kraja.
Kot nam je povedal predsednik sveta KS Bevče Bogomir Trebičnik,
so bili na tem področju uspešni že lansko leto. »Lani septembra, ko smo praznovali krajevni praznik, smo predali namenu asfaltirani del ceste od gasilskega doma do Škrli-na v dolžini skoraj 200 m. Odpreti nam jo je pomagal župan Bojan
Tudi letos so v Bevčah, v središču kraja, postavili mlaj. To je že dolgoletna tradicija.
Takole so lani septembra predali namenu obnovljeno cesto, ki vodi mimo gasilskega doma.
Kontič. Krajevni praznik pa bomo letos praznovali še posebej svečano; natančen program še ni izdelan, računamo pa, da bo zelo bogat in da bomo izdali tudi brošuro. Do praznika bi radi ob našem domu krajanov zgradili rusko kegljišče na prostem in postavili primerno oglasno tablo ob večnamenskem domu. Letos je predvidena tudi obnova ceste Gorica-Bevče in cesta Zgornje Bevče-Vrtače. Vsako leto pomagamo tudi pri obnovi ali sanaciji nekategoriziranih cest, za katere pozimi organiziramo tudi pluženje.« Ob tem naš sogovornik poudari, da skoraj vse akcije v kraju izvedejo v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Bev-če, s katerim si delijo tudi prostore v večnamenskem domu, ki so ga lani opremili z novo pečjo na pelate, kar je precej zmanjšalo stroške ogrevanja. »Na svoje sodelovanje z gasilci smo še posebej ponosni, saj je PGD Bevče nosilec aktivnosti v kraju,« še izvemo.
Zagotovo pa bo velik dogodek, ko bodo začeli graditi prepotreb-no kanalizacijo, ki jo kraj doslej ni imel. »Letos smo se s krajani dogovorili, da poskušamo v prvi fazi kanalizacijo zgraditi za osrednji del kraja, kjer naj bi bilo zajetih 30 hiš.
Trenutno zbiramo delež, ki ga bodo prispevali krajani, ostalo bosta dodala MO Velenje in Komunalno podjetje Velenje. Računamo, da bo denar zbran do konca leta, ko naj bi bil izdelan tudi projekt, izgradnjo pa naj bi začeli tudi ob koncu letošnjega leta ali na začetku leta 2015. Izgradnjo kanalizacije bi radi končali v letu 2016.«
_
Izvedeli smo še, da je njihov dom krajanov vse leto dobro zaseden; v njem se družijo vse generacije, otrokom pripravljajo ustvarjalne delavnice, odraslim različne oblike rekreacije, tam pa se odvijajo tudi številne prireditve. Veliko jih je tradicionalnih, trudijo pa se, da jim
vsako leto dodajo še kakšno novo.
■
Cena ure pomoči na domu ne bo več enaka za vse
Na boljšem bo okoli 70 odstotkov upravičencev
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Tudi v Šoštanju so se odločili za spremembo pri določitvi višine prispevka upravičencem, ki uporabljajo socialno varstveno storitev pomoč družini na domu. Doslej je za vse upravičence veljala enotna cena doplačila za uro storitve. Od maja 2012 je znašala 5,73 evrov na uro. Po novem bo ceno določala lestvica, ki bo upoštevala mesečne neto prihodke na družin-
skega člana. Tak način (do)plači-la že dolgo poznata obe sosednji občini, tako Velenje kot Šmartno ob Paki.
V Občini Šoštanj so lani za izvajanje pomoči na domu namenili 140.600 evrov, prispevek uporabnikov pa je znašal 35.500 evrov.
Da postaja ta storitev Šoštanjča-nom cenovno težko dostopna, so nakazali na Centru za socialno delo Velenje. V Šoštanju so takoj zaprosili za izračun višine prispev-
ka po novem modelu, ki je pokazal, da bi po njem 70 odstotkov upravičen cev plačevalo uro storitve manj, 30 odstotkov pa več kot doslej in se odločili za spremembo.
Višina prispevka upravičenca bo po novem znašala od 81 centov do 8,58 za uro neposredne oskrbe na domu, odvisna pa bo od dohodkov-
Lansko poprečje: 30 občanov, starost 78 let, mesečno so potrebovali 20 ur pomoči.
nega razreda, v katerega je upravičenec razvrščen. Razliko do polne cene storitve bo še naprej krila Občina Šoštanj iz proračuna.
Pomoč na domu je namenjena ciljni skupini oseb starejših od 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo občasno ali stalno organizirano pomoč. Pomoč se izvaja pri njih doma, v njihovem bivalnem okolju. Najpogosteje potrebujejo pomoč za gospodinjska opravila, pri vzdrževanju osebne higiene ter za pomoč pri ohranjanju osebnih stikov.
■
Varnostni inženirji se
V -IV««
. se držijo
34. skupščina DVI Velenje
Varnostni inženirji so na svoji skupščini konec aprila ugotavljali, da kljub krizi varnosti pri delu in kakovosti sobivanja ne bodo dovoljevali opuščanja nujnih varnostnih ukrepov na delovnih mestih, sami pa bodo poiskali različne, sicer skromne možnosti za samoizobra-ževanje in izvajanje povezovalne dejavnosti. Po sprejetih poročilih o
opravljenem delu v lanskem letu so sprejeli operativni program nalog v tekočem letu. Varnostni inženirji, ki delujejo na območjih Koroške in Šaleške doline, so se v nadaljevanju
dogovorili za nekoliko skromnejši obseg dela, a so trdno odločeni, da ohranjajo stik z vsemi sorodnimi organizacijami in zvezo ter po skromnih možnostih omogočijo
izobraževanje članov tudi v pripravljalnem obdobju 35-letnice delovanja DVI Velenje.
■ Jože Miklavc
Izdelan projekt za kolesarsko pot Huda luknja
Kdaj bo prišlo do izgradnje, je odvisno od uspešnosti pri pridobivanju evropskih sredstev
Velenje, 24. aprila - Že dolgo se govori o izgradnji kolesarske poti od Velenja proti Koroški. Sploh, ker je od Mislinje do meje z Avstrijo že zgrajena. Pred kratkim so na MO Velenje prejeli izdelan projekt za kolesarsko pot Huda luknja, ki ga je za občino na podlagi javnega naročila izdelalo podjetje Cestni inženiring iz Maribora. Projekt bodo sedaj dali v recenzijo, ki pa jo bo zaradi hitrejšega postopka, čeprav gre za državni projekt, naročila in plačala velenjska občina. Letos bodo nadaljevali pridobivanje projektne dokumentacije, pri projektu pa sodelujejo z Občino Mislinja in Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
Kolesarska pot Huda luknja predstavlja povezavo med MO Velenje in naseljem Dolič v občini Mislinja. Dolga bo 9,3 kilometra. Na tej razdalji pot kar šestkrat prečka reko Pako in državno cesto ter trikrat zavije skozi tunele. Potekala bo po trasi nekdanje železnice med Velenjem in Dravogradom. Zaradi zahtevnosti terena, saj teče po ozki soteski, bližine reke Pake, varovanih območij naravne dediščine, potrebne obnove tunelov in izgradnje novih prehodov čez državno cesto in Pako, kjer bodo morali zgraditi nove mostove, bo izgradnja tudi finančno zahtevna. Po prvih ocenah bo vrednost investicije znašala med 3 in 3,5 milijona evrov. Izgradnja kolesarske poti je zato v veliki meri odvisna od uspešnosti pridobivanja evropskih sredstev. Kolesarsko pot bo izvedla Direkcija Republike Slovenije za ceste, saj povezava predstavlja del državnega kolesarskega omrežja.
■
Brezplačna ambulanta »v pripravljenosti«
Velenje, 25. aprila - V Mestni občini Velenje so v aprilu v sodelovanju z Zdravstvenim domom Velenje uvedli brezplačno (pro bono) ambulanto, ki jo vodi direktor zdravstvenega doma Velenje zdravnik Jože Zupančič. Po enomesečnem poskusnem obratovanju, kljub temu da so bili o ambulanti obveščeni na Centru za socialno delo Velenje in v Inštitutu za razvoj človeških virov Integra, uporabnikov teh storitev ni bilo. Podatek je lahko razveseljiv, če to pomeni, da v MO Velenje ni občank in občanov, ki bi potrebovali tovrstne storitve. Ne izključujejo pa možnosti, da morebitni potencialni uporabniki za ambulanto še ne vedo, zato jo bodo ohranili v pripravljenosti. Za obisk v brezplačni ambulanti se lahko zainteresirani prijavijo v tajništvu Kabineta velenjskega župana.	■
Naš čas, 8. 5. 2014, barve: CM K, stran 11
8. maja 2014
NASI KRAJI IN LJUDJE
9
Kako nas vidijo tuji študentje
Visoka šola za varstvo okolja se lahko pohvali z zelo živahno mednarodno dejavnostjo
Velenje - Kot imetniki ERASMUS univerzitetne listine se lahko v okviru programa ERASMUS plus udeležujejo mednarodnih izmenjav študenti, učitelji in zaposleni. Vodja mednarodne pisarne mag. Andrejka Mevc pove, da v tem študijskem letu opravlja študijsko prakso v tujini 9 študentov, in sicer na Norveškem, Islandiji in v Španiji. Gostili so strokovnjakinjo iz Nemčije, profesorja iz univerz na Hrvaškem in v Srbiji ter profesorja iz Univerze Worcester v Angliji, tam sta predavali tudi dve profesorici VŠVO. Kmalu pričakujejo še strokovnjaka vulkanologa iz Italije.
Andrejka Mevc (vodja mednarodne pisarne), Giuseppe Manzo, mag. Milena Pečovnik (direktorica VŠVO).
Pred kratkim se je poslovil študent Giuseppe Manzo, ki je na Visoki šoli za varstvo okolja zaključil polletno študijsko prakso in se vrnil v rodni Neapelj. Doma študira na Univerzi Federico II, študijski program okoljevarstveno inženirstvo. Povprašali smo ga, zakaj je izbral za deželo izmenjave prav Slovenijo in o njegovih vtisih po končanem bivanju tukaj. Giuseppe pravi:« Slovenija je bila zame neznanka, pritegnil pa me je študijski program v Velenju, ki se ujema z mojim. Velenje se mi zdi zelo dobro organizirano majhno mesto. Živel sem v študentskem domu, kjer sem spoznal nekaj dobrih prijateljev. Vse vabim na obisk v Neapelj. Ogledal sem si tudi del Slovenije, vsakomur bi priporočil obisk Ljubljane v božičnem času. Pohvaliti moram prijaznost gospe Mevc, koordinatorice Erasmusa, in mojo mentorico dr. Natašo Kovačic, ki mi je bila strokovno v veliko pomoč, ko sem pridobival izkušnje v HTZ-ju, na Centralni čistilni napravi v Šoštanju in na ERICu.
Iz Litve pa je prišel na študijsko izmenjavo Giedrius Rogačius, ki študira okoljski inženiring na Tehniški univerzi v Vilni: »Ko sem iskal informacije o Sloveniji, sem ugotovil, da gre za izjemno lepo deželo, in zdaj sem se o tem prepričal na lastne oči. Hvaležen sem študentom tutorjem, ki so mi pomagali v prvih dneh tukaj. Hribi okrog Velenja so videti res 'kul', nameravam si ogledati še Postojno, Bled in vsekakor oditi na morje.« Kaj pa študij? »Iz študijskega programa sem izbral predmete, ki me najbolj zanimajo, in se s pomočjo profesorjev že pripravljam na izpite. Seveda jih bom opravljal v angleščini, kot je tudi večina literature, ki jo študiram. Upam, da bom uspešen.«	n
Drugo življenje dreves
Velenje - Na Visoki šoli za varstvo okolja je na ogled izjemno lepa razstava lesenih izdelkov - večinoma stolov, dijakov lesarskih programov Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. Združili so moči s študenti arhitekture na ljubljanski univerzi in po njihovih načrtih izdelali čudovite kose pohištva. Les so dobili kot donacijo Pahernikove ustanove. Pobudniki tega projekta so učitelji, mentorji dijakov, ki želijo tako opozoriti na problem Slovenije, ki večino svojega lesnega bogastva izvozi v obliki hlodovine, namesto, da bi les predelali v kakovostne in dražje izdelke. To je na odprtju razstave poudaril tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh, ki upa, da se bodo mladi odločali za ustvarjalne poklice in ambiciozno zastavili svoje cilje.
Razstavo si lahko ogledate do sredine maja.	n
Po ločitev in k sodniku za prekrške je treba v Celje
Prvo velja že dolga leta, drugo je letošnja novost - Marsikdo se sprašuje, kakšni bodo prihranki zaradi te organizacijske spremembe
Milena Krstič - Planine
Najprej številke. Na Okrajnem sodišču Velenje so lani v delo prejeli 9.089 zadev - kazenskih, pravdnih, nepravdnih, zapuščinskih, izvršilnih in prekrškovnih. Rešili pa so jih 11.941. Imeli so 3.787 zemljiškoknjižnih zadev, rešili pa so jih 3.858. To pomeni, da so v celoti obvladali pripad zadev na posameznih področjih in precej intenzivno reševali tudi starejše zadeve. Predsednica sodišča Vlasta Lajlar pravi, da število nerešenih zadev zmanjšujejo iz leta v leto in da je to posledica zavzetega, intenzivnega dela vseh zaposlenih.
Najstarejša zadeva je zapuščinska
Za koliko ste zmanjšali sodne zaostanke in koliko je še nerešenih zadev?
»V letu 2013 je bilo rešenih 4.584 zadev sodnega zaostanka, nerešenih jih je ostalo 2.854. V primerjavi z letom pred tem se je število vseh zadev sodnega zaostanka zmanjšalo za 46 odstotkov, kar je lep in spodbuden rezultat.« Katera je najstarejša zadeva? »Najstarejša zadeva, ki jo obravnavamo, je zapuščinska. Čeprav intenzivno delamo pri tej zadevi, so objektivne okoliščine takšne, da nanje ni bilo mogoče vplivati in niso stvar sodišča. V zapuščinskih postopkih so med dediči velikokrat nesoglasja. Postopek je treba prekiniti, dediče napotiti na pravdo, počakati na zaključek tega postopka in šele potem nadaljevati zapuščinskega. Zgodi se, da med postopkom umre kdo od dedičev, kar čas
Uspešni na natečajih Evropa v šoli
Velenje, 9. maja - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je tudi letos uspešno sodelovala na državnem natečaju Evropa v šoli. Na literarnem natečaju je sedmo-šolka velenjske Osnovne šole Gorica Pija Lucija Kralj zasedla drugo mesto z delom »V enosobni luknji žalosti, dne, ki si ga želim pozabiti«. Njena mentorica je bila Vesna Pe-nec. Na likovnem natečaju je šestošolka šoštanjske osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Pia Br usnjak, ki je ustvarjala pod mentorstvom Mije Žagar, prav tako osvojila drugo mesto. Likovni pedagog Robert Klančnik pa je zagotovo lahko ponosen na svoje učence na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, saj so kar štirje dobili posebno nagrado za najboljša likovna dela med osnovnošolci. To so Luljeta Brojaj, Adrijan Cvikl, Tilen Krenker in Matic Popek. Nagrade jim bodo podelili ob dnevu Evrope jutri, 9. maja, v Festivalni dvorani pionirskega doma v Ljubljani. ■ bš
Vlasta Lajlar: »S preselitvijo izvršilnega oddelka v stavbo sodišča imamo zdaj optimalne pogoje za delo.«
reševanja še podaljša.« Zemljiška knjiga? Lani ob uvajanju nepremičninskega davka je bila velikokrat omenjena. So tudi tam kakšni zaostanki? »Zadeve v Zemljiški knjigi rešujemo tekoče brez zaostankov.«
Koliko sodnikov je zaposlenih na Okrajnem sodišču Velenje? »Lani 12, letos 10.«
Velenjski kršitelji s prekrškovnim osebjem potujejo v Celje
Število zaposlenih je letos manjše najbrž zaradiprekrškovnega organa. Tega tukaj ni več? »Do lanskega decembra smo pre-krškovne zadeve še reševali na našem sodišču. Od januarja letos pa
je za potrebe celotnega sodnega okrožja organiziran en oddelek, ki ima sedež na Okrajnem sodišču v Celju. Tja so bile dodeljene sodnice in sodno osebje iz vseh okrajnih sodišč na območju okrožnega sodišča. Iz Velenja sta odšli dve sodnici, dve vpisničarki in ena zapi-snikarica.« Kršitelji pa zdaj z njimi potujejo v Celje?
»Vse zadeve se od 1. januarja obravnavajo v Celju.« Pa je tega veliko? »Veliko. Na našem sodišču smo lani v delo prejeli 1.511 prekrškov-nih zadev, rešili smo jih 1.762, na koncu nam je ostalo nerešenih 322 zadev, te sedaj rešujejo v Celju.«
Končno pod eno streho
Velik premik pa je bil lani vendarle dosežen. Končno ste vsi pod eno streho?
»Da, uspelo je. Leta 2005 se je glavnina izvršilnega oddelka preselila najprej v prostore v stavbi na Prešernovi, štiri leta za tem na Šaleško. Ko se je avgusta 2011 območna geodetska uprava izselila iz prostorov, ki so med Velenjčani znani kot stavba sodišča (prostori so bili last Mestne občine Velenje), smo začeli pospešeno iskati možnost, da se izvršilni oddelek preseli v te prostore. To nam je tudi uspelo. Selitev se je začela na Miklavža lani. Prostori so veliki, svetli. Zdaj imamo res optimalne pogoje za delo. S preselitvijo smo zmanjšali obratovalne stroške, varovanje imamo urejeno ... Pri selitvi so pomagali zaposleni, ki so poleg pohištva preselili tudi več tisoč spisov brez vseh zmešnjav.«

Skupina
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
vsak prvi četrtek v mesecu
danes, 8. maja 2014, ob 16. uri.
Predstavili bomo projekt Blok 6 in delovanje TEŠ.
.
u o
i«. , % * WTI	"
t h '!. i I

i P-
t	Lai^SiliBBBi
Vljudno vabljeni.
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
Men
8. maja 2014
Dan je zamenjala Noč knjige
Ob svetovnem dnevu knjige v velenjski in šoštanjski knjižnici niz večernih dogodkov -Velenjska Kulturnica knjigi posvetila tako dan kot noč
Velenje, Šoštanj, 23. aprila - Na
svetovni dan knjige je v Sloveniji letos prvič potekala Noč knjige, mednarodni dogodek, ki podpira in slavi knjigo in branje. Noči knjige se je pridružilo 79 krajev po Sloveniji in zamejstvu, na 168 prizoriščih je potekalo več kot 300 dogodkov. Med njimi so bili že prvič odlično sprejeti tudi dogodki, ki so jih pripravili v Knjižnici Velenje in knjigarni Kulturnica. Zato je želja organizatorjev, da Noč knjige postane tradicionalna, verjetno že uresničena.
V Kulturnici so se dogodki začeli že ob 8. uri zjutraj z branjem knjig in predstavitvijo literarnega ustvarjanja varovancev VDC Ježek. Čez dopoldne so skupaj z malčki iz vrtcev in šol brali pravljice, uganke, debatirali o knjigi. Popoldne in večerne ure, vse do polnoči, so posvetili predstavitvam več knjig. Ves dan je potekala tudi akcija zbiranja knjig za socialno šibkejše družine, ki so jo pripravili v sodelovanju z velenjskim Rdečim križem. Odziv je bil zelo dober.
Velenjska mestna knjižnica je z dogodki začela ob 17. uri, ko so otroke povabili na pravljično jogo. Sledila je Pravljičarija Varietejček. Ob tradicionalni uri 19.19 so gostili
pisateljico Janjo Vidmar in podelili bralne značke za odrasle bralce. Po 22. uri so pravljice in urbane legende poslušali tudi odrasli, erotični literaturi, ki jo je brala tudi gostja Janja Vidmar, pa so posvetili polnočni čas.
Vreme odplaknilo branje pod Pustim gradom
V Šoštanju so na pobudo Mestne knjižnice Šoštanj pripravili dogajanje, ki je pritegnilo k sodelovanju
več društev in skupin. V prostorih knjižnice so se predstavili učenci OŠ KDK Šoštanj s pestrim programom na temo Slovenija moja dežela. Sledili so dijaki gimnazije Velenje, ki so interpretirali zbirko kratke proze Zverjad Maje Novak, z urbanimi legendami pa je zbrane v nadaljevanju večera seznanila Špela Poles. V knjižnici sta se predstavila tudi dva domača avtorja Mi-lojka B. Komprej in Peter Rezman. Bral je Jani Napotnik, ki je dogajanje popestril z video vložki. Po
programu bi se dogajanje preselilo na Pusti grad. Žal je slabo vreme to preprečilo, zato je knjižnica gostoljubno ponudila svoje prostore nadaljnjemu dogajanju, v katerem so se predstavili Miran Aplinc, ki je spregovoril o družini Vošnjak, in literati društva Hotenja, ki se jim je pridružila Katja Kočevar z lani izdano legendo o Lepem kamnu. S prijetnimi glasbenimi vložki je Nace Serdinšek poskrbel, da je bila Noč knjige tudi glasbeno obarvana.	■ BŠ, MBK
Noč knjige je bila v šoštanjski knjižnici posvečena predvsem ustvarjalnosti domačih avtorjev Dijaki 2. letnika gimnazije Velenje so brali zgodbe Maje Novak. Foto: Jani Napotnik
Začenja se Mozaik Jazz Festival 2014
Več kot 140 glasbenikov iz 10 držav na več kot 10 koncertih - Od mladih glasbenikov do prekaljenih mačkov - Na Odru pod magnolijami od jazza in bluesa do sambe in rumbe
Bojana Špegel
Velenje, 11. maja - V nedeljo zvečer se bo na Odru po magnolijami pri velenjskem kulturnem domu začel letošnji Mozaik Jazz Festival, že četrti po vrsti. Ta bo dodobra glasbeno razgibal tako mesec maj kot junij, po en koncert pa organizatorja - Marko Kolšek in programski vodja festivala Miha Koren - pripravljata še v juliju in avgustu. Na otvoritvenem koncertu bo nastopil Lajos Toth Trio, v katerem igra tudi Miha Koren, ki je s triom, v katerem sta še dva Madžara, pravkar na turneji po vzhodni Evropi. Zadnji koncert na turneji bo prav nedeljski v Velenju.
Velenj čan Miha Koren, ki v Gradcu končuje magistrski študij kontrabasa na oddelku za jazz, nam je povedal, da se bo letošnji festival zagotovo razlikoval od prejšnjih. »Prinesel bo več dogodkov, na njem pa bo nastopilo največ glasbenikov doslej, saj jih bo skupaj več kot 140. Poskrbeli smo, da ne bodo le mladi, čeprav bodo prevladovali študentje, ampak tudi uveljavljena imena v svetu jazz glasbe. Maja bodo koncerti vsak vikend. Začeli bomo sicer v nedeljo, potem pa bodo koncerti praviloma ob sobotah zvečer,« je dejal Miha in dodal, da letos koncertov ob slabem vremenu ne bodo prestavljali, ampak jih bodo izvedli v zaprtem prostoru. Kje točno, ob koncu minulega tedna še ni vedel.
Ker se na glasbeni univerzi v Gradcu kali veliko talentiranih bodočih jazz glasbenikov, so letošnji
program festivala pripravili v sodelovanju s to univerzo. »Predstavili se nam bodo generacijski presežki, kar nekaj jih bo v Velenju odigralo diplomski koncert. Pri tem nam bo pomagala tudi univerza,
do nastopili Big Band Night, Big Band konservatorija za glasbo in balet Maribor, Big Band konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Big Band Glasbene šole Velenje. Pridružili se jim bodo tudi vokali-
ko bodo na festivalu nastopili tudi domačini; zagotovo bo na odru starosta jazz glasbe Primož Grašič, pa Miha Hrustelj, avgusta pa tudi United Grooves in ter The Wanted Four, ki delujejo v našem okolju. Prav poseben bo zagotovo koncert 5. julija, ko se bodo skupaj predstavili Miha Koren, Jure Pukl in Vid Jamnik. Dogodke festivala lahko spremljate tudi preko Facebooka in posebne spletne strani festivala, saj nekateri datumi prejšnji teden še niso bili določeni.
■
Objektivno naj gre naprej
Aleš Ojsteršek
Tokrat me je kolumna ujela na poti po Kosovu, kjer se je organizator srečanja potrudil v želji, da na dogodku sodelujemo predstavniki držav v regiji. Pokazala se je priložnost nadaljevati razmišljanja na temo, zajeto v mojem zadnjem pisanju, in sicer, kako lokalno s kulturnim delovanjem zapolniti morebitne jezikovne vrzeli in tako izboljšati možnosti posameznika, vplivati na razvoj kariere, mobilnosti in življenja v celoti. Tako iz osebnega, kot skupnostnega vidika se premi-šljanju o »skupnem prostoru« ni mogoče izogniti, še posebej in tudi v luči tega, da je skupnost predstavnikov narodov nekdanje skupne države posredovala pobudo po spremembi slovenske ustave, po kateri bi med avtohtone manjšine morali vključiti tudi le-te.
Taksist v Prištini je v desetih minutah uspel naplesti nekaj zgodbic, vse pa so izhajale iz ene enostavne, da je v selitvi za kruhom že pet desetletij. Špedicija tu, gradnja tam in po tem vzoru velik del tu živeče skupnosti. Kmetje so se iz požganih vasi preselili v mesta, kjer v skrbi za preživetje na ad-hoc tržnicah improvizirajo prodajanje vsega mogočega. Republika Kosovo, ki so jo, kot je zdaj videti, uspeli vzpostaviti, je postavljena v vrsto, kjer jo čaka dolg pohod izgradnje elementov države. Svetovna banka, EU in različne mednarodne fundacije stojijo v pomoč in zdi se, kot da za zdaj stabilnost ni ogrožena. Taksist seveda navrže, da je »Schengen« poskrbel za red, zato delovne vize ni mogoče dobiti zlahka. Časi njegove Slovenije in Titovega Velenja so zdaj že dolgo preteklost, z ženo pa jih imata v lepem spominu, kot nekaj, kar je »dišalo na zahod«.
Tokrat nas je združilo premišljevanje o merjenju uspešnosti sistemov izobraževanja s pomočjo mednarodne raziskave PISA. Vanjo se vključuje vedno več držav sveta, z območja nekdanje Jugoslavije pa vanjo zdaj vstopa še Kosovo. Slovenija se lahko pohvali z dolgo tradicijo in uspešno zgodbo, kakovost šolskega sistema se mednarodno primerjalno zdi dobra in razvoj skladen. Jasno je, da so to cilji tudi ostalih držav članic v regiji in da so si v težnjah enake.
Posamezniki smo, tako kot taksist, zgodbe zase. Razlike v regiji, ki se kažejo, so v načinih in osebnem dojemanju tega, čemur pravimo zunanje ocenjevanje našega dela. Sprejemanje dejstva, da si na mednarodno primerljivih lestvicah umeščen nižje od lastnih pričakovanj, je še vedno zelo nesprejemljivo. Zato imamo užaljenost in osebno prizadetost, nasprotovanja in zavračanje rezultatov na eni, ter racionalni pristop in nemško razlago, da je treba sprejemati rezultate, kot so, in jih izkoristiti kot priložnost za spremembe na bolje, na drugi strani. Na tej točki je jasno, da značaj, kot smo ga poznali v rajnki Jugoslaviji, vseeno še ni preteklost. Osebno me je sicer mentaliteta tega prostora vedno navdihovala, vendar je z leti nekako postalo jasno, da je v primeru, ko gre za vprašanje upravljanja in s tem vplivanja na veliko število posameznikovih usod, le-ta prej zavora kot kaj drugega.
Sprejemanje objektivnih dejstev, kar bi moralo biti v modernih družbah nekaj samoumevnega (in videti je, da je Slovenija na področju izobraževanja dosegla kakovostno raven, ko je to mogoče), na območju Balkana le še ni povsem sprejeto.
Upravljanja iz navdiha niso več v modi. Vsakršna takšna upravljanja; če izvzamemo umetnost.	■
saj bomo predstavili tudi naše šolske projekte. Interes med študenti je velik, radi nastopajo, sploh če gre za koncerte v tujini. A brez obiskovalcev vzdušja ne bo, zato si res želim, da bili koncerti dobro obiskani, saj bo le tako festival res zaživel,« še izvemo.
Od tria do Big bandov
Najbolj pester program letošnjega festivala bo prav maja. »Spoznali boste lahko zelo različne skupine, od tria do Big bendov. Po otvoritvenem koncertu bo 17. maja nastopil Oleg Markov Kvintet, 20. maja pa bo revija Big Band orkestrov treh slovenskih glasbenih šol. To bo res velik koncert, na njem bo-
sti, pričakujem, da bo to velik in glasen spektakel. To velja tudi za petek, 23. maja, ko se nam bosta predstavila dva benda iz graške univerze, dva Big Banda - KUG Latin Ansambel z improvizirano kubansko glasbo in KUG Stage. Pripravljajo res pester, raznolik progam. V soboto, 31. maja, pa bomo gostili izjemnega črnogorskega kitarista Filipa Gavranovica z njegovim kvartetom.«
V juniju bomo lahko v okviru letos res mednarodno obarvanega Mozaik Jazz Festivala, ki bo v Velenje pripeljal glasbenike od New Yorka do Kijeva, spoznali tudi vo-kalistko Elino Vilumo iz Latvije. 7. junija bo nastopila skupaj s skupino The Complete. To bo mesec,
Velenje, 25. aprila - Zadnji aprilski četrtek je bila velika dvorana Glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega v Velenju znova v znamenju glasbe. Za to so poskrbeli člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki so s Spomladanskim koncertom že tradicionalno skleni-
li svojo abonmajsko sezono.
Velenjski godbeniki so se pod taktirko Matjaža Emeršiča z živahnimi ritmi in čutnimi melodijami kot običajno zelo ogreli srca poslušalcev, ki so jih nagradili z bučnim aplavzom in si tako izprosili tudi podaljšanje koncertnega večera.
Člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje se vsem letošnjim obiskovalcem abonmaja zahvaljujejo za obisk in vabijo, da se jim pridružite tudi v novi abonmajski sezoni.
■ Foto: Metka Marič
Naš čas, 8. 5. 2014, barve: CM K, stran 11
8. maja 2014
107,8 MHz
11
^DDJQKO t DD Č/Š\S@RDSD01 MOZČMDZ
Vrača se na domačo sceno
Minulo leto je bilo za našo občasno radijsko in časopisno sodelavko Tino Felicijan iz Šentilja pri Velenju zelo posebno. Za 11 mesecev je namreč zamenjala Slovenijo za druge države. Polovico leta je preživela v Peruju, konkretneje v Limi, kjer je en semester študirala mednarodne odnose. Od tam jo je pot vodila čez Južno Ameriko v Brazilijo, pa nazaj v Peru na opravljanje študijske prakse. Čez novoletne praznike je nadaljevala svoje potepanje po Srednji Ameriki v Mehiko. »Za mano so čudovite izkušnje. Na poteh sem namreč srečala veliko ljudi, ki so pritegnili mojo pozornost. Posnela sem kar nekaj intervjujev, zbrala kar nekaj gradiva za pisanje zgodb, pa tudi za analitične članke o družbi, politiki. Med potjo res nisem bila najbolj pridna, sem pa izkoristila marsikatero priložnost za nabiranje informacij, ki jih še zdaj premlevam,« je povedala simpatična Tina.
Kot je še povedala, se po vrnitvi v domo-
Tina Felicijan - s potepanja po Južni Ameriki
vino vrača na ustaljene tirnice. Študira in je odločena letos diplomirati iz mednarodnih odnosov. Hkrati se znova poskuša na sceni, ki jo je pustila pred odhodom: kakšen novinarski vklop za Radio Velenje in kakšen časopisni prispevek za tednik Naš čas. Poleg tega članom Šaleškega študentskega kluba pomaga pri promociji letošnjih Dnevov mladih in
kulture ta mesec, avgusta bo stopila na sceno pri Kunigundi, čas pa bo našla tudi za sodelovanje pri kakšnem drugem projektu. Počasi, pravi, se vključuje tam, kjer najde izzive. Zelo rada, bi dneve v juniju in juliju izkoristila za pridobivanje novih novinarskih izkušenj v tedniku Naš čas in na Radiu Velenje, dodaja.
■ Tp
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Tinkara danes v boj
Slovenska predstavnica na letošnjem Evrosongu Tinkara Kovač že nestrpno čaka svoj evrovizijski nastop. Že več kot teden dni je skupaj s spremljevalnimi pevci v sesta-
vi Nika Zorjan, Manca Špik, Lea Sirk in Raay na Danskem, kjer jo danes (četrtek, 8. maja) čaka nastop v drugem evrovizijskem polfinalu. Za slovensko ekipo je že kar nekaj vaj, na katerih so spoznali dvorano in izpilili svoj odrski nastop, ki sicer do današnjega polfinala ostaja skrivnost. Tinkara bo s svojo ekipo nastopila pod zaporedno številko 14. Njena želja je uvrstitev v finale, želi pa si podreti tudi obstoječi slovenski rekord na Evrovizi-ji - sedmo mesto, ki si ga delita Darja Švajger in Nuša Derenda.
Metallica napoveduje album
Legendarna ameriška metalna skupina Metallica je svoj zadnji studijski album Death Magnetic izdala leta 2008, leta 2011 pa so njeni člani v sodelovanju z zdaj že po-
kojnim Loujem Reedom posneli album Lulu. Že nekaj časa se pojavljajo govorice, da ameriški metalci pripravljajo material za nov album, ki bi ga sicer morali začeti snemati že junija 2012, a so s snemanjem zaradi družinskih obveznosti odlašali. Bobnar skupine Lars Ulrich je zdaj razkril, da je skupina skoraj že končala s pripravo skladb za novo ploščo. Pesmi so že izbrane, ni pa še znano, kdo bo producent novega albuma. Metallica je sicer od leta 1981 izdala devet studijskih in tri koncertne albume.
Katrinas ponovno združile moči z avstralsko pevko Cherie Lucas
Na radijske valove prihaja nova skladba skupne Katrinas z naslovom Funky Beat. Glasbo zanjo je napisal Rok Golob, besedilo pa sta prispevali Cherie Lucas in Katarina Habe. Gre za že drugo sodelovanje te zasedbe z avstral-
sko pevko Cherie Lucas, ki je sicer poročena s slovenskim kitaristom Alešem Marjetičem. Pred petimi leti so skupaj že posnele skladbo Hočem še, ki se je uspešno vrtela po slovenskem radijskem etru. Tokrat so skupaj s kitaristom Alešem Marjetičem posneli kar dve novi skladbi, prva - Funky Beat, je lahkotno energična in govori o norih občutkih, ko te prevzame glasba. Sanja, Petra, Katarina in Cherie namreč ne delijo le glasbene vizije, temveč se tudi osebnostno zelo ujamejo, saj vse štiri verjamejo v pozitivne stvari v življenju, predvsem pa so prepričane, da so sanje v življenju uresničljive, če se le dovolj potrudimo zanje.
Pol stoletja The Who
Britanski rockerji The Who praznujejo letos 50-letnico delovanja. Častitljiv jubilej bodo praznovali s svetovno turnejo, ki jo bodo okrog božiča začeli v Veliki Britaniji, nato pa nadaljevali po vsem svetu. Tako vsaj trdi gonilna sila skupine Pete Townsend, ki bo 19. maja dopolnil 69 let. Kitarist leta 1964 v Londonu ustanovljene skupine se poleg tega nadeja tudi izida novega albuma, ki naj bi pospremil turnejo. Skupina ima menda kar za 20.000
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	SEVERINA - Brazil
2.	FLIRRT - Valček
3.	JOAO NETO & FREDERICO - Le le le
Hrvaška zvezdnica Severina je pripravila presenečenje za svoje oboževalce. Brez predhodne najave je izdala novo skladbo z naslovom Brazil. O čem govori, ni težko ugotoviti. Bliža se namreč začetek nogometnega svetovnega prvenstva v Braziliji in nova skladba govori prav o tem. Skladba sicer ni klasična navijaška himna, je pa pesem za vso družino, pravi Severina.
7
LESTVICA DO
i
GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Mladika - Otroška želja
2.	Ekart - Zorica
3.	Marcela IN - Nisi mi vročih poljubov dajal
4.	Navihanke - Vem, kaj hočem
5.	Petka - Za praznik tvoj
6.	Savinjski kvintet - Nasmejani Savinjčani
7.	Veseli Dolenjci - Kadar vprašam po tebi
8.	Ansambel Banovšek - Sanje poletnih dni
9.	Golte - Dan z napako
10.	Vihar - Nocoj bom z...
... več na www.radiovelenje.com
N N N N N N N N N N N N N N N N N
J!
ur neurejenih posnetkov, ki jih namerava Townsend pregledati skupaj s pevcem Rogeijem Daltreyem in ugotoviti, ali je materiala dovolj za novo ploščo. Medtem bodo The Who izdali koncertni DVD s turneje v letih 2012-2013, s katero so zaznamovali 40-letnico svoje uspešne rock opere Quadrophenia. DVD bo izšel 10. junija.
Adele se vrača
Britanska pevka Adele, ki je leta
2011	navdušila s svojim drugim albumom 21, s katerim si je prislužila kar šest prestižnih glasbenih nagrad grammy, se menda pripravlja na veliki koncert v znameniti londonski dvorani Royal Albert Hall. To bo njen prvi pravi koncert vse od leta 2011, z njim pa naj bi napovedala tudi izid novega albuma. 25-letnica je po izdaji albuma 21 morala na operacijo glasilk, leta
2012	pa sta s svojim življenjskim partnerjem dobila sina Angela, kar jo je za precej časa oddaljilo od glasbenih odrov. Pojavila se je le na podelitvi grammyjev in oskarjev, kjer se je predstavila s skladbo Skyfall, naslovno skladbo filma o Jamesu Bondu. Album 21 je v Veliki Britaniji kar šestnajstkrat postal platinast, v ZDA pa je dosegel diamantno naklado. Po vsem svetu so ga prodali v več kot 26 milijonih primerkov, kar so izjemni uspehi, ki jih bo zelo težko preseči.
... na krotko...
RAF
Rafael Zupanc Raf je v zimskem času ustvaril	skladbo
z naslovom Le poglej si v srce, ki jo v teh dneh pošilja na radijske postaje. Za skladbo je posnel tudi video, ki je v celoti njegovo in delo njegove ekipe. Čarobni posnetki narave so bili narejeni na Topolah, kjer Raf živi in ustvarja, nekaj posnetkov pa je nastalo tudi v ruski prestolnici Moskvi.
EVROVIZIJA 2014
Glasovanje na Evroviziji bo tudi letos razdeljeno na dva dela. 50 odstotkov glasov bodo prispevali gledalci, drugo polovico pa strokovna žirija, ki jo letos sestavljajo izključno glasbeniki. Predsednica slovenske petčlanske žirije je Helena Blagne, poleg nje pa so člani še Anže Langus Petrovič, Robert Pikl, Izak Košir in Alya.
MITJA PODLESNIK
Mitja Podlesnik je mlad a že prepoznaven obraz slovenske glasbene scene, ki se ga gotovo spomnite iz X Factorja in oddaje Je bella cesta. Pred poletjem predstavlja nov single Party generacija. Kot pri prvem sin-
glu Totalno huda je tudi tokrat sodeloval kot soavtor glasbe, besedilo in aranžma pa sta prispevala Damjan Pančur in vsestranski glasbenik Nino.
SAMUEL LUCAS & NERMIN PUŠKAR
Na letošnji Emi sta se Samuel in Nermin s skladbo Masquerade predstavila širši slovenski javnosti. Pesem je sicer prvotno nastala v hrvaškem jeziku, nato pa sta jo zaradi evrovizijskih pravil prevedla v angleščino. Zdaj skladbo predstavljata tudi v izvirniku z naslovom Još je tu in upata na uspeh na območju nekdanje skupne države.
POLONA KASAL
Tihe so njive je naslov skladbe z aktualnega albuma Na cesti, za katero je Polona s partnerjem Luko Špikom posnela zelo oseben videospot. Gre za nadaljevanje videa za pesem Kamor greš, ki jo je Polona objavila januarja. Z enega snemanja naj bi namreč nastala dva dopolnjujoča se videospota, ki ju je režiral Saša Hess. Video poklanja Polona spominu na Tomaža Pengova.
2 A f I¡m
F ^ W
* 't
107,« MHz - iH J
Radio Velenje
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 12
12

k k Kako zaskrbljeni pogledi, pa niti na rr vrsti še niso bili! Sonja Glažer, vodja medobčinskega inšpektorata, Davorin Potočnik, pomočnik komandirja PP Velenje, in Zoran Krevzel - Stojko, vodja policijskega okoliša, na seji občinskega sveta v Šoštanju.
»Nas menda ja ne bodo matrali tako, kot so malo prej predlagatelje in nesojenega kandidata za državnega svetni ka,« si misli slednji. »Mi smo vendarle postava.«
	
	
	
	
8. maja 2014
^^Od kod pa gnar? Na 34. skupščini Društva varnostnih inženirjev treh .^^.dolin (Savinjske, Koroške in Šaleške) se je zbralo ravno še dovolj članov in gostov, da je bila seja po polurnem čakanju sklepčna. Ko so sklenili besedo o aktualnem programu dela, je sekretar DVI-ta Milorad Šikman zaskrbljeno povprašal predsednika mag. Nikolo Vlahoviča: »Od kod pa bomo dobili denar za stroške izvedbe programa ...?! Nikola pa... »Ja, kot doslej. Pobrali bomo članarino pa mal pofehtali botre ..., če nam je ne bodo vsi odkurili!«
k k David Ravnjak, šoštanjski svetnik in po podatkih Šaleškega bibliograf-r r rkega leksikona od leta 2010 tudi podžupan Občine Šoštanj za družbene dejavnosti, kar bo najbrž napaka, ki ne more biti všeč pravemu podžupanu Vojku Krneži: »Povej naprej. Danes imam rojstni dan in po seji vabim v malo sejno sobo na bobi palčke.« Njegova strankarska in svetniška kolegica Judita Čas - Krneža in žena pravega šoštanjskega podžupana je podvomila, da bo ostalo le pri palčkah. Ni bila edina.
Bi imeli iglu?
V ponudbi nepremičnin na Aljaski ponujajo najbrž največji iglu na svetu. Visok je 24 metrov in star okoli 40 let. Njegova notranjost je nedokončana, manjka električna napeljava, zgradbo pa so pred leti vandali poškodovali s petardami. Kraj, kjer stoji, ponuja čudovit razgled na okoliške gore. Prvotno je bil namenjen turistom, a ga je lastnik
vali, saj se po njem sprehajajo losi, volkovi, divje lisice in grizliji.
Zdravilni hišni ljubljenčki
Ne le za kakšne posebne pasme ali sorte - prav za vse hišne ljubljenčke velja, da delujejo zdravilno. Znanstveniki so dokazali, da družba udomačene živali znižuje
kov hišnih ljubljenčkov pride zato, ker morate zanje skrbeti - imajo jih torej vsi hišni ljubljenčki. Ko jih peljete na sprehod, skrbite za njihovo hrano ali higieno, ste zaposleni in imate zatorej manj časa za negativne misli. Poleg tega se zaradi stalne družbe domače živali ne morete popolnoma izolirati niti, ko ste slabše razpoloženi. Znanstveniki poudarjajo še, da bližina hišnih živali znižuje nivo hormona korti-zola, kar povzroči, da se bolje počutite in ste bolj srečni.
Ostala ji je odvečna koža
racijo želodca, s katero je shujšala za 100 kilogramov. V treh letih ji je ostalo 69 kilogramov. A 39-le-tna mati štirih otrok se kljub temu ne počuti dobro. Iz dneva v dan se namreč bojuje z 12 kilogrami odvečne kože, za katero se boji, da ji bo ostala za vedno, saj si ne more privoščiti še operacije, s katero bi ji odstranili tudi to.
Kaj so sanje?
Zanimive, razburljive ali moraste - vse to so lahko sanje in dejstvo je, da se ljudje že stoletja ukvarjamo z njihovim pomenom, z vzroki za njihov nastanek. »Teorij je več. Tista, ki mi je najbližja, pravi, da
iz neznanega razloga nehal graditi, še preden je bil projekt končan. Ironično je, da je prazen iglu postal pravi magnet za turiste, ki se pred njim nadvse radi fotografirajo. A možno je, da bo odslej drugače, saj naj bi iglu kmalu našel novega lastnika. Kupiti ga je mogoče za 300 tisoč dolarjev. Nepremičninski strokovnjaki obnovo stavbe ocenjujejo na milijonih dolarjev. Je pa iglu na poti do narodnega parka Dena-li, kjer domuje najvišja gora v Severni Ameriki, ki vsako leto privabi okoli pol milijona obiskovalcev. Je tudi pravi raj za ljubitelje divjih ži-
krvni tlak, preprečuje stres, poleg tega pa prežene žalost in osamljenost. Splošno znane so tovrstne ugotovitve o psih, a raziskave so pojasnile, da do zdravilnih učin-
Kerry Trotter se je zaradi hitre prehrane močno zredila. Ko so jo prijatelji in zdravniki opozorili, da bo s takšnim tempom življenja kmalu mrtva, se je odločila za spremembe. Odločila se je za ope-
med spanjem desna in leva polovica možganov integrirata informacije, ki smo jih čez dan pridobili med doživetji, občutji, izkušnjami. Tako imamo prek sanj lahko do neke mere vpogled v našo podzavest,« pravi Nika Nikolič, psihodinam-ska psihoterapevtka. Najpogosteje naj bi sanjali v REM-fazi, v kateri naši možgani delujejo podobno kot v stanju budnosti. Iz te faze se zjutraj tudi spominjamo največ čustveno obarvanih sanj. Nikoličeva
pojasnjuje, da lahko prek analize sanj stopimo v stik s svojimi čustvi, ki si jih v budnem stanju ne upamo priznati. Sanje so odraz našega trenutnega življenjskega obdobja. »Če imamo na primer težave v partnerski zvezi, lahko sanjamo, da hodimo po majavi brvi,« je še dodala psihoterapevtka.
Škorpijon na vlaku
Ne zgodi se vsak dan, da se z vlakom pelje škorpijon. Toda v Londonu se je nedolgo tega zgodilo točno to. Žival seveda ni kupila vozovnice, temveč je bila opažena, ko je lezla v torbo moškega. Potniki, ki so jo opazili, so bili povsem prestrašeni. K sreči so zaposleni na podzemnih železnicah hitro ukrepali in nepovabljenega gosta spravili v plastično posodo, v katero so naredili luknje. Škorpijona je prišel iskat strokovnjak za prostoživeče živali, ki je dejal, da je to »prvič, da sem naletel na škorpijona.« V živalskem vrtu, kamor je strokovnjak žival odnesel, so ugotovili, da gre za potencialno nevarno vrsto škorpijona, ki sicer izhaja iz Karibov. Vodja ekipe za žuželke je dejal, da je najmanj nenavadno, da so to vrsto škorpijona našli na podzemni železnici. Potnik, v katerega torbo je žival lezla, je dejal, da je bil pred prihodom na vlak v parku in da že nekaj časa ni bil v tujini.
1. maj
1. maj ostaja: nekaterim v srcu, drugim le na koledarju. Preveč si jih je, žal, lahko ta praznični dan zapisalo v delavsko knjižico.
Vroče bo
Saj je razumljivo, da Ša-lečani zaradi daljinskega ogrevanja pričakujejo, da jim bo toplo, morda celo vroče. Vendar so nekateri prepričani, da bo v Šaleški dolini vroče tudi brez kurjenja. Zgolj zaradi načrtovane podražitve premoga za ogrevanje, kar predlaga Premogovnik. Ta očitno ne bo več njihov najboljši sosed.
Slabo plačilo
Obljube so zelo pogosto, a zelo slabo plačilno sredstvo za zaposlene.
Črno - belo
Mnogi Slovenci imajo tri leta časa, da svoje črne objekte prebarvajo v belo. Časa je navidezno veliko, a vsem tudi v tem času ne bo uspelo. Po tem času bodo menda res padli. Ali pa bomo »iznašli« kaj novega.
Na tekočem
Vlada bo do volitev opravljala le tekoče posle. Bomo torej vsaj zdaj do volitev na tekočem!?
Pogled v poletje
Tudi v smučarskem centru Golte se od zime vse bolj ozirajo v poletje. Saj imajo tudi tam svoje »morje« - akumulacijsko jezero, ki jim pozimi služili za »hrano« snežnim topovom.
Po evropsko
Jutri bo dan Evrope. Za kandidate za evropski parlament bo svojevrsten dan Evrope 25. maja. Tistim, ki jim bo ta dan, na naš nekdanji dan mladosti, na volitvah uspelo, se bodo morda res počutili mladostne. Že ob sami misli na vse prejemke, ki jih bodo kot poslanci prejemali.
Naš čas
Predsednica vlade je od Evrope terjala le čas. Slovenci pa smo pristali pred časom - čakajo nas predčasne volitve.
Za otroke
V Šoštanju dokončujejo dva pomembna objekta. Čeprav sta različna, oba nekateri povezujejo z otroki. Nov vrtec bo sprejel otroke, za blok 6 pa naj bi veljalo, da so se nekateri okoli njega obnašali otročje.
Naš čas, 15. 5. 2014, barve: 
CM K, stran 11
13
15. maja 2014
MLADI
Ekološke teme vedno aktualne
Na dan Zemlje zaznamovali 20-letnico ekološkega projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino - 10 tisoč mladih seznanjenih z ekološkimi prizadevanji in uspehi
REKLI SO ...
Tinca Kovač, MZPM Velenje: »Kar 20 generacijam osmošol-cev smo doslej posredovali prave podatke o Šaleški dolini; prikazali smo jim, v kakšnem stanju je
Zmagovalna ekipa iz CVIU pred plakatom, ki ga je strokovna komisija najbolje ocenila. Med 20 plakati je bilo veliko izbirnih idej, kaj bi še lahko naredili ob Velenjskem jezeru.
Bojana Špegel
Velenje, 22. aprila - »V Šaleški dolini se je v zadnjih dveh desetletjih okolje močno spremenilo. Na bolje. Zato je prav, da ekološka prizadevanja spoznavajo tudi mladi,« je ob dnevu Zemlje v dvorani Centra Nova med drugim poudaril velenjski župan Bojan Kontič, ko je pozdravil letošnjo generacijo osmošolcev, ki so sodelovali v ekološkem projektu Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Ta je bil že 20. po vrsti, organizatorja pa sta bila Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Erico.
»Naša prihodnost bo zelena,« je v nadaljevanju dogodka poudaril tudi šmarški župan Janko Kopušar, ki je spomnil tudi na nekoč mrtvo reko Pako in poudaril, da so prav mladi tisti, ki bodo nadaljevali ekološka prizadevanja za boljše življenje v dolini. Da sploh vemo, kje na ekološkem področju smo v tej dolini, pa se trudijo raziskovalci Erica, je mladim v zanimivem nagovoru, ki jih je popeljal skozi dejstva o plane-
tu Zemlja, povedal direktor Erica Marko Mavec.
Nagradili tri plakate
Potem so bili na vrsti mladi. V letošnjem projektu jih je sodelovalo 338 iz 8 osnovnih šol v dolini, izdelali pa so kar 20 zanimivih
plakatov, na katerih so predstavili svoje videnje prihodnosti Velenjskega jezera. Predlagali so marsikaj, od term do podvodnega hotela, pa veliko novih rekreativnih površin. Pet najboljših plakatov so avtorji predstavili na zaključni prireditvi. Tudi tokrat res izvirno, z igro, pesmijo, pripovedovanjem. Na
koncu je strokovna komisija izbrala najboljše tri plakate. Prvo mesto je zasedel Center za vzgojo in izobraževanje (CVIU), drugo mesto 8. c razred osnovne šole Karla Destov-nika Kajuha iz Šoštanja, tretje pa 8. a razred šmarške osnovne šole Bratov Letonje. Avtorje plakatov bosta Medobčinska zveza prija-
bila in kakšna je danes. Doslej jih je v projektu sodelovalo več kot 10 tisoč. Žal nam je, da zadnja leta ne izdajamo več brošure, ker pač ni več dovolj denarja, zagotovo pa smo v tem projektu tudi preko otrok z ekološkimi prizadevanji seznanjali cele družine. Projekt je zelo pozitiven, tako ga sprejemajo tudi mladi. Najprej s teorijo in ogledi na terenu spoznajo ekološka prizadevanja, potem izdelujejo plakate. Njihove vizije res navdušujejo.«
Emil Štebrenk, vodja projekta, Erico: »Dobro se še spomnim začetkov projekta, saj sem zraven vseh 20 let. Leta 1994 so v TEŠ-u gradili čistilno napravo na četrtem bloku. Takrat nas je MZPM Velenje povabila, da pripravimo izobraževalni projekt na to temo. Na Ericu smo bili takoj za to, saj se zavedamo, kako pomembno je, da mlade seznanjamo z ekolo-
teljev mladine Velenje in Erico maja peljala na nagradni izlet, na katerem bodo zagotovo spoznali ekološka prizadevanja v enem od
škimi temami. Predstavljali smo jim različne, vedno aktualne teme: od varstva voda do zraka, načinov gospodarjenja z odpadki. Vedno smo bili aktualni in tako bo tudi v prihodnje. Mladi nas vedno presenetijo s svojimi idejami, dejstvo pa je, da je Šaleška dolina v zadnjih 20 letih v ekologiji naredila ogromno.«
Aleksander Breznikar, OŠ Gustava Šiliha: »Vem, kako pomembna je narava, zato sem željan vsake informacije o ohranjanju našega okolja. V projektu sem užival; spoznal sem, da se verjetno veliko mladih sploh ne zaveda, kaj jih čaka, če bodo še naprej smetili. Vem, da moramo tudi sami poskrbeti za prihodnost. Pri izdelavi plakata smo poudarili tudi pomembnost športa in rekreacije za naše zdravje, zato smo ob Velenjsko jezero umestili še več športnih vsebin. Današnje generacije vse bolj pesti prekomerna teža, zato je to še bolj pomembno. Sam si želim, da bi ob jezeru zrasel še kakšen park za ulično izoblikovanje telesa. Enega imamo pred našo šolo, v mestu bi jih moralo biti še več.«
slovenskih krajev in si ogledali več zanimivosti.
■
Mladostni maj
Tudi letos ga bo zaznamoval najstarejši študentski festival v Sloveniji - Kulturni, izobraževalni in športni dogodki se bodo vrstili vse majske vikende
da se ne bi počutili osamljene. Šele s koncesijskimi sredstvi in širitvijo delovanja je v 90-ih postal najbolj pomemben dejavnik mladinskega organiziranja v Velenju,« pravi Žiga.
Okrepljeni
Tina Felicijan
Pred začetkom 24. Dnevov mladih in kulture, festivala, s katerim Šaleški študentski klub obeležuje dan mladosti, sta predsednik Janž Krofel in vodja festivala Žiga Koče-var povzela klubsko dogajanje od lanskega maja. Zaznamovali so ga upad finančnih sredstev, pomlajeno vodstvo in promocija kluba. Vse pa se odraža na letošnjem programu, ki v primerjavi s prejšnjimi več poudarka daje kulturi in izobraževanju, čeprav zabave ne bo manjkalo.
Novo gospodarjenje
Preteklo leto so ŠŠK-jevci moči usmerjali v načrtovanje in izpelje-vanje programa kljub znatno manjšemu klubskemu proračunu - za 40 %. Morali so racionalizirati delovanje in se znebiti manj potrebnih stroškov, kot so SMS obveščanje, honorarji, ukinili so nekatere subvencije, sicer pa se s partnerji za zagotavljanje subvencij dogovorili,
REKLI
Ker je delo v klubu zahtevno in obširno ter ne poteka samo med projektom, ampak je odgovornost treba sprejeti za celo leto, so uvedli precej novih članov, ki so jih pridobili z boljšo promocijo. »Ugotovili
hočejo opozoriti na mladinsko problematiko, predvsem nezaposlenost.
Tako bodo na okrogli mizi Pre-kerno delo (vila Bianca, 15. 5. 2014 ob 17.00) problematizirali avtorske pogodbe, samozaposle-nost in start up podjetja. Veliko likovnega dogajanja bo v Pekarni, razpisali pa so tudi natečaj za izdelavo palice za Štafeto modrosti. V soboto bo 6pack Čukur organiziral skate contest in nastopil na strehi legendarne okrepčevalnice, kamor bodo združeni posebej za to prilo-
da razliko, ki jo je prej pokril klub, prevzemajo oni in tako študentski popust ostaja enak. Janž in Žiga pravita, da so prilagodili tudi program, a so z več prostovoljnega dela in uspehom na razpisih ohranili pestrost in kakovost. Tako redno izhaja neodvisni mesečnik Skovik, oddaja V imenu sove na Radiu Velenje je v etru že 25 let, poleti bodo predstavili kompilacijo velenjskih glasbenikov Lignit 3, poleg tega pa nudijo podporo novemu mladinskemu organiziranju, društvom, kot sta Duša in KUD Koncentrat.	Janž, Žiga in Primož Pergovnik za delovno mizo (foto: Martina Hrastnik) V vsakem primeru jih
Žiga Kočevar: »Zavedamo se, da smo z razpadom Jugoslavije izgubili praznik, ki ga DMK praznuje že od leta 1990. V teh letih je maj res postal mesec mladih, saj je festival rasel in zdaj poteka cel mesec. Ker se marsikaj naredi udarniško, gradimo zgodbo na odnosu med mladimi in prepričan sem, da so ponosni, da lahko pomagajo pri nastajanju najsta-
obstoj in delovanje kluba ne skrbita. »Sprijaznili bi se tudi z večjimi rezi in se nanje prilagodili. Pristnost kluba bo vedno ostala, saj je njegov prvotni namen povezovanje študentov v univerzitetnih mestih,
rejšega mladinskega festivala.«
Janž Krofel: »Čeprav ima naša Štafeta modrosti korenine v socializmu, nima političnega sporočila, ampak simbolično povezovanje klubov. Samo ime pove, da smo mladi že tako modri, da lahko objektivno pogledamo nazaj in ocenimo, kaj je bilo dobro in kaj slabo, ter znamo potegniti vzporednice in jih prenesti v današnji čas.«
smo, da informiranje o mladinskih organizacijah ni zadostno, saj mladi slabo poznajo projekte. Ker je cilj tega mandata biti dostopnejši in ŠŠK približati čim več dijakom ŠCV, smo z Mladinskim svetom Velenje izdelali mape Mamo čez in zgibanke Kam se dat, ki jih distri-buiramo na dogodkih, v knjižnicah in preko prijateljskih organizacij,« razlaga Janž.
Programski vrhunec
Pri sestavljanju programa DMK so ostali zvesti prvotnemu namenu tega neprofitnega festivala - Velenju pokazati tisti del kulture, ki je prepogosto spregledan, organizirati dober žur na gradu, športati, so pa letos bolj pozorni na izobraževalne in umetniške vsebine, saj
žnost splezali tudi Kaoz. Štafeto modrosti bodo iz Kumrovca prinesli na predvečer dneva mladosti, odprli pa bodo tudi Hišo bendov.
Stand up na terasi pred eMCe placem ter koncert Modern Delusion in Chresus Jist Sobota ob 17.00: Dan na Mladosti' na Rudarski cesti pred Okrepčevalnico mladost Nedelja ob 12.00: Chill out v Letnem kinu z brezplačnimi smutiji
Nedelja ob 17.00: v domu kulture predstava Gospod poslanec
Zmaga Tanje Vratanar
... dijakinje 4. letnika Gimnazije Velenje na literarnem natečaju v avstrijskem Deutschlansdbergu
V okviru dolgoletnega partnerstva med Gimnazijo Velenje in
trgovsko šolo in akademijo v Deutschlandsbergu dijaki naše vrsto let uspešno sodelujejo na tamkajšnjem literarnem natečaju v nemškem jeziku, na katerem vsako leto razpišejo novo temo; na letošnjem 25. natečaju so dijaki ; ustvarjali pod naslovom »Brez meja J - svoboden kot ptič«. Na natečaju
I
sodelujejo večinoma avstrijske srednje šole, poleg Gimnazije Velenje iz Slovenije pa tudi Srednja poslovna in trgovska šola iz Češke. Med vsemi poslanimi prispevki žirija povabi le najboljše, ki jih dijaki predstavijo na finalni prireditvi. V petek, 25.4., so med najboljšimi 23 prispevki svoja razmišljanja o svobodi predstavile štiri dijakinje Gimnazije
Srednjo
šole že
Velenje: Sladana Ristic, 4. A, Tanja Vratanar, 4. C, Nina Aberšek, 2. C, in Ivona Pavic, 2. C. Poleg vsebine prispevka žirija ocenjuje tudi zanimivost in suverenost predstavitve na odru. Prvič v celotni zgodovini natečaja je letos zmagala neavstrijska kandidatka Tanja Vratanar, ki si je prislužila 300 evrov denarne nagrade HYPO-banke Deutschlandsberg. Na odru je blestela, o tremi ni bilo sledu, marsikdo jo je po prireditvi vprašal, če je nemščina njen materni jezik. Tanja se uči nemščino šele 4. leto, in to le v šoli. Nadarjenost za učenje jezikov in velika mera vztrajnosti in delavnosti so recept za takšen uspeh dijakinje, ki namerava študirati angleščino in nemščino. Ostale dijakinje naše šole so se na odru prav tako zelo dobro odrezale, s svojim prispevkom so zasedle 9. mesto, za kar so prejele manjšo denarno nagrado. Iskrene čestitke vsem!
■ Jelka Oder
■
Naš čas, 15. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
8. maja 2014
Vedno pripravljeni izpolniti svoje poslanstvo
Na 4. mednarodnem dnevu gasilstva in dnevu gasilcev Gasilske zveze Šaleške doline podelili 22 priznanj Gasilske zveze Slovenije - Pomoč sočloveku v nesreči je neprecenljive vrednosti
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 4. maja - V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je bila minulo nedeljo prireditev v počastitev mednarodnega dneva gasilcev in dneva gasilcev Gasilske zveze Šaleške doline. Na njej so med drugim podelili 22 priznanj Gasilske
nih intervencij ... »Vaše poslanstvo pomagati ljudem v stiski, pripravljenost priskočiti na pomoč tudi ob vseh vrstah nesreč tam, kjer je ogroženo človeško življenje ter premoženje, dokazuje, da je naše humano poslanstvo neprecenljive vrednosti.« Izrazil je zadovoljstvo, ker tudi širša družba vse bolj ceni njihovo delo. Pozval je
M


M:
1 \V
'T
" "* k
Dvorano so napolnili ljudje, ki jih odlikuje zvrhana mera prostovoljstva, predanost in velik čut za pomoč sočloveku
ob raznih nesrečah
zveze Slovenije in se prejemnikom iz 13 prostovoljnih gasilskih društev ter prostovoljnega industrijskega gasilskega društva iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki na ta način zahvalili za njihov izjemni prispevek skupnosti.
Jože Drobež, predsednik Gasilske zveze Šaleške doline, je slovesnost ocenil kot skromno zahvalo za vse opravljeno delo, pomoč ljudem v nesreči, pripravljenost za izobraževanje in različna usposabljanja, za vzgojo mladih gasilcev, vsa odrekanja ter žrtvovanja ob opravljanju zahtev-
gasilce, da tudi v prihodnje združijo modrost, gorečnost v skupno moč in voljo do humanega dela.
Slavnostni govornik - župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar - je med drugim poudaril, da gasilci s svojo dejavnostjo bogatijo naš vsakdan, pa naj bo to praznik ali navaden delovni dan. »Vedno ste pripravljeni izpolniti svoje poslanstvo, brez zadržkov se odzovete klicu sirene. Vključevanje mladih v gasilske vrste je dragocenost posebne vrednosti.« Gasilska dejavnost je - po njegovih besedah - v lokalni skupnosti od vse-
Dobitniki priznanj Gasilske zveze Slovenije s predstavniki občin Velenje, Šoštanj in Šmartno
ob Paki ter Gasilske zveze Šaleške doline
ga nastanka po dolgem in po čez prepletena z vsakdanjim življenjskim ter delovnim utripom občine. Že več kot 110 let gasilci s svojim delom dokazujejo, da lahko občani ob različnih nesrečah računajo na njihovo brezpogojno in strokovno pomoč. Zato so v domačem okolju priljubljeni, cenjeni in deležni podpore po najboljših
močeh. Občina se zaveda izjemnega pomena gasilske dejavnosti, zato jim s koristno podporo in oporo poskuša vseskozi stati ob strani. Tako bo tudi v prihodnje. Po besedah člana upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Janka Žuntarja so gasilci tisti, ki žrtvujejo svoj prosti čas in stojijo ob strani ljudem, potrebnim pomoči
na petek ali svetek. Zaščiti življenj in lastnine namenjajo svoja življenja. Tovrstna predanost se izkazuje v neštetih urah prostovoljnega dela. Tega vodstva lokalnih skupnosti v Šaleški dolini ne spregledajo, povsod po Sloveniji pa žal ni tako. »V gasilstvu za opravljeno delo ni denarja, ampak besede zahvale in priznanja.
Slavnostni govornik Janko Kopušar
Zavedamo se, da je to častna naloga, in zavedamo se, da je treba delati z roko v roki tudi v prihodnje,« je še dejal Žuntar.
Prireditev so v sodelovanju z glasbeno šolo Gvido popestrili pevki Manca Dremel ter Natalija Fekeža ter plesna skupina javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki pod vodstvom Polone Boruta. ■
Uspešna nenapovedana gasilska vaja
Velenje, 24. in 25. aprila - Zadnji aprilski četrtek in petek sta na območju mestne občine Velenje po nalogu župana Bojana Kontiča potekali vsakoletni nenapovedani poskusni vaji velenjskih prostovoljnih gasilskih društev. Namen vaje je bil preveriti izvozni čas intervencijskih ekip iz gasilskih domov in oceniti pravilnost postopkov ob alarmiranju. Akcija, ki jo je vodil štab Civilne zaščite MO Velenje, je potekala z javnim alarmiranjem s sirenami
Ob nenapovedanih gasilskih vajah so v vseh sedmih velenjskih prostovoljnih gasilskih društvih preizkusili tudi sistem alarmiranja.
ter pozivniki. Vaja je bila hkrati tudi preizkus sistema javnega alarmiranja. Tudi letošnja vaja je pokazala, da so velenjski gasilci dobro organizirani,
ustrezno opremljeni in intervencijske ekipe z zadostnim številom gasilcev sposobne za zelo hitro in učinkovito ukrepanje.	■
Odprta vrata gradbišča Vrtca Šoštanj
Javno naročilo za dobavo in montažo opreme so objavili 22. aprila
Šoštanj, 23. aprila - Esotech in Občina Šoštanj sta pripravila voden ogled gradbišča vrtca.
Obiskovalci so videli, kako poteka gradnja in kakšen bo nov šoštanjski vrtec. »S ceste redno spremljamo, od blizu pa se vidi mnogo več. Sedaj si lažje predstavljamo, kam bodo v prihodnje hodili naši malčki,« so si bili enotni Šoštanjčani, ki so si prišli ogle-
dat gradbišče 16-oddelčnega vrtca.
Videli so eno igralnico za prvo starostno obdobje, kuhinjo, strojni del, spremljevalne prostore in prostore v prvi etaži, kjer so stene v celoti lesene - tam bo urejenih še osem igralnic drugega starostnega obdobja in upravni del.
Dela na gradbišču so kljub ogledu potekala nemoteno. Dnevno je
prisotnih v povprečju 50 delavcev Esotech-a in njegovih podizvajalcev.
Občina Šoštanj gradi vrtec po sistemu javno-zasebnega partnerstva. Pogodbo sta Občina in Esotech podpisala marca lani. Od takrat je bilo narejenega ogromno, sta se strinjala župan Darko Menih in predsednik uprave Esotecha Marko Skoberne.
Na portalu javnih naročil je bilo v torek, 22. aprila, objavljeno javno naročilo za dobavo in montažo opreme vrtca, kar bodo v celoti financirali iz občinskega proračuna.	■
Številni občani so si z zanimanjem ogledali gradbišče novega vrtca.
„Po domače v Podkraju"
Velenje, 23. aprila - Oder in dvorana glasbene šole Frana Koruna Koželjskega sta bila skoraj premajhna na prireditvi Po domače v Podkraju. Prizadevni organizatorji kulturnega dogajanja v kraju so namreč na veliki oder v Velenje povabili mlajše, mlade
zvonik. To je danes lepo vzdrževana cerkev svetega Jakoba, izpred katere je lep pogled na celotno Šaleško dolino in hribovje, ki jo obdaja.
Marsikdo je prvič slišal, da sta nekdaj pod podkrajskimi hribi delovala kar dva mlina. Hudournikov in
kec (jabolčnik) so pili za žejo, vino je bilo le za posebne dogodke," je bilo slišati.
Večer so prvi »užgali« Podkrajski fantje, ki z narodnozabavno glasbo že 33 let „božajo številne duše". Vodja ansambla Franc Vedenik, ki je tudi predsednik krajevne skupnosti, je bil lahko upravičeno ponosen in vesel, da so kulturniki svojim krajanom pripravili tako bogat in zanimiv dogo-
Ob koncu programa so skupaj zapeli vsi nastopajoči.
in malo manj mlade posameznike in skupine iz domače krajevne skupnosti. Dve uri petja je hitro minilo in med nastopi so obiskovalci slišali kopico zanimivosti iz zgodovine Pod-kraja. Tako so izvedeli, da je na vrhu Gradišča nekoč stal mogočen grad, ki so ga porušili turški topovi. Pod gradom je bila najprej postavljena kapelica, pozneje so kapelico povečali in v osemnajstem stoletju dogradili
Končnikov mlin je gnala v glavnem hudourniška voda, med leti 1950 in 1960 pa ju je doletela enaka usoda kot večino vodnih mlinov v Sloveniji, kmetje so začeli mleti v mlinih z električno energijo. Napredek! Kot pri žetvi, mlačvi ... Za mlinoma danes ni sledi.
Po strminah Podkraja so kmetje nekoč gojili vinsko trto, nižje proti ravnini pa je raslo sadno drevje. „Tol-
dek. Podkrajskim fantom so sledila Podkrajska dekleta, skupine Kvartet Meža, Grabljice, številni mladi „frajto-narji", pa mladi posamezniki - dobitniki odličij na tekmovanjih in uspešnih nastopih v glasbeni šoli, nastopila je tudi mlajša folklorna skupina.
Pesmi so namenili praznovanju pomladi, pomladnih praznikov ...
■ Hinko Jerčič
Naš čas, 15. 5. 2014, barve: CM K, stran 11
15. maja 2014
VI PISETE
15
Obrazi mladosti
Učenci Gustavke pripravili tradicionalno prireditev
Velenje, 17. aprila - V domu kulture Velenje je bila že tradicionalna prireditev Gustavke Obrazi mladosti. V
je govorila o čarobnem gozdu, ki je za svoj zapuščeni mlinček želel mlinarja. Kostumi nastopajočih so bili čudoviti,
be, in sicer pesem Three little maids from school. Plesalci iz podržnične šole so nam zaplesali ples Čebelice, plesna skupina Sončki pa je zaplesala prijazno pravljico. Na koncu so se na odru predstavili učenci mladinskega pevskega zbora s pesmijo Sonce pomladi, ki jo je občinstvo pospremilo z bučnim aplavzom.
Vsaka točka je bila posebna, saj so učenci nastopali s srcem. Razpoloženje v dvorani je bilo dobro, za kar so
nizu odličnih točk se je predstavilo več kot 160 učencev naše šole.
Navdušil nas je nastop folklorne skupine, v kateri so folkloristi izbirali najlepšo rožo ter črno kuharico. Gustijev pevski zbor, ki ga sestavljajo učenci prvih in drugih razredov, je pripravil glasbeno pravljico ''Mlinček', ki
koreografija in petje pa prav tako, kar so potrdile številne pohvale in komentarji gledalcev po nastopu. Otroški pevski zbor nam je zapel, kje živi pravljica, nato pa se nam je predstavila sedmošolka Zarja s pesmijo O zakleti princeski. Večglasno so nam zapela tudi dekleta iz male vokalne zased-
poskrbeli nastopajoči in voditeljice. Menim, da smo vsi, ki smo se udeležili Obrazov mladosti, preživeli lep glasbeno in plesno obarvan večer. ■ Deja Poberžnik, 9. razred
Šolski plesni festival 2014
V sredo, 23. aprila, je na OŠ Lju-bečna potekalo področno plesno tekmovanje za osnovne šole, imenovano Šolski plesni festival, ki poteka pod okriljem Plesne zveze Slovenije. Tekmovanja so se udeležile tudi učenke nekaterih velenjskih osnovnih šol in se izkazale. V kategoriji posameznih plesov od 7. do 9. razreda sta se na državno tekmovanje uvrstili Anja Širovnik (OŠ Livada) z 8. mestom in Ana Šuperger (OŠ Antona Aškerca) z 11. mestom. V kategoriji posameznih plesov (hip hop, latino in pop)
od 4. do 6. razreda pa je Zala Jerčič (OŠ Antona Aškerca) z odličnim nastopom premagala vso konkuren-
co in prepričljivo zmagala.
■ Lucija Andric
Sejem bil je živ
Vinska Gora, 27. aprila - Na praznično nedeljo sta Krajevna skupnost in Turistično društvo Vinska Gora pripravila 2. spomladanski sejem pri večnamenskem domu v Vinski Gori. Na 16 stojnicah so lahko številni obiskovalci kupovali kmečke dobrote, sadike, svežo zelenjavo ...
Organizatorja sta pripravila tudi pester zabavni program. Predstavili so se glasbeniki iz Vinske Gore. Udeleženci so lahko sodelovali na kvizu in si prislužili nagrade, ki so jih podarili ponudniki na stojnicah. Po besedah organizatorjev bodo tovrstne dogodke nadaljevali, zato se že veselijo sejma Jesenskih dobrot, ki ga bodo pripravili zadnjo soboto v septembru.
■ bš
V Vinski Gori se je očitno sejemska dejavnost dobro prijela. Kljub prazniku je bil obisk
spomladanskega sejma odličen.
Zeleni izziv in iarovski sadni vrt
Župnijska karitas Mozirje-Šmihel, ki jo vodi Alenka Brezovnik, je v sodelovanju z Društvom za samooskrbo s sadjem in zelenjavo v okviru projekta Učni sadovnjak na zemljišču župnije Mozirje posadila »temeljni kamen« bodočemu sadno-zelišč-nemu vrtu. Zagnani predsednik društva Jernej Mazej z Gneča kot predavatelj in omenjena karitas sta že v lanskem letu začela ob pomoči mozirskega župnika Aleksandra Korena prirejati koristne in poučne delavnice o pridelovanju vrtnin in hortikulturi. Na zadnji delavnici so sadili sadna drevesa, nadaljevali pa bodo z učnim
Strokovni mentor Jernej Mazej ter partnerji in botri so v bodoči farovški sadni vrt v Mozirju posadili prva drevesa češenj in jablan.
zelenjavnim vrtom v korist socialno ogroženim. Za poletne počitniške delavnice za vse generacije pripravljajo »mini zeleni izziv«, vrt v malem,
v povezavi s kuharsko delavnico »Z vrta na krožnik«.
■ Jože Miklavc
/-^v	vv •	ii	g t i	ii i i	• • vi i in
Srčno popuščanje - kako ga spoznati, zdraviti in z njim živeti?
Srčno popuščanje (SP) je resno zdravstveno stanje, ko srce ni sposobno zadovoljivo črpati kri po telesu, kar privede do zastoja tekočine v pljučih in drugih delih telesa. V populaciji odraslih se SP pojavlja v 2 %, po 70 letu pa kar v 10 %. Če SP ugotovimo dovolj zgodaj in jo ustrezno zdravimo, lahko bolniki žive dolgo in kakovostno življenje. V dneh od 9. do 11. maja se bomo po vsem svetu ponovno seznanjali z boleznijo, da bi jo lahko morda preprečili, dovolj zgodaj odkrili ter ustrezno zdravili.
V SP najpogosteje vodita koronarna srčna bolezen ali povišan krvni tlak. SP je lahko tudi posledica bolezni zaklopk, bolezni srčne mišice, vnetnih bolezni ali prirojenih srčnih napak. Pri kardiomiopatijah zelo zgodaj opažamo preoblikovanje srca, ki se zadebeli ali razvleče ter hitro opeša. Bolezni pljuč slabo oskrbijo kri s kisikom, zato mora srce delati hitreje in močneje. Kadar je zaradi bolezni ledvic funkcija motena, pričnejo ledvice izločati hormone, ki zadržujejo sol in vodo. Kljub temu da se volumen krvi poveča, se zadrževanje tekočine ne ustavi, kar vodi v srčni zastoj. Anemija, vnetne bolezni, motnje srčnega ritma, hipertiroza in sladkorna bolezen poslabšajo SP.
Bolniki s SP tožijo za dušenjem, ki je posledica zadrževanja tekočine v pljučih. Na začetku so težave prisotne le ob telesnih naporih, kasneje pa ne zmorejo niti ležanja na hrbtu. Pogosto se javlja še moteč kašelj. Pri popuščanju desnega srca se tekočina nabira v telesu, kar povzroči otekline in porast telesne teže, saj tekočina zastaja tudi v notranjih organih - jetrih in črevesju. Slednje pogosto pripelje do izgube apetita in vodi v srčno kaheksijo. Sprememba položaja nog med spanjem povzroči postopen premik tekočine, ki se kasneje preko ledvic izloči. Zato morajo bolniki s SP preko noči pogosto na vodo.
V 40-45% so bolniki zaskrbljeni in depresivni. SP jih pri običajnem življenju močno ovira ter jim onemogoča normalne socialne aktivnosti. Pomanjkanje kisika in hrane privede do hitrejšega utrujanja mišic. Omotice so pogosto posledica zdravil, ki
jih bolniki jemljejo, so pa lahko tudi posledica nerednega srčnega ritma ali povišanega krvnega tlaka. Ob SP srce pogosto želi izgubo črpalne moči nadomestiti s hitrejšim srčnim utripom. Ob pospeševanju utripa se krajša čas diastole, to pa je obdobje,
v katerem se srce prehranjuje.
Da bi SP spoznali, potrebujemo dobro anamnezo, klinični pregled, EKG, rentgenski posnetek pljuč in srca, krvne preiskave in ultrazvok. Za oceno stopnje bolezni bomo potrebovali še teste pljučne funkcije, obremenitveno testiranje, nuklearne preiskave, srčno kateterizacijo, CT
in magnetno resonanco.
Odvisno od simptomov, vzrokov nastanka SP, teže obolenja in življenjskega stila bolnika imamo na razpolago naslednje skupine zdravil: diureti-ke, ACE zaviralce, sartane, beta blo-katorje, antagoniste aldosteronskih recept orjev, preparate digitalisa, vazodilata-torje, antikoagulan-te, antiagregante in statine. Bolnikom s težjimi motnjami srčnega ritma vstavljajo spodbujevalce in defibrilatorje. Včasih je potrebna balonska razširitev koronarnih žil, vstavitev opornice ali premostitvena operacija. Ob napredovalem SP vstavljajo začasne podporne črpalke, izvajajo zdravljenje z matičnimi celicami ali bolniku presadijo srce.
SP zahteva dolgotrajno zdravljenje, zato morajo bolniki v zdravljenju aktivno sodelovati ter spremeniti življenjske navade. Prehitra izguba teže je lahko odraz premajhnega vnosa kalorij, ali pa je odmerek diuretika prevelik. Vnos soli morajo omejiti na
3 g, vnos tekočin pa med 1,5 in 2 l. Večini bolnikov sta dovoljeni 1 do 2 enoti alkohola dnevno. Ob diuretikih morajo paziti na izgubo kalija. Dieta naj vsebuje veliko sadja in zelenjave, ribe, perutnino, pusto meso, nadomestke mesa in nenasičene maščobe.
Zmerna redna telesna aktivnost izboljša telesno zmogljivost, stabilizira krvni tlak, zniža srčni utrip in izboljša splošno počutje. Pred začetkom vadbe je potrebno testiranje, da opredelimo telesno zmogljivost in določimo varne meje srčnega utripa. Vadbo pričnemo z ogrevanjem, nato izvajamo aerobno aktivnost (hoja, kolesarjenje) ter zaključimo z vajami raztezanja. Ob pojavu dušenja, omotic, bolečin v prsnem košu ali mrzlega znoja bomo vadbo prekinili. Vadili bomo 1 do 2 uri po obroku, 3 do 5 krat tedensko po 30 do 60 minut.
Kajenje povzroči spazem žil in zviša krvni tlak, kar poslabša pretok skozi tkiva in ogroža srce. Nikoli ni prepozno prenehati kaditi in vaše srce vam bo neizmerno hvaležno!
Bolniki z dobro vodenim in stabilnim SP lahko normalno potujejo, tudi z letalom. Med letom bodo izvajali vaje za preprečitev globoke venske tromboze. Večina bolnikov s SP lahko varno vozi avtomobil. Ob
zdravnik svetuje
prisotnih motnjah srčnega ritma ali zelo znižani telesni zmogljivosti pa se bo glede sposobnosti odločil bolnikov kardiolog. Preostala delazmožnost je odvisna od psihofizičnega stanja posameznega bolnika.
Bolnikom s SP svetujemo cepljenje proti influenci ter pnevmokokni pljučnici. Spolno življenje je pomemben del in prispeva h kakovosti življenja. Številni bolniki s SP lahko ob dobro vodeni bolezni uživajo v spolnosti. Potrebno je le previdno ogrevanje, izbiranje položajev, ki so telesno manj zahtevni, v primeru morebitnih težav pa bodo aktivnosti umirili.
Le ob dobrem sodelovanju bolnika in vseh zdravstvenih delavcev, ki se vpletajo v vodenje SP, bo bolezen dobro obvladana in bolnikovo življenje primerno kakovostno.
■ Janez Poles
Naš čas, 15. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
16
SPORT
8. maja 2014
Bo o prvaku vendarle odločala zadnja tekma?
Še dva kroga do odločilnega obračuna (?) tekme - V soboto v Rdeči dvorani Maribor (ob 16.00)
V 7. krogu prve moške lige so rokometaši Gorenja v gosteh premagali Ribnico s 35 : 27 in ostali na prvem mestu. Še vedno imajo dve točki več od Celjanov, ki so v svoji dvorani kar z 41 : 26 premagali Sevnico, Maribor pa je bil s 35 : 26 boljši od Trima. Pivovarji so si s to zmago tudi teoretično zagotovili drugo mesto, saj Maribor za njimi zaostaja osem točk. Vse kaže, da bo o prvaku odločala zadnja tekma v Velenju med Gorenjem in Celjem Pivovarno Laško.
Ribničani so se prvakom nekoliko bolje upirali le v uvodnih minutah. Sredi prvega polčasa so zaostajali le za gol (7 : 8), nato pa so gostje zaigrali čvrsteje v obrambi in si do odhoda na odmor priigrali sedem golov prednosti. S tem pa je bila tekma seveda odločena. Zato se v nadaljevanju niso več naprezali na vso moč. V drugem polčasu so bili boljši 'samo' za gol, vmes pa so se jim domači
približali na pet golov zaostanka. V gostujoči vrsti je bil z devetimi goli strelsko najbolj razpoložen kapetan Niko Medved.
V naslednjem, 8. krogu, v soboto bodo gostili Maribor Branik. Začetek tekme bo ob 16. uri.
■ S. Vovk
Elektra do pomembne prve zmage
Minuli vikend se je začela mini liga za obstanek, v kateri se Elektra, Tajfun, Lastovka Domžale in Plama Pur borijo za nastope v prvi slovenski ligi v prihodnji sezoni. V elitni družbi v prihodnji sezoni bosta igrali prvi dve ekipi v tej ligi.
Na obeh prvih tekmah sta zmagala oba dosedanja prvoligaška kluba, tako košarkarji Šentjurja kot Šoštanja pa so do zmage prišli nekoliko težje od pričakovanj. Tajfun je v zadnji četrtini z delnim izidom 26 : 5 uspel streti odpor motiviranih košarkarjev Plama Puija in prišel do občutnejše zmage (92 : 66).
Elektra je srečanje s košarkarji Lastovke začela slabo in dovolila gostom, da v uvodnih minutah pridejo do prednosti osmih točk (12 : 4). Šoštanjčani so v nadaljevanju strnili svoje vrste in hitro izničili zaostanek. Do polčasa je bilo srečanje zelo izenačeno, v nadaljevanju so si varovanci Vladimirja Rizmana uspeli priigrati nekaj točk prednosti, ki je do konca srečanja niso več spustili z rok. Največ so vodili za 11 na začetku zadnje četrtine, nepopustljivi gostje so sicer uspeli znižati zaostanek, a presenečenja v Šoštanju jim vendarle ni uspelo pripraviti. Poznalo se je namreč, da imajo Domžalčani precej kratko klop, saj je omembe vredno minutažo na parketu imelo zgolj šest igralcev.
Pri Elektri je bil ponovno najbolj razpoložen Priest (16 točk), Riz-man jih je dosegel 12, Dimec in Bajramlič pa 10.
Vladimir Rizman, trener Elektre Šoštanja: »Čestitke Lastovki za izredno dobro igro. Posebej bi pohvalil trenerja Vugdalica, ki je dobro postavil igro svoje ekipe, ki igra lepo
košarko. Na tekmi je bilo kar nekaj ogorčenja, ki ga ne želim komentirati. Ne glede na vse smo za stanje na tekmi krivi tudi sami, saj smo nasprotnikom podarili 12, 14 točk, ko smo jim žogo podali naravnost
tri tekme. Mislim, da imamo dovolj kvalitete, da tudi na teh uspemo napraviti korake k obstanku v Ligi Telemach. Veselim se že naslednje tekme pri Plami Purju zaradi občinstva in pravega ozračja.«
v roke. Kljub temu moram pohvaliti svoje fante, saj so se v pravem trenutku pravilno odzvali. Po zmagi bomo sedaj veliko lažje igrali. Tokrat je bilo čutiti nervozo, saj smo si vsi srčno želeli zaigrati v četrtfinalu. Pred nami so sedaj še
Elektro sedaj čakata obe gostovanji, v soboto v Ilirski Bistrici, čez teden dni še v Domžalah, nato pa 23. maja zadnja letošnja tekma v šoštanjski športni dvorani proti Plama Purju.
■ tr, foto: Sini
Nove tri točke jim je prinesel domači branilec
Nogometaši Rudarja so tudi proti Triglavu nadaljevali serijo zmag Včeraj gostili Gorico, v soboto v Domžalah
Nogometaši Rudarja so tudi na nedeljskem gostovanju v 31. igralnem dnevu v Kranju pri domačem Triglavu nadaljevali zmagoviti niz. Zadnje moštvo na lestvici so premagali z 1 : 0, kar je bila njihova že četrta zaporedna zmaga, obenem pa tudi četrta, na kateri niso prejeli gola. V nedeljo ga tudi niso zabili.
Gostujoči trener Jernej Javornik je že v peti minuti ostal brez vratarja Matjaža Rozmana, ki je že v prejšnjem krogu počival zaradi rumenih kartonov. Zunaj svojega kazenskega prostora je z nespametnim prekrškom za rdeči karton zaustavil domačega napadalca Alena Krciča. S to izključitvijo je bilo konec tekme tudi za napadalca Mateja Podlogarja, saj je odstopil mesto rezervnemu vratarju Mateju Radanu.
Ob igralcu manj velenjski nogometaši niso zmogli premagati vra-
tarja. Vse tri točke jim je po dobrih desetih minutah igre zagotovil domači igralec Lamin Dialo. Po Rudarjevem kotu je očitno pozabil, da je branilec. Namesto v polje je žogo z udarcem z glavo nespretno poslal v svojo mrežo.
Po tem krogu se vrstni red moštev na vrhu ni spremenil. Maribor je še za korak bliže novemu državnemu naslovu. Pričakovati pa je zanimiv boj za drugo mesto med trenutno drugim Rudarjem in tretjim Koprom. Moštvi imata enako število točk, vendar imajo Velenj-čani boljšo razliko v predanih in prejetih golih in še vedno najboljšo obrambo v ligi. Na četrtem mestu je z zaostankom štirih točk za Velenjčani in Koprčani Gorica, ki je v včerajšnjem 32. igralnem dnevu gostovala v Velenju. Gotovo se tudi Novogoričani še niso odpovedali uvrstitvi na eno od mest, ki
Tako so igrali
prinašajo kvalifikacije za nastop v ligi Evropa. Novinec Zavrč, ki ima od Gorice šest točk manj, pa ima dokaj majhne možnosti, da bi ponovil jesensko tretje mesto oziroma da bi se uvrstil v kvalifikacije (uvrstitev najmanj na četrto mesto) za evropsko ligo.
Tudi v drugi polovici lestvice je ostal vrstni red nespremenjen. Na zadnjih treh mestih ostajajo Celje, Krka in Triglav. Kranjčani so najbrž z eno žogo že v drugi ligi. Novomeščani in Celjani pa se bodo skušali rešiti kvalifikacij za obstanek v ligi.
Tako je bilo do včeraj, danes je verjetno že kaj drugače, v sobotnem 33. krogu pa bodo nogometaši Rudarja gostovali v Domžalah.
■ S. Vovk
Prva liga Telekom Slovenije, 30. krog
Rudar : Celje 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Firer (18). Rudar: Radan, Bubalovic, Stjepanovicjod 64. Tolimir), Firer, Krefl, Črnčič, Rotman, Podlogar (od 79. Kocic), Kli-nar (od 88. Jahic), Radujko, Knezovic.
Drugi izidi: Domžale - Gorica 1:1 (1:0), Zavrč - Triglav 5:1 (1:0), Luka Koper - Maribor 0:1 (0:1), Krka - Olimpija 1:0 (0:0).
Vrstni red: 1. Maribor 61 (64:29), 2. Rudar 53 (44:23), 3. Koper 53 (39:31), 4. Gorica 49 (29:26), 5. Zavrč 46 (50:51), 6. Domžale 40 (45:33), 7. Olimpija 36 (31:43), 8. Celje 30 (24:47), 9. Krka 26 (23:52), 10 Triglav 23 (28:62).
31. krog:
Triglav - Rudar 0:1 (0:1)
Strelec: Diallo 11 (a. g.) Rdeči karton: Matjaž Rozman (4)
Rudar: Rozman, Bubalovic, Stjepanovic, Firer, Podlogar (od 6. Radan), Krefl (od 86. Dedic), Črnčič, Klinar, Radujko, Knezovic, Eterovic (od 73. Kocic).
Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Celje - Luka Koper 2:3 (1:3), Domžale -Krka 0:0, Gorica - Zavrč 4:0 (2:0, Maribor - Olimpija 2:0 (1:0).
Vrstni red: 1. Maribor 64 (66:29), 2. Rudar 56 (45:23), 3. Koper 56 (42:33), 4. Gorica 52 (53:26), 5. Zavrč 46 ( 50:55), 6. Domžale 41 (45:33), 7. Olimpija 36 (31:45), 8. Celje 30 (26:50), 9. Krka 27 ( 23:52), 10. Triglav 23 (28:63)
Druga SNL liga, 23. krog
Aluminij - Šmartno 1928 1:1 (1:0)
Strelca: Kurež (18), Podbre-
žnik (52).
Roltek Dob - Ankaran Hrva-tini 2:1 (1:0), Bela krajina
-	Šenčur 1:0 (0:0), Kalcer Radomlje -Farmtech Veržej 8:1 (2:0), Šampion - Krško 2:2 (2:1),
Lestvica: 1. Roltek Dob 23 tekem - 57 točk, 2. Kalcer Radomlje 23 - 46, 3. Aluminij 23 - 38, 4. Šmartno 1928 23 - 35, 5. Farmtech Veržej 23 - 35, 6. Ankaran Hrvatini 23 - 34, 7. Krško 23 - 30, 8. Šenčur 23 - 27, 9. Šampion 23 - 15, 10. Bela krajina 23 - 6.
24. krog
Šmartno 1928 -Kalcer Radomlje
-	1:1 (0:1)
Strelca: 0:1 Vrhunc (38), 1:1 Sebastjan Jelen (50). Šmartno: Jesenek, Bezov-nik, Zamernik, Bo. Bizjak, Hočevar, Kolar, Saramati (od 82. Lenošek), Bolha, Kidrič, Podbrežnik (od 84. Kompan), Jelen (od 89. Dobnik). Trener: Oskar Drobne. Drugi izidi: Farmtech Veržej - Roltek Dob2:0 (0:0), Ah Mas Tech - Šampion Celje 1:1 (0:0), Krško - Šenčur 4:1 (2:1), Aluminij - Bela Krajina 5:0 (4:0) .
Vrstni red: 1. Dob 57, 2. Radomlje 47, 3. Aluminij 41, 4. Veržej 38, 5. Šmartno 36, 6., Ankaran H. 35, 7. Krško 33, 8. Šenčur 27, 9. Šampi-on 16, 10. Bela krajina 6.
SŽNL, 21. krog
Zreče - Šoštanj 1:3 (1:0)
Strelci: 1:0 Domen Tolar (21), 1:1 Tilen Celcer (77) 1:2 Nikola Bulajic (82), 1:3 Admir Husanovic (88). Šoštanj: Rebernik, Gegic, Kraljevič (od 46. Mahmu-tovic), Podlesnik, Bulajic, Celcer, Ulic, Husanovic, Tič, Vasic (od 68. Šmon), Barukčič.
Trener: Josip Vugrinec. Drugi izidi: Tehnotim Pesnica - Koška Dravograd 2:0 (1:0), Pohorje - Marles hiše 0:1 (0:0), Radlje - Lenart 1:1 (0:0), Žalec - Peca 1:1 (1:1), Mons Claudius - Kovinar
Štore 2:0 (1:0). Vrstni red: 1. Fužinar (20 tekem) 47, 2. K. Dravograd (21) 42, 3. Radlje (21) 39, 4. Lenart (20) 37, 5. Zreče (21) 27, 6. Štore (19) 26,
7.	M. hiše (20) 26, 8. Žalec
(20)	26, 9. M. Claudius (20) 25, 10. Peca (20) 25, 11. Šoštanj (21) 24 (-3), 12. Pesnica (21) 17, 13. Pohorje
(21)	17, 14. S. Gradec (20) 15.
SŽNL, 15. krog
Rudar Škale - Krka 5:0 (2:0)
Preša S. Gradec - Ankaran Hrvatini 2:4 (2:2), Jevnica
-	Teleing P. Beltinci 0:18 (0:7), Velesovo - Maribor 1:2 (1:0), Radomlje prosto
SŽNL, 16. krog
Teleing P. Beltinci - Velesovo 13:0 (10:0), Krka - Preša Slovenj Gradec 3:2 (1:1), Ankaran Hrvatini - Jevnica 3:1 (1:1). Maribor - Radomlje
.....Rudar Škale (proste).
17. krog (11. maja): S. Gradec - R. Škale, Radomlje
-	Pomurje (11.00) Vrstni red: 1. Pomurje (14 tekem) 39 (152:5), 2. R. Škale (14) 39 (63:9), 3. Maribor (14) 26 (42:18), 4. Radomlje (13) 25 (39:30), 5. Jevnica (14) 19 (39:45), 6. Velesovo (14) 15 (22:51), 7. Ankaran H. (14) 15 (17:71),
8.	Krka 6 (14) 6 (5:62), 9. S. Gradec (15) 3 (13:101).
Rokomet - 1. NLB Leasing liga, 6. krog, liga za prvaka
Gorenje Velenje -Trimo Trebnje 33:30 (16:17).
Gorenje: Taletovič, Cehte 2, Medved 6, Buric S. 6, Buric B., Skube 5, Golčar 1, Šoštarič 2, Papež 5, Dobel-šek, Gams 1, Nosan 1, Oštir, Dujmovič 4. Trener: Ivan Vajdl Sedemmetrovke: Gorenje 3 (2), Trimo 5 (4); izključitve: Gorenje 12 minut, Trimo 12. Druga izida: Sevnica - Maribor Branik 23:31 (8:16), Ribnica Riko hiše -Celje Pivo-
varna Laško 26:37 (10:17). Vrstni red: 1. Gorenje 6 tekem - 52 točk, 2. Celje
6	- 50, 3. Maribor 6 - 42, 4. Ribnica 6 - 32, 5. Trebnje 6
-	29, 6. Sevnica 6 - 17.
7. krog
Ribnica Riko hiše
-	Gorenje Velenje 27:35 (13:20)
Gorenje: Cehte, Medved 9, Buric S. 3, Skube 3, Golčar 4, Šoštarič 1, Papež 4, Vrečar, Gams 2, Nosan 1, Oštir, Dujmovič 6, Bečiri 3. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3), Ribnica 8 (5); izključitve: Gorenje 12 minut, Ribnica
4	minute.
Druga izida: Celje Pivovarna Laško - Sevnica 41:26 (20:15), Maribor Branik - Trimo Trebnje 35:26 (15:13) Vrstni red: 1. Gorenje 7 tekem - 54 točk, 2. Celje
7	- 52, 3. Maribor 7 - 44, 4. Ribnica 6 - 32 5. Trimo Trebnje 7 - 29, 6. Sevnica
7	- 17.
1. DRL za ženske, 9. krog - skupina od 1. do 5. mesta:
Izida: Veplas Velenje - GEN-I Zagorje 27:33 (14:16), Krka - Celje Celjske mesnine 20:30 (13:14)
Lestvica: 1. Zagorje 7 tekem
-	48 točk, 2. Celje 7 - 33, 3. Žalec 7 - 32, 4. Velenje 7 -30, 5. Krka 8 - 27
Liga Telemach, 1. kolo
Elektra Šoštanj -Lastovka Domžale 72 : 66 (57 : 51, 38 : 36, 20 : 22) Elektra Šoštanj: Rizman 12 (4-4), U. Bukovič, Podvršnik
8	(2-2), Zagorc 8 (2-4), Lelic
5	(3-3), Priest 16 (6-6), Dimec 10, Bajramlic 10 (2-3), Hasic, Brčina 3 Vrstni red: 1. Tajfun, 2. Lastovka Domžale, 3. Elektra vsi po 5, 4. Plama pur 3
Naš čas, 15. 5. 2014, barve: CM K, stran 11
15. maja 2014
SPORT IN REKREACIJA
17
V derbiju brez zmagovalca
Nogometašem Šmartna na osrednji tekmi kroga (samo) točka - V preostalih dveh krogih dvakrat v gosteh
V	2. nogometni ligi so do konca prvenstva le še trije krogi. Čeprav je vodilni Dob v 24. krogu v gosteh z 0 : 2 izgubil z novincem Veržejem, si je že zagotovil naslov najboljšega drugoliga-škega moštva. Ima deset točk prednosti pred drugimi Radomljami, ki so na derbiju kroga gostovale v Šmartnem ob Paki. Tekma se je končala z neodločenim izidom 1 : 1. Gostje so z zadetkom Luka Vrhunca povedli ob koncu prvega polčasa, izenačitvenigol pa je za domače dosegel Sebastjan Jelen na začetku drugega.
V	domači vrsti se je z nekaj odličnimi obrambami izkazal vratar Peter Jesenek. Blizu 150 gledalcev je bilo nad njim navdušenih zlasti po približno pol ure igre, ko je izjemno ubranil dve nevarni nasprotnikovi žogi iz neposredne bližine. Radomljani nimajo več niti teoretičnih možnosti za osvojitev
Točko jim je zagotovil Sebastjan Jelen
prvega mesta. Skoraj zanesljivo pa se jim obeta drugo mesto in s tem kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo. Tretji Aluminij, ki je s 5 : 0 premagal zadnjo Belo krajino, za njimi zaostaja za šest točk, četrti Veržej za devet, peto Šmartno pa za enajst. Šmarčani so gotovo športno upali, da bodo premagali zelo dobrega nasprotnika. Točka
je bila premalo, da bi zadržali četrto mesto. Na njem jih je zamenjal Veržej. V zadnjih treh krogih bodo le še enkrat igrali pred domačo tribuno, dvakrat pa v gosteh. Najprej v soboto pri Dobu, v predzdanjem krogu bodo gostili moštvo celjskega Šampiona, sezono pa končali v Šenčurju.
■ S. Vovk
Državno prvenstvo za veterane in rekreativce v namiznem tenisu
Puconci - Aprila je v Puconcih potekalo državno prvenstvo za veterane in rekreativce, na katerem so nastopili tudi člani in članice NTK Spin Šoštanj Polona in Jolanda Belavic, Tone Leber, Janko Novak, Spasoje Tešanovic in Mirjana Ramšak. Tekmovanja se je udeležilo 120 tekmovalcev iz vse Slovenije. Ekipa Spina se je dobro odrezala. V posameznih delih so bili med najuspešnejšimi Polona Belavic, Janko Novak in Spasoje Tešanovic, ki so osvojili 3. mesto, vsak v svoji kategoriji, in Tone Leber, ki je prejel kolajno za 1. mesto v tolažilni skupini, v kategoriji moški 70 do 74 let. V ženskih dvojicah enotne kategorije sta bili najboljši Polona in Jolanda Belavic, ki sta
osvojili 1. mesto, prav tako sta se izkazali v mešanih parih, med katerimi sta Jolanda in Primož Gajšek osvojila 1. mesto, Polona in Aleksander Poropat pa sta pristala na 2. mestu. V kategoriji moških parov, sta osvojila 1. mesto Spasoje Tešanovic in Boris Škoberne.
Poleg pokalov in kolajn na državnem prvenstvu so udeležencem jakostne lestvice v sezoni 2013/2014 podelili pokale za dosežene rezultate, in sicer: Spasoje Tešanovic je osvojil 2. mesto v kategoriji moški posamezno od 60 do 64 let, Janko Novak 1. mesto v kategoriji nad 75 let moški, v ženskih dvojicah - enotna kategorija pa sta prejeli pokale za 3. mesto Mirjana Ramšak in Živa Prezelj.
■ Mirjana Ramšak
Kolesarstvo
Družinski kolesarski vzpon
vida nad Zavodnjami so v četrtek, 1. maja, pripravili 1. prvomajski družinski vzpon kolesarjev na Sleme do Andrejevega doma (1096 m).
dobro, zato so se organizatorji odločili, da bodo prvomajsko kolesarjenje organizirali tudi prihodnje leto.
■ ah
Sleme - V organizaciji Turistično Vzpona iz doline se je udeležilo razvojnega društva Raztok iz Šent- več kot 50 kolesarjev, kar je za prvič
Judo
Judoisti uspešni v Avstriji
Na mednarodnem turnirju Asko Graz v Avstriji so se med 300 tekmovalci iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije uspešno kosali tudi mladi judoisti
iz JK Velenje.
Turnir ima v Avstriji že večletno tradicijo in je pravšnja tekma za začetnike in izkušene tekmovalce, ki se preizkusijo na mednarodnih tekmovanjih. Obisk tekem v tujini pa je tudi dober zaradi spoznanja, da v tujini delajo podobno ter da naši tekmovalci uspešno konkurirajo tudi tekmovalcem iz večjih
klubov.
Dvanajst velenjskih judoistov je na koncu osvojilo šest medalj. Vsi pa so pokazali srčne in pogumne boje. Medalj so se veseli Tea Laznik za prvo mesto, drugi mesti sta osvojila Sid Sarač in Živa Dokl, tretja mesta pa so osvojili Rok Medved, Urban Kuhar in Miha Ciglar.
■
Kegljanje
Šoštanjčani prvi na Hrvaškem
Na Reki je potekal 2. mednarodni memorijalni kegljaški turnir v spomin na Aleksandra Mandica. Na turnirju je nastopilo 6 ekip iz Hrvaške in Slovenije. Celodnev-
no tekmovanje je bilo za igralce zelo naporno. Slovenijo je zastopal kegljaški klub Šoštanj, ki se je vabilu z veseljem odzval. Na zelo lepem in težkem kegljišču v Draži-cah se je zbralo veliko gledalcev, ki so bučno navijali tako za domače kot gostujoče tekmovalce. Veliko presenečenje so pripravili kegljači Šoštanja, ki so ves čas tekmovanja
vodili in na koncu zasluženo slavili. Številne pohvale, ki so jih Šoštanj-čani prijeli po končanem turnirju, povedo, da so si z dobro igro vseh igralcev to tudi zaslužili.
Šoštanj: Šehič - 547, Hasičič -550, Pintarič -536, Ognjenovič -
523, Arnuš - 537, Križovnik 520
■
Končno spet zmagali
V sozvočju z vremenom igrajo to pomlad tudi nogometaši Šoštanja v Štajerski nogometni ligi - Štirikrat so zmagali in prav tolikokrat izgubili
Najbolj boleč in gotovo tudi presenetljiv je bil najbrž njihov poraz v 19. krogu. V Slovenj Gradcu jih je domače istoimensko moštvo premagalo z 2 : 1. Poraz z najslabšim moštvom v ligi so opravičevali z dejstvom, da trener pač ni imel na voljo (kartoni, poškodbe, nekateri ne igrajo več ...) dovolj igralcev. Po dveh zaporednih porazih najprej
v gosteh z zadnjim Slovenj Gradcem in nato doma z Žalcem so nogometaši Šoštanja v 21. krogu presenetili z dobro igro v Zrečah in domače istoimensko moštvo z goli Tilna Celcerja, Nikola Bulajiča in Admirja Husanoviča premagali s 3 : 1. Na zadnjih dveh tekmah je znova zaigral Joviša Kraljevič (37), za katerim je bogata nogometna
pot in lahko s svojimi izkušnjami začasno še pomaga moštvu.
Po 21. krogu so Šoštanjčani še vedno na 11. mestu s sedmimi točkami prednosti pred Pesnico, ki jo bodo gostili v soboto. Do konca prvenstva je še pet krogov. Glede na to, da imajo peti Rogatčani na petem mestu le štiri točke več, imajo seveda še možnost, da izboljšajo trenutno uvrstitev. Da niso bolje uvrščeni, pa je 'kriva' tudi tekmovalna komisija, ki jih je kaznovala z odvzemom treh točk. Zaradi pomanjkanja denarja namreč ena od njihovih mlajših selekcij (kar je pogoj) ni mogla nadaljevati tekmovanja.
■ S. Vovk
Potepanje po Slovenskih goricah
l^liHMIilli

Lani zadano nalogo planincev UNI 3, da bomo prehodili Slo-venjegoriško planinsko pot, smo vzeli zares in se podali na njen drugi del. Dolga je namreč triindevetdeset kilometrov in poteka po Srednjih Slovenskih goricah ter delu Ptuja in Dravskega polja. V sončnem jutru smo izstopili pri
petja«, kjer pa je vseeno prostor za prizorišče glasbenih prireditev. Tudi mi smo se takoj preizkusili z našo »himno«, ki jo radi zapojemo. Z gradu so krasni razgledi na dolino in po njihovem ogledu smo se skozi grajski portal spustili navzdol do cerkve sv. Marije. Še nižje smo v bližnji trgovinici odtisnili prvi žig,
ki nas je vseskozi spremljalo, smo se odpočili, se okrepčali in se odločili za eno od možnih variant dolžine pohoda. V nadaljevanju poti skozi Juršince smo prešli v naselje Trnovski Vrh, kjer smo že slutili bližnjo Trnovsko vas. Izbrali smo si jo za konec našega dela poti. Po svoje »mogočna« podoba vasi nas
V objemu gradu Vurberk smo zapeli našo himno, Avsenikovo Čez zelene trate.
Plančevi kapelici na Krčevini, ki nas je presenetila z novo preobleko. Ravno tu smo lani »omagali« zaradi izjemno toplega pomladnega dne.
Nemudoma smo se podali na pot, saj smo kar kmalu pričakovali srečanje z gradom Vurberk, ki nam je poznan s področja narodnoza-bavne glasbe, v kateri potekajo tekmovanja. Pa smo se vmes vseeno ustavili na sončni gozdni poseki, saj so iz nahrbtnika dišali flancati, ki spadajo v pustni čas. Kmalu smo prišli v območje dokaj porušenega gradu - »Kraja cvetja, glasbe in
nato pa se mimo tabel, ki so vabile v naravni zdravilni park, podali čez cesto Ptuj-Duplek v gozd na Grmado (462 m). Ta je bila najvišja točka naše poti. Na tem obrobju Krajinskega parka Drava oko ponese daleč po lepi valoviti pokrajini. Po spustu z Grmade smo prešli na gozdno cesto in uživali v prelepem subpanonskem gozdu, ki pelje po razvodnem grebenu potoka Grajena. Tako smo vijugali izmenoma po gozdu in delno po asfaltni cesti ter se sčasoma povzpeli na Bišečki Vrh. V prijetnem okolju s pomladnim cvetjem,
je kar malo presenetila, saj smo prišli prav v njeno osrčje s cerkvijo sv. Bolfenka, v katero smo seveda pokukali. Čez cesto nas je vabilo ogromno gostišče Siva čaplja, v katerem so nas že pričakovali -mi pa njih ... Tu so nas prijazno razvajali z okusno hrano po izbiri in seveda s pijačo. Na koncu smo bili prijetno presenečeni s ceno, ki nam je še dodatno polepšala prijeten izlet. Marsikateri gostje iz Moravskih Toplic »zaidejo« sem, kar si velja zapomniti.
■ Marija Lesjak
Naš čas, 15. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
18
MODROBELA KRONIKA

8. maja 2014
Oškodovali posojilojemalce
Med osumljenimi tudi velenjska notarka Frančiška Persea Cetin
Velenje, Celje, 24. aprila - Policisti in kriminalisti so v četrtek pred praznično-počitniškim tednom opravili več hišnih preiskav zaradi sumov storitve kaznivih dejanj goljufije, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in oderuštva
na območju v pristojnosti Policijske uprave Celje.
Hišne preiskave so opravili pri šestih fizičnih osebah, treh pravnih in v notarski pisarni. Petim osebam so odvzeli prostost, po zaslišanjih pa so jih spustili na
prostost. Med pridržanimi je bila tudi velenjska notarka Frančiška Persea Cetin, ki naj bi jo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in sostorilstvu pri sumu goljufije.
»Obstaja sum, da so obravnavani z lažnim prikazovanjem oškodovali več posojilojemalcev, ki so z zastavljanjem nepremičnin v zavarovanje prejetih posojil v škodo
svojega premoženja podpisali notarske listine kot kupoprodajne pogodbe. Te pa niso predstavljale dejanskega posla med strankami. Z dejanji so osumljeni pridobili veliko protipravno premoženjsko korist,« je povedala predstavnica za odnose z javnostjo na Policijski upravi Celje Milena Trbulin.
Natančnega števila oškodovanih oseb kriminalisti še ne vedo, ker preiskava še poteka, pozivajo pa morebitne oškodovance pri tovrstnih poslih, da oškodovanje prijavijo policiji.
■ mkp
Red delali tudi po Šoštanju
Šoštanj - Občinski redarji Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja so lani na osnovi občinskega programa varnosti in glede na tekočo problematiko delo opravljali tudi na območju občine Šoštanj.
Nadzore so opravljali petkrat tedensko, izme-njaje dopoldan in popoldan ob različnih urah. V celem letu so kršiteljem izrekli 152 opozoril in izdali 184 plačilnih nalogov.
Najpogostejša kršitev, ki so jo zaznali, je bila parkiranje na mestih, kjer to bodisi ni dovoljeno bodisi je nespodobno (mesta za invalide).
Občinski redarji so v dogovoru z vodstvom občinske uprave izvajali represivne ukrepe za vse kršitve, za katere so pristojni. Tako je občinski redar za vsako ugotovljeno kršitev izdal plačilni nalog, razen seveda v primerih, ko je presodil, da okoliščine omogočajo zgolj izrek opozorila.
Nekaj dela pa so imeli zaposleni v medobčinskem inšpektoratu tudi na drugih področjih, največ v zvezi z varstvom okolja (127 aktivnosti), kar nekajkrat pa se je vključil inšpektor za ceste, ki je sodeloval tudi v komisiji za promet pri reševanju problematičnih mest na občinskih cestah, pri reševanju težav v prometu pri gradnji bloka 6 TE Šoštanj, določanju prometnih ureditev ter postavitvi potrebne prometne signalizacije in opreme.
■ mkp
Kako varno živijo v Šoštanju?
Po podatkih Policijske postaje Velenje dokaj mirno - Lani manj prometnih nesreč, manj kršitev javnega reda in miru, več pa kriminalitete
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 23. aprila - Na zadnji seji sveta Občine Šoštanj so policisti svetnikom podali podrobno poročilo o dogajanju na njihovem območju pristojnosti v lanskem letu. Pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje Davorin Potočnik je povedal, da je bilo lani zaznanih manj kršitev javnega reda in miru in tudi manj prometnih nesreč kot leto pred tem, več, podobno kot na območju pristojnosti celotne Policijske postaje Velenje pa kaznivih dejanj, pri čemer izstopa zlasti premoženjska kriminaliteta. Na območju občine Šoštanj so policisti lani obravnavali 287 sumov kaznivih dejanj, leto pred tem 252, pre-iskanost pa 47-odstotna, kar je manj kot leto pred tem, ko so preiskali 54 odstotkov kaznivih dejanj. Največ kazenskih ovadb, kar 160, je bilo podanih zaradi izvrševanja kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete.
Prio kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in otroke je bilo podanih 15 kazenskih ovadb, od tega 10 za kaznivo dejanje nasilje v družini. Storilci so bili v večini primerov povra-
tniki. Obravnavali so tudi dve kaznivi dejanji ropa, tri izsiljevanja, drugih večjih in številčnejših kaznivih dejanj pa na območju Šoštanja niso obravnavali.
Manj kot leta 2012 je bilo kršitev javnega reda. Obravnavali so jih 99.
Na območju Šoštanja so lani obravnavali tudi manj prometnih nesreč, 39, leto pred tem 57, od tega se jih je 18 končalo s telesnimi poškodbami udeležencev, v preostalih nesrečah pa je bila posledica k sreči le zverižena pločevina. Največ prometnih nesreč se je zgodilo v naselju Šoštanj, sledi pa regionalna cesta Velenje-Šoštanj, kjer je gostota prometa tudi največja.
Osem povzročiteljev prometnih nesreč je bilo pod vplivom alkohola. To je sicer manj kot leto pred tem, je bila pa poprečna stopnja alkoholi-ziranosti pri povzročiteljih višja, znašala je kar 1,58 g/kg izdihanega zraka (leto pred tem 1,26.
Policisti pa so odločeni, da bodo pri zagotavljanju prometne varnosti nadaljevali aktivnosti, usmerjene v izboljšanje stanja s povečanjem
števila odrejanja preizkusov alkoholiziranosti.
■
Odnesel za petnajst tisočakov orodja
Velenje, 30. aprila - V noči na sredo je bilo vlomljeno v skladišče zasebnega podjetja v Bevčah. Vlomilec je odnesel več kosov različnega električnega orodja različnih znamk ter drugo orodje v skupni vrednosti 14.550 evrov.
Par minut za krajo
Velenje, 30. aprila - Samo nekaj minut je potreboval nepridiprav, da je iz registrske blagajne v pisarni podjetja na Cesti Simona Blatnika ukradel denar. Policisti za storilcem, posnela ga je kamera video nadzora, poizvedujejo.
Pobeg iz garaže
Velenje, 30. aprila - V sredo popoldan je neznani voznik v garaži Velenjke trčil v luč za zasilni izhod, jo poškodoval, potem pa s kraja odpeljal. Vozilo je posnela kamera video nadzora. Ko odkrijejo povzročitelja, mu bodo policisti izročili plačilni nalog za dva prekrška.
V Črnovi s ceste
Velenje, 4. maja - V nedeljo popoldan je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene
hitrosti zapeljal s ceste na odseku Vinska Gora-Spodnja Črnova. V nesreči sta voznik in sopotnik utrpela lažje poškodbe in naknadno sama iskala zdravniško pomoč.
Natočil si je 300 litrov dizla
Velenje, 5. maja - V ponedeljek je bilo vlomljeno v rezervoarja dveh delovnih strojev pri vodovodnem zbiralniku na Konovem. Storilec si je natočil okoli 300 litrov dizelskega goriva.
Kolesarji, previdno naokrog
Tak je naslov preventivne akcije, ki so jo policisti po vsej Sloveniji začeli v ponedeljek, trajala pa bo do 18. maja. To je druga letošnja akcija, tretja bo potekala od 9. do 15. junija.
Z akcijami želijo kolesarje spodbuditi k bolj odgovornemu ravnanju v prometu.
Opozorili jih bodo na pomen uporabe varnostne čelade in dosledno spoštovanje prometnih predpisov.
Po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa je lani na slovenskih cestah umrlo 12 kolesarjev, 198 se jih je huje telesno poškodovalo, 991 pa lažje.
Serija vlomov v stanovanjske hiše
Velenje, Šoštanj, 30. aprila - Vlomi v stanovanjske hiše na območju prisotjnosti Policijske postaje Velenje ne pojenjajo. V sredo popoldan so policisti in kriminalisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v Škalah. Storilec je v hišo na silo prišel v času, ko so bili stanovalci odstotni. Pregledal in razmetal je notranjost, odnesel pa več kosov zlatega nakita in nekaj denarja.
Prav tako na silo je vlomilec naslednji dan, 1. maja, prišel tudi v hišo v Florjanu. Odnesel je televizor, prenosni računalnik in igralno konzolo.
V petek, 2. maja, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Podgorju. Tudi v tem primeru je v odsotnosti lastnikov vlomilec prišel v hišo na silo, pregledal vse prostore, odnesel pa nekaj denarja v evrih in ameriških dolarjih ter več kosov zlatega nakita. Policisti so pri pregledu bližnje okolice kraja tega vloma ugotovili, da je storilec vlomil tudi v sosednjo hišo. Ker lastnikov ni bilo doma, so ogled opravili ob njihovem prihodu domov. Ugotovili so, da je vlomilec prostore pregledal, odnesel pa ni ničesar.
Istega dne popoldne so obravnavali še vlom v poslovno-stanovanj-ski objekt na Sončnem griču v Velenju. Storilec je tudi v tem primeru pregledal vse prostore, odnesel pa domača kina.
Krhkost lokalne in globalne varnosti
Adil Huselja
Ne glede na to, koliko spremljamo televizijska poročila in beremo časopise, smo bolj ali manj vsi seznanjeni z dogajanjem v Ukrajini. Ne nazadnje tudi zaradi dejstva, da nas novice o protestih in nasilju spremljajo vse od decembra lanskega leta. Več sto tisoč proevropskih privržencev takratne opozicije je z vztrajnim in odločnim protestiranjem, proti koncu pa z nasilnim in oboroženim uporom prisililo predsednika Viktorja Janukoviča, da je zbežal iz države. Še preden so pospravili barikade in posledice bojev s kijevskih ulic, se je zgodila aneksija Krima, na vzhodu države pa so proruskiprotestniki začeli nasilno prevzemati občinska in upravna središča. Oboroženi spopadi ukrajinskih sil s proruskimi uporniki vse bolj potrjujejo resnost ukrajinske krize in dejstva, da ukrajinske oblasti ne nadzorujejo več celotnega državnega ozemlja in da je Ukrajina iz dneva v dan bližje vojni. Zato Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije odsvetuje vsa potovanja na polotok Krim, pred potovanjem v druge dele Ukrajine pa priporočajo pridobitev čim bolj natančnih informacij o razmerah. Položaj je namreč skrajno resen.
Trenutno stanje v Ukrajini je žal zelo nazoren primer, kako krhka je varnost. Ne zgolj občutek varnosti, kije odvisen od številnih dejavnikov, ne glede, ali gre za Evropo ali kakšen drug kontinent, razvito in sodobno državo ali državo tretjega sveta..., ampak varnosti v najširšem pomenu besede. Varnosti se po navadi ne zavedamo in dokler ta ni ogrožena ali pa je nimamo več, sploh ne vemo, kaj je in koliko je pomembna v našem življenju ter kako malo je potrebno, da se nam »izmuzne iz rok«. Točno to se je zgodilo v Ukrajini, kjer so pregnali (skorumpiranega) Viktorja Janukoviča, a so hkrati s tem aktom sprožili krizo, ki presega ukrajinske meje.
To je tudi razlog, da Ukrajino omenjam v tokratni kolumni, saj lahko ob širitvi t .i. vzhodne fronte posledice občutimo tudi pri nas. Naša država in Šaleška dolina ni tako daleč od Ukrajine, kot se zdi na prvi pogled. Dobrih 1.500 kilometrov lahko prevozimo v manj kot 24 urah. Tudi v naši državi uporabljamo ruski plin, ki priteka preko ukrajinskega ozemlja. Slovenija je članica Evropske unije in organizacije NATO, ki skupaj z Združenimi državami Amerike sprejemata politične in druge vrste ukrepov proti Rusiji, ki se vse bolj poglablja in zapleta v ukrajinsko krizo, da se v medijih vse pogosteje omenjajo besede: tretja svetovna vojna. Ali so to marketinške poteze medijev, ustvarjanje strahu med ljudmi, politične »igrice«..., bo pokazal čas. Toda dejstvo je, da je trenutna kriza, ob večdesetletnem kratenju človekovih pravic v imenu protiteroristične vojne, genocidih pred očmi javnosti v afriških državah, kalvariji afriških beguncev pred evropskimi mejami, zaostrovanju kitajsko-japonskega spora za nekaj otokov v Vzhodnokitajskem morju in realnem pogledu na gospodarsko stanje in notranji dolg posameznih držav, med katerimi so tudi tiste velike in z velikanskim svetovnim vplivom, dokaj resen. Ironično je, da bo letošnje leto zaznamovala stoletnica izbruha prve svetovne vojne, ki je »vzela« več kot 16 milijonov ljudi, od tega 30 tisoč Slovencev.
Lokalno dogajanje lahko sproži globalne posledice ter poruši in destabilizira varnost ne zgolj v eni državi, ampak lahko iz tirnic vrže celotno mednarodno skupnost, podobno kot pred stotimi leti. Trenutno je več medsebojnega obtoževanja in iskanja krivcev za dogodke kot pa iskanja kompromisov in rešitev. To je tudi razlog za skrb in misel, da trenutno ni aktualno vprašanje o varnosti Ukrajine in Ukrajincev, ampak vprašanje o varnosti evropskih držav in državljanov, kajti pozicioniranje na Zahod in Vzhod ter grožnje s sankcijami ne obetajo nič dobrega. Tako kot zavedanje, da so v igri veliki igralci z velikimi interesi, ki se ne ozirajo na razsežnosti posledic »igračkanja« in merjenja moči ter krhkost (svetovne) varnosti in miru v vaseh in mestih Ukrajine, evropskih držav in ne nazadnje celotnega sveta.	■
Iz policijske beležke
Znanka jo je žalila
Šoštanj, 29. aprila - V torek popoldan so se policisti peljali v Lokovico, kjer je krajanko na dvorišču verbalno napadla znanka. Do nje se je vedla žaljivo in nesramno. Znanki so napisali plačilni nalog.
Razgrajal in vpil na partnerko
Velenje, 30. aprila - V sre-
do popoldan je v stanovanju na Jurčičevi cesti moški, povratnik, razgrajal in vpil na partnerko. S tem si je zaslužil plačilni nalog.
Napadel ga je
Velenje, 3. maja - V soboto popoldan je moški v Podkraju na dvorišču hiše verbalno in fizično napadel lastnika, sicer znanca. Po dejanju je odšel s kraja in ni čakal policistov. Ti
mu bodo naknadno izdali plačilni nalog.
Pijan se je lotil partnerke
Šoštanj, 3. maja - V sredo ponoči se je v stanovanju na Cesti heroja Gašperja 39-letni zunajzakonski partner v pijanem stanju ob prihodu domov lotil partnerke. Do nje je bil žaljiv in nesramen, lotil pa se
je je tudi fizično. Kršitelju so policisti napisali plačilni nalog (predpisana globa znaša 624 evrov).
Preglasno na Šercerjevi
Velenje, 5. maja - V ponedeljek ponoči so zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v stanovanju na Šercerjevi. Kršitelju, sicer stanovalcu in
povratniku, so napisali plačilni nalog.
Vredno pohvale
Tokrat gre pohvala Velenjča-nu, ki je policistom v sredo, 30. aprila, izročil žensko denarnico z vsebino. Našel jo je pred trgovino Lidl. Lastnici iz Velenja so denarnico policisti že vrnili.

Naš čas, 15. 5. 2014, barve: CM K, stran 11
15. maja 2014
UTRIP
19
Brigadirji zbirajo spomine
Prva mladinska delovna brigada v Velenju je leta 1954 pomagala pri gradnji šole
Milena Krstič - Planine
Velenje - Ogled razstave Bri-gadirstvo in udarništvo v Šaleški dolini, ki so jo postavili v muzeju premogovništva, je Boruta Jenka iz Velenja spodbudil, da poišče pričevanja in dokumentarno gradivo o prvi mladinski delovni brigadi v Velenju, ki je pred 60 leti pomagala pri gradnji sedanje Osnovne šole Miha Pintaija - Tole-da. Zbrano gradivo bi pomembno obogatilo tudi Kroniko brigadirstva in udarništva v Šaleški dolini, kijo nameravajo letos izdati v Društvu brigadirjev Velenje.
»Mislim, da je bila brigada ustanovljena
junija ali v začetku julija leta 1954. Locirana je bila na drugi strani jezera, ki je bilo takrat pol manjše, kot je danes, ob cesti na jasi v gozdičku proti starim Škalam. Tam so bili postavljeni šotori, brigadirjem so kuhale domačinke, komandant brigade je bil Rihard Ostrovr-| v šnik - Hartl, kije danes že ' pokojni, njegov pomočnik pa Roman Repnik.
. ' - Sam sem bil v brigadi bolj neuradno, saj sem bil za pravega člana premlad. Vseeno pa so me vzeli
Borut Jenko: »Dve fotografiji že imam...
mi je všeč. V brigadi so bili mladinci letnika 1936, 1937 in 1938.«
Ko je videl, da na razstavi ta brigada ni omenjena, informacija o njej se je najverjetneje izgubila, je organizatorjem razstave obljubil, da bo skušal najti nekaj dokumentov o njej. »Najprej me je zanimalo, ali je bilo o brigadi zapisanega kaj v časopisu. V arhivu Velenjskega rudarja sem našel zapis o tej brigadi. V njem je lepo opisano, kako se je organizirala, in tudi to, da se je udeležila kongresa v Kopru. Sam pa se spomnim tega, da so nas na koncu peljali na izlet v Logarsko dolino na tovornjaku, ki ga je posodila stara velenjska elektrarna ... Vem, da smo se ustavili na kmetiji pri Plesniku. Spomnim se tudi nekaj drugih dogodivščin, žal pa moram pri-
Pozdravljena
mladinska
brigada!
S takim naslovom je avtor članka v Velenjskem rudarju, podpisan s FZ, 3. julija leta 1954 zapisal: »Naši vrli mladinci bodo v petih izmenah še letošnje poletje dvignili šolo pod streho. Zvedeli smo, da Šoštanj organizira že drugo izmeno. Tudi mladinci iz Maribora so že prijavili eno izmeno ...«.
znati, da se ne spomnim nikogar, s katerim sem bil skupaj v šotoru ...«.
Zdaj bi rad našel še živeče udeležence te brigade. »Vesel bi bil, če bi pobrskali po svojih albumih, da bi našli še kakšno slikovno gradivo, napisali kak spomin na tisti čas, povedali tudi, kdo je bil še v brigadi, da bi počasi prišli do spiska brigadirjev. Oboje lahko pošljejo na Društvo brigadirjev Velenje ali pa na moj naslov osebno.«
Misli, da je bil to prva delovna mladinska brigada, ki je bila locirana v Velenju, in škoda bi bilo, če bi šlo to v pozabo.	■
Spomini na prvo svetovno vojno
Stoletnico začetka prve svetovne vojne želijo v Šoštanju zaznamovati z zbiranjem in objavo spominov domačinov na to veliko, nesrečno
morijo. Zato vabijo vse v vilo Majer, da poveste zgodbo, kot so vam jo pripovedovali tisti (straši, stari straši ...), ki so živeli v času prve
svetovne vojne. Morda premorete tudi kakšno fotografijo, pismo, dnevnik, drug dokument, predmete ... Jeseni bodo pripravili razstavo, na kateri bodo predstavili zbrano digitalizirano gradivo. Podatke zbirajo v vili Majer od torka do petka med 10. in 16. uro.	■
Zgodilo se je ...
od 9. do 15. maja
-	9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana, zvečer istega dne pa je v zdraviliški menzi v Topolšici nemški generalpolkovnik Alexander Lohr, komandant armadne skupine E in komandant nemških enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih enot; vdaja v Topolšici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemških armad;
-	9. maja 1945 ob 00.01 po srednjeevropskem času je začela veljati popolna kapitulacija Nemčije; Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija so bile med vojno zaveznice, a so se že med vojno začela njihova mnenja o tem, kakšna naj bo prihodnost Nemčije in vzhodne Evrope, močno razlikovati,
kar je privedlo do blokovske delitve sveta in t. i. hladne vojne;
-	štab 4. operativne cone je 9. maja 1945 postavil komando mesta Šoštanj, ki je bila pristojna za Šaleško in Mislinjsko dolino;
-	9. maja 1952 so zahodne velesile z londonskim sporazumom razpustile cono A Svobodnega tržaškega ozemlja v Italiji;
-	10. maja 1945 je v osvobojeno Ljubljano prišla prva slovenska vlada, 10. maja 1945 je bil v Šoštanju velik shod oziroma miting ob osvoboditvi;
-	11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150-letnici rojstva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka;
-	12. maja 1982 so velenjske roko-metašice pred 1500 gledalci v
Spominska soba, posvečena kapitulaciji v Topolšici (Foto: Arhiv Muzeja Velenje)
Rdeči dvorani premagale prvoli-gaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja;
-	13. maja 1717 se je na Dunaju rodila avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je v času svojega vladanja pustila močan pečat tudi v naših krajih;
-	na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989 v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Vertačnik iz Topolši-ce0; Vertačnik je nekaj mesecev
kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto;
- 15. maja 1990 je takratni komandant štaba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvršil in je tako orožje ostalo v Velenju.
■ Damijan Kljajič
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Salek 20, Velenje, teL 03 897 0300
GSM: 070 849 569, deL£as:&-16, sob. 0.-13. ure
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnje in tlakov, kuhinjskih In kopalniških pultov. Dobava okenskih polic v dveh delovnih dneh! Izdelava žamega spomenika v 14 dneh.
KLJUB VIŠJEMU DDV-JU
NIZAMO
wwwJiamnosest«Hiodp»caul
/IM^RIC^
KERAMICARSTVO 041
Škale 175 | Velenje | lukamaric47@gmai .com
107.8 N 5a.di0.
Velenje
hU
oros kop
Oven 21. 3. - 20. 4.
V	naslednjih majskih dneh boste stalno nekaj tuhtali in ocenjevali pravilnost svojih in tujih odločitev, ob tem pa boste vedno bolj slabe volje. Ne morete več v nedogled čakati, da se bodo vaše osebne in poslovne priložnosti zgodile same, ampak se boste morali odločno podali na novo pot. Pri tem poskušajte biti čim bolj disciplinirani in ne izpustite ničesar izpod svojega nadzora. Za začetek storite, kar že dolgo obljubljate,
ker vas ne jemljejo več resno. Čaka vas uraden opravek, ki se ga sicer ne veselite, a je nujen. Šele, ko boste prišli do odgovora, se boste lahko odločili, kako naprej. Bodite tiho, dokler se ne odločite. Če boste o tem govorili na glas, bo le še slabše. Vsi vaši prijatelji namreč niso pravi prijatelji.
Bik 21. 4. - 20. 5.
Na začetku prihodnjega tedna boste vse doživljali zelo pozitivno, še posebej vam bo dobro dela narava. V drugi polovici tedna pa vam bo neka oseba z lažnimi govoricami povzročila precej slabe volje in skrbi. Najbolje bo, da se z njo soočite in pridete stvari do dna. Če tega ne boste sposobni narediti, boste začeli dvomiti v ljubljeno osebo. To pa ne bo naporno le za vaše živce, ampaktudi za vajin odnos. Na delovnem mestu boste odločno pokazali, da ste se spremenili. Tudi tistim, ki so o tem odkrito dvomili. Uspešno boste obvladali novo poslovno situacijo, ki veliko beta. Rešili boste tudi donose doma, ki so bili zadnje čase precej napeti. Maj bo na poslovnem področju vaš mesec, letos pa žal ne bo mesec ljubezni.
Tudi po praznikih vaše počutje ne bo boljše. Še vedno boste veliko premišljevali in se hkrati zavedali, da morate ravnati drugače kot v preteklosti. Zelo dobro se boste počutili v družbi iskrenega prijatelja. Znal vas bo pomiriti, ko bo v vas vse vrelo od napetih živcev. Morda se boste res znašli pred odločitvijo, ki ne bo enostavna. Še vedno pa boste iz muhe delali slona. V zavedanju, da se morate posloviti od starih navad, boste v naslednjih dneh veliko razmišljali tudi o tem. Vsak nov začetek je namreč za vas še posebej težak, saj se težko držite zaobljub. Premalo ste trmasti. Ljubezen? Majsko lepa bo, kot že dolgo ne. Uživajte v partnerjevih pozornostih in čustva vračajte, da se ne bodo spet ohladila.
Rak 22. 6. - 22. 7.
Zelo vam bo ugajala velika in bučna družba, pa tudi gibanje, čeprav boste še nekoliko pomladansko utrujeni. Tudi praznični dnevi niso bili dovolj, da bi nadomestili izgubljeno energijo, ki vam jo je v preteklih tednih skrhala obilica dela. To, da se že nekaj časa premalo posvečate sebi in svojemu zdravju se pozna, kar priznajte si. Nekaj dvomov v partnerja vam bo jemalo miren spanec, še posebno, če se zadnje čase premalo pogovarjata. V partnerski zvezi namreč molk nikoli ni zlato. Ključ uspeha v njej je še vedno odkrit pogovor, četudi je kdaj tudi bolj glasen in energičen. Naslednje majske dni zapolnite z aktivnostmi. Dobro veste, kaj si že dolgo želite, pa tega še vedno niste uresničili. Začnite takoj, po malih korakih.
Lev 23. 7. - 23. 8.
Maj se je začel lepo, da bi se težko lepše. Tudi preostanek meseca bo za vas letos izredno miren. Kmalu preveč, saj imate tu in tam radi vznemirjenje, ki je posledica adrenalina negotovosti. Zadovoljni boste tako z uravnoteženim finančnim stanjem kot tudi z delom, ki bo v teh dneh z novimi projekti spet postalo zanimivo. Zadovoljni boste tudi z osebnim počutjem. Na ljudi okrog sebe boste s svojo dobro in pozitivno energijo zelo dobro vplivali. Zato se lahko zgodi, da boste obudili tudi staro prijateljstvo in se spet več družili z osebo, ki včasih nikoli ni manjkala v vašem življenju. Naenkrat bo želja, da čim več časa preživite z njo, večja kot vse ostale želje. S tem se lahko zgodi, da se boste odtujili od partnerja. Zato dvakrat premislite, ali je to, kar počnete, res pametno.
V	teh lepih majskih dneh se res ne boste mogli pritoževati. Počutili se boste zelo dobro, predvsem pa boste večino časa mirni in dobre volje. Tudi zato, ker ste se končno odločili, da vas nepomembne stvari ne bodo več motile. In ker se boste vse manj družili z ljudmi, ki nenehno tarnajo in v ničemer ne vidijo nič dobrega. Srečni boste, ker tudi v službi v teh dneh ne bo tako napeto kot je bilo aprila. Žal pa bo to le
zatišje pred viharjem, že kmalu vas bodo spet zasuli z njim. Ob koncu tega tedna bodite čim bolj potrpežljivi s sorodniki, ki vam bodo tokrat res dvignili tlak. In to zato, ker bodo od vas pričakovali dobesedno nemogoče. Če oni nimajo slabe vesti, je tudi vam ni treba imeti.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
Letošnjega maja ste se veselili kot že dolgo ne. Če bo tudi preostanek takšen, kot je bil začetek, bo za mnoge najlepši mesec v letu to postal tudi za vas. Mogoče je, da boste na začetku prihodnjega tedna še čutili nekakšno zatišje ali blokado na poslovnem področju, a se bo tudi tu hitro vse obrnilo v dobro smer. Celo boljšo, kot ste si upali in želeli. Ker pa se vam bo vse, kar boste doživljali, že na daleč videlo tudi na obrazu, nekaj naslednjih dni še ne boste najboljša družba. Sicer pa si je niti ne boste želeli. Najlepše vam bo, ko bosta s partnerjem sama. Zato se bosta trudila, da bo to čim bolj pogosto. Bolečine v sklepih bodo minile, sicer pa tokrat tudi niso bile tako hude, da bi vas resno skrbelo.
Škorpijon 24.10. - 22. 11.
Nekaj bo begalo vaše misli, morda celo kakšna bežna pomladna zaljubljenost ali pa nedosegljivo hrepenenje. Ni nujno, da bo pri tem šlo za partnersko zvezo. O tem boste velikokrat premišljevali, ko boste sami, kar v naslednjih dneh ne bo prav pogosto. In to vam bo celo odgovarjalo, čeprav ste zadnje čase bili skorajda najbolj srečni v svoji družbi. Tako pa bo tudi zato, ker vas bodo v naslednjih dneh obkrožali predvsem pozitivni in dobri ljudje, ki znajo biti tudi zabavni. Smejali se boste veliko bolj pogosto kot doslej, z dobro voljo pa bodo prihajale tudi dobre ideje. Prav te ste iskali že nekaj časa, a do njih niste našli poti. Sedaj, ko bodo kar deževale, poskrbite, da katere ne pozabite. Saj ni treba vsega začeti uresničevati takoj, vedno je dobro imeti »zalogo«. Zdravje? Briljantno ne bo, slabo pa tudi ne.
Strelec 23.11. - 21. 12.
Po kratkem predahu, ko ste si lahko privoščili tudi lenarjenje, je to obdobje zagotovo za lep čas končano. Na vaše delo bo v teh dneh vplivala neka oseba, ki je z vami, v ne le v poslovnem, ampak tudi čustvenem odnosu. Zaupajte ji svoje težave, saj jih boste tako lažje prebrodili. Zavedati se boste začeli, da se morate soočiti z realnostjo. To pa za vas sploh ni lahko, saj radi zbežite v svoj svet, ki vas velikokrat pomiri ravno zato, ker ga prilagodite po svoji meri. Če se boste le malo potrudili, si boste v nekaj dneh nabrali novih moči in našli vir energije, ki vas bo držal nad vodo. Do konca meseca maja boste namreč zelo dejavni na vseh področjih, zato je to zelo pomembno. Sploh, ker vas partner v naslednjih dneh ne bo ne podpiral in ne razumel. Prizadeli ga boste z besedami, kaj bo šele, ko boste prešli k dejanjem.
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
Zvezde bodo v naslednjih dneh na vaši strani, zato boste zelo uspešni na več področjih. Mogoče boste spoznali tudi nove poslovne priložnosti ali navezali stike z novimi poslovnimi partnerji, vendar morate tehtno premisliti, preden podpišete kakšno pogodbo. Z uradnimi listinami bodite v teh dneh še posebej previdni. Sploh, če urejate stvari, pri katerih se morate držati datuma. Poskrbite, da ne boste prav ničesardelali zadnji trenutek, ker se sicer lahko zalomi. Ljubezen? Lahko bi rekli, da na tem področju že nekaj časa stanje ni nič spremenjeno. Ni slabo, tako dobro, kot si želite, pa tudi ne. Žal letošnji maj ne bo upravičil slovesa meseca ljubezni. Vsaj pri vas ne.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Kljub mnogim delovnim obveznostim in finančnim težavam, ki jih imate samo zato, ker si ob dohodkih želite preveč, bodo te počasi minile. Vse, kar se vam bo dogajalo, boste dobro prenašali, saj ste spet spočiti. Zato boste tudi uspešnejši pri vsem, kar boste delali. Čutili boste, da to, da ste več v naravi in da ste spet obudili vsaj občasno rekreacijo, dobro vpliva ne le na vaše telo, ampaktudi na vaše počutje. Naenkrat boste imeli več volje tudi do novosti, ki si jih že nekaj časa želi vaš partner. Pa mu doslej niste hoteli niti prisluhniti, kaj šele ustreči. Morda tudi zato, ker vas je bilo kar malce strah, saj so pri vas navade res železne srajce. A ko jo slečete, jo slečete za vedno.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Čutili boste nazadovanje. Zdelo se bo, da se vaše življenje spet obrača drugače, kot si želite. K sreči bo občutek zbledel najpozneje do torka. Vse težje boste prenašali prisotnost sorodnika, ki vam bo neprestano dihal za ovratnik. Pri tem ne bo le ukazovalen, ampak na trenutke celo žaljiv. Postavite se zase, saj vam tega res ni treba prenašati. Sploh, ker ste lahko finančno tudi povsem neodvisni. Ni izključeno, da bo prišlo tako daleč, da boste s to osebo morali prekiniti vse stike. Če bo, ne oklevajte. In nikar ne mislite na druge, tokrat mislite predvsem nase in na svojo srečo. Vsem drugim znate pomagati, sebi pa še vedno ne. Če tega ne boste kmalu spremenili, se ne bo dobro končalo.
Naš čas, 15. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
20
TV SPORED
našijs
8. maja 2014
Četrtek,	1 Petek, 1	Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,	Sreda,
8. maja	H 9. maja 1	10. maja	1	11. maja	1	12. maja	1	13. maja	1 14. maja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
07.00 07.08
10.00 10.08 10.40
12.55 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.10 16.20 16.45 17.00 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 00.45 01.35 01.55
Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro
Zdravje v Evropi: Nenadna smrt v športu, dok. ser. živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov. Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Bela, ris. Adi v morju, ris. Vse o Rozi, ris. Aktivatorji: Park za skejtanje Moje sanjsko kolo, dok. film Dobra ura z Boštjanom Poročila, vreme, šport Infodrom
Pipi in Melkijad, ris. Bacek Jon, ris, Vreme
Dnevnik, vreme, šport Tarča
Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan
Sveto in svet: Etika in vzgoja Ugriznimo znanost, ponov. Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Globus
11.05	Prava ideja!
11.55	Sveto in svet: Etika in vzgoja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Mali kralj, ris.
15.55	Razred zase: Animacija
16.20	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.45	Dobra ura z Akijem
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Akijem
18.30	Infodrom
18.35	Mili in Moli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Orbitalni okteti, slavje ob 10. obletnici vstopa Republike Slovenje v Evropsko unijo, prenos iz Vitanja
21.00	Portret Jake Judniča
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Poslušajmo
slovensko
00.15	Kaj govoriš?-So vakeres?
00.30	Dnevnik, ponov.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
__ ___— ^^^ 01.45 Infokanal
TVSLOr TvsLor
07.00 Leni in Čivka,ris.	■ »	*
07.05	Pujsa Pepa, ris
07.10	Poniji z Zvezdnega griča: Izlet, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Angelina balerina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.40	Vipo, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.55	Minuta v muzeju
08.00	Klasične pravljice, ris.
08.05	Bukvožerček
08.10	Male sive celice, tv kviz
08.50	Infodrom
10.15	Dobra ura z Milico
11.30	Dobro jutro
13.50	Evropski magazin, tv Maribor
14.05	Slovenski vodni krog: Kučnica
14.30	Leopardja kraljica, dok. odd.
15.20	Ljudje podeželja, 28/30
15.30	Turbulenca
16.10	Točka preloma
16.40	Mostovi Hidak
17.25	Košarka, dp, četrtfinale, tretja tekma
19.10	Nogomet, vrhunci evrop. lige
19.45	Žrebanje Deteljice
20.00	25 let Majniške deklaracije, posn.
21.00	Pesem Evrovizije 2014, prenos
2. predizbora
23.00	Mati in hči, am. film
01.00	Točka, glasb. odd.
01.50	Zabavni kanal
pop
i 06.00 Pojdi, Diego, pojdi!, ris.
06.25	Sabinino skrivno življeneje, ris.
06.50	Budva na morski peni, nan.
07.50	Želim te ljubiti, nan.
08.45	Tv prodaja
09.00	Prepovedana ljubezen, nan.
09.55	Tv prodaja
10.10	Vrtinec življenja, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Ko pospravlja Kim, am. ser.
11.50	Princeska, kanad. ser.
12.20	Tv prodaja
12.35	Budva na morski peni, nan.
13.40	Nevarna igra, nan.
14.50	Talci, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Epilog
21.15	Črni seznam, nan.
22.10	24ur zvečer
22.40	Talci, nan.
23.35	Nevarna igra, nan.
00.45	Na robu znanosti, nan.
01.40	24ur
02.40 Zvoki noči
©
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10:35 Pop corn: skupina Sweetslogy,
Grega Gorenšek 11:35 3. državna razstava psov vseh
pasem, pogovor v studiu 12:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas - mladi za Veleje, Kaj dogaja, Naj prostovoljec 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Mikola,
Harmonikarski orkester KUD Vojnik
21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dnevi zavedanja srčnega popuščanja- pogovor z dr. Janezom Polesom 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
07.00	Leni in Čivka, ris. 07.05 Ognjeni vrag, ris.
07.10	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Angelina balerina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris. 07.35 Musti, ris.
07.40	Vipo, ris.
07.50	Adi v morju, ris. 07.55 Minuta v muzeju, ris.
08.00	Klasične pravljice: Ognjena ptica, ris.
08.05 Aktivatorji: Park za skejtanje, ponov.
08.15 Moje sanjsko kolo, dok. film
08.30	Harmonije Evrope: Francija, ponov.
08.45 Megabiti energije, dok. odd.
08.55 Infodrom
09.05 Otroški kanal
10.15 Dobra ura z Boštjanom
11.30	Dobro jutro
14.25 Mladinski pevski zbor Rtv
Slovenija in solisti, 1/2 15.15 Na obisku, tv Koper
15.40	Slovenski magazin 16.15 Mostovi Hidak
16.50	Žogarija
17.25 Moj čudoviti um, dok. film 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Slovenski pozdrav,
narodnozabavna odd.
21.20	Sodobna družina (III.), 21/24
21.10	Scott in Bailey (III.), 8/8
23.00	Rdeče klasje, slov. film
00.30	Točka, glasb. odd. 01.15 Zabavni kanal
Pojdi, Diego, pojdi!, ris.
06.25	Sabrinino skrivno življenje, ris.
06.50	Budva na morski peni, nan.
07.45	Želim te ljubiti, nan.
08.40	Tv prodaja
08.55	Prepovedana ljubezen, nan.
09.50	Tv prodaja
10.05	Vrtinec življenja, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Ko pospravlja Kim, am. ser.
11.45	Princeska, kanad. ser.
12.15	Tv prodaja
12.30	Budva na morski peni, nan.
13.40	Nevarna igra, nan.
14.50	Talci, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Se enkrat 17, am. film
21.55	24ur zvečer
22.25	Nasprotno od seksa, am. film
23.05	Eurojackpot
23.10	Nasprotno od seksa, nad. filma
00.20	Veličastni Ambersonovi, am.
film, 1/2
02.05	24ur, ponov.
03.05	Zvoki noči
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: ans.
Harmonikarski orkester KUD Vojnik
11.50 Kuninjica, izobraževalna oddaja
12.15 Videospot dneva
12:20 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Miš maš
18.40 Regionalne novice 2
18:45 Kuninjica, izobraževalna oddaja
19.10 Videospot dneva
19.15 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Popotniške razglednice: Z
motorjem po Švici 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (83) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Vetrnica: Ples
07.05	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
07.25	Trnovo robidovje, ris. nan.
07.50	Fračji dol, ris. nan.
08.15	Studio Kriškraš
08.45	Animiranka: Volk in lisica na
motorju, pravljica
08.50	Za devetimi gorami, pravljica za otroke
09.05	Vetrnica: Kako nastane lutkovna
predstava
09.10	Vetrnica: Tek na smučeh
09.15	Aktivatorji: Iskanje službe
09.25	Z nasmehom naprej, dok. film
09.40	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 7/26
10.05	Male sive celice, tv kviz
10.45	Infodrom
11.05	Hiša pravljic, ris. film
12.20	Razred zase: Animacija
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.20	Prava ideja!
14.40	Na lepše
15.15	Alpe, Donava, Jadran
15.50	Zelenjavni vrtovi: Tanjin
ograček, 2/2
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Podvodno kraljestvo moren,
dok. odd.
18.30	Ozare
18.40	Larina zvezdica, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Noč v muzeju, glasb. odd.
21.00	Pesem evrovizije 2014, prenos izbora
00.15	Poročila, vreme, šport
00.50	Preganjana priča, 6/6
02.20	Ozare, ponov.
02.25	Dnevnik, ponov.
03.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.35	Infokanal
07.00	Musti, ris.
07.05 Dojenček, ris.
07.10	Nanigugu, ris.
07.13	Pravljice o zobnih miškah, ris.
07.15 Svet živali, ris.
07.20	Simfonorije, ris.
07.25 Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.30	Drago, ris.
07.35 Trala trali, ris.
07.40	Manja, ris.
07.50	Prihaja Nodi, ris.
08.00	Vse o Rozi, ris.
08.10	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
08.15 Minuta v muzeju: Krstilnik
svetega Ludvika
08.20	Larina zvezdica, ris.
08.30	Svetovalka Hana, ris.
08.40	Mucika, ris.
08.50	Pozabljeni igrači, ris.
09.00	Mili in Moli, ris. 09.15 Knjiga o džungli, ris. 09.25 Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.30	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
09.50	Pujsa Pepa, ris. 09.55 Hura za Hopka, ris. nan.
10.20	Minuta v muzeju: Rog za
smodnik 10.25 Kapitan Sabljezobi, 8/26 10.45 Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare 11.25 Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav
15.20	Ali - ali, nizoz. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Nedeljsko popoldne z Ulo
18.40	Mucika, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Ana Karenina, 2/4
21.00	Intervju
22.00	Poročila, vreme, šport 22.25 Izgnani Slovenci 1941 - 1945, 1/3
22.55 Alpe, Donava, Jadran 23.25 Dnevnik, vreme, šport 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Infokanal
03.35 inroKanai
TVSLOr TVSLOr
08.10 Globus
07.40 Posebna ponudba 08.00 Tarča 09.20 Slovenci v Italiji 10.00 Umetni raj 10.30 Osmi dan
11.10 Orbitalni okteti, slavje ob 10. obletnici vstopa RS v EU, posn. iz Vitanja 12.15 Polnočni klub: Poslušajmo
slovensko 13.55 Formula 1, velika nagrada
Španije, kvalif., prenos 15.05 N^goemt - Pot v Brazilijo, 12.
15.35 Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Rim 1987, športni film
16.45 Imer Traja Brizani & Amala z
gosti, posn. koncerta 18.25 Morente, dok. film 19.20 Športni izziv 20.00 Nogomet, prva liga, Gorica : Luka Koper, prenos iz Nove Gorice
21.55 Sočutje, norv. film
00.05 Laibach, posn. koncerta skupine
v Trbovljah 01.45 Bleščica, odd. o modi 02.15 Na lepše 02.45 Zabavni kanal
POP
07.00	Oto čira čara
07.01	Spretni Manny, ris. 07.25	Raziskovalka Dora, ris. 07.50	Sabrinino skrivno življenje, ris. 08.15	Viking Viki, ris.
08.25	Smrkci, ris.
08.40	Van Dog, ris.
08.45	Dežela konjičkov, ris.
09.10	Slugterra, ris.
09.40	Prejšnja noč, am. film
11.50	Tv prodaja
12.05	Sanjski moški, am. ser.
13.00	Top design - Avstralija, ser.
13.55	Znan obraz ima svoj glas, pon.
16.35	Morski deček in deklica iz lave,
am. film
18.15	Pozor, priden pes!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vid in Pero šov
21.50	Hišna zajčica, am. film
23.45	Filadelfija, am. film
02.10	24ur, ponov.
03.10 Zvoki noči
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Miš maš
09.45	Ustvarjalne iskrice
10.10	Oglasi
10.15	Gostilna pr Francet (83), zabavno glasbena oddaja
11.15	Napovedujemo
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.40	Videospot dneva
11.45	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas - mladi za Veleje
18.40	Mura Raba TV
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2204. VTV magazin, regionalni
- informativni program
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Mediafest Plitvice, posnetek 2.
dela prireditve
22.05	Evropa, moja dežela - delavka
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.45	Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
10 Globus 08.50 Alpe, Donava, Jadran 09.15 Turbulenca 09.55 Žogarija 10.20 Rad igram nogomet 10.55 Glasbena matineja - 34.
srečanje tamburašev Slovenije, 1/5
11.20 Otroški pevski zbor Rtvs 11.55 Ob 200-letnici rojstva Adolpha Saxa
13.50 Formula 1, velika nagrada
Spanije, prenos iz Barcelone 16.15 Stopimo skupaj - Siti besed,
dobrodelna prireditev 18.00 Ženske iz šestega nadstropja,
franc. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Gaudeamus gala baletni koncert Dbus 2013, 2/2 20.50 Operne arije, ponov. 21.00 Google in svetovna
enciklopedija, dok. odd. 22.30 Urška Kos: Rop stoletja, igrani film
22.45 Fužine zakon, igrani film 23.05 Zabavni kanal
07.00	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Obzorja duha: Pastir diši po ovcah
11.15	Pogled na ... Ivan Grohar, dok. odd.
11.50	Ljudje podeželja: Mladi pastirji
jelenov, dok. ser.
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Poslušajmo
slovensko
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Otroški program: OP!
sledi	Kot ptice, ris. film
16.05	Studio Kriškraš
16.45	Dobra ura z Bernardo
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Bernardo
18.30	Infodrom
18.35	Knjiga o džungli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Poročila, vreme, šport
23.05	Pisave: Evald Flisar, Sebastijan
Pregelj, Robert Simonišek
23.35	Knjiga mene briga
23.55	Slovenska jazz scena
01.00	Duhovni utrip
01.10	Dnevnik, ponov.
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
TV SLO T
07.00	Zakaj?, ris.
07.05	Primer za prijatelje, ris.
07.10	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Angelina balerina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.40	Vipa, ris.
07.45	Adi v morju, ris.
07.50	Minuta v muzeju
07.55	Klasična pravljica, ris.
08.00	Kroki in prijatelji, lutk. pred.
08.30	Infodrom
08.45	Razred zase: Animacija
09.10	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Akijem
11.30	Dobro jutro
14.20	Točka, glasb. odd.
15.30	Na lepše
15.55	Intervju
16.55	Kaj govoriš?-So vakeres?
17.20	Portret Jake Judniča
18.10	Dober dan, Koroška
18.40	Prava ideja!
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Spominjam se Fellinija, dok. film
21.15	Osem in pol ital. film
23.30	Točka, glasb. odd.
00.15	Zabavni kanal
I ¿dljdvl II l\dl Idi
□on POP
OR 00 Pnidi Pierio nnidi! ris
07.00	OTO čira čara
07.01	Spretni Manny, ris. 07.25 Raziskovalka Dora, ris. 07.50	Sabrinino skrivno življenje, ris. 08.15 Viking Viki, ris.
08.25 Smrkci, ris.
08.40	Grozni Gašper, ris.
09.05 Dežela konjičkov, ris.
09.30	Mia in jaz, ris.
10.00	Slugterra, ris.
10.30	Strašna zapuščina, am. film
12.15 Tv prodaja
12.30	Nigellissima, ang. ser.
13.10	Kuharski mojster, am. ser.
14.10	Vid in Pero šov, ponov.
16.00	Doktor Dolittle 3, am. film
17.45 Okusi brez meja
18.20	Ana kuha
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Znan obraz ima svoj glas
22.40	Stepfordske ženske, am. film
00.30	Nič ne vidim, nič ne slišim, am. film
02.30	24ur, ponov.
03.30	Zvoki noči
© i
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2203. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10:10 Dnevi zavedanja srčnega
popuščanja - pogovor z dr. Janezom Polesom 11.00 2204. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 11.25 Kultura, informativna oddaja 11:30 Mediafest Plitvice, posnetek 2.
dela prireditve 13:05 Popotniške razglednice: Z
motorjem po Švici 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! Škalska
liga ka te briga 2014 18:45 Evropa, moja dežela - delavka 18:50 Pop corn: skupina Sweetslogy,
Grega Gorenšek 19:50 Vabimo k ogledu 19.55 Naj viža: ans. Mik
Harmonikarski orkester KUD Vojnik
21.10 Jutranji pogovori, ponovitev 22.40 Naš Ruda, dokumentarni film 23:40 Videostrani, obvestila
Pojdi, Diego, pojdi!, ris.
06.25	Sabrinino skrivno življenje, ris.
06.50	Budva na morski peni, nan.
07.55	Želim te ljubiti, nan.
08.50	Tv prodaja
09.05	Prepovedana ljubezen, nan.
10.00	Tv prodaja
10.15	Vrtinec življenja, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Ko pospravlja Kim, am. ser.
11.55	Princeska, kanad. ser.
12.25	Tv prodaja
12.40	Budva na morski peni, nan.
13.55	Stepfordske ženske, am. film
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nad. nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Skriti šef
21.00	Svetlolaskine ambicije, am. film
22.45	24ur zvečer
23.15	Seznam strank, nan.
00.10	Nevarna igra, nan.
01.20	Na robu znanosti, nan.
02.15	24ur, pon.
03.15	Zvoki noči
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2204. VTV magazin, regionalni
- informativni program
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Videospot dneva
12.05	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	To bo moj poklic: arhitekt, inženir gradbeništva (14.
18.30	Videospot dneva
18.35	Regionalne novice 2
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Zupan z vami: Franc Sušnik,
župan Občine Vransko
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Gostilna Pr' Francet (83)
22.10	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.40	Videospot dneva
23.45	Videostrani, obvestila
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Prisluhnimo tišini
11.30	Zdravje v Evropi: Dihati . ali ne
dihati, dok. ser.
12.15	Pisave: Evald Flisar, Sebastjan
Pregelj, Robert Simonišek
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Musti, ris.
15.50	Neli in Cezar, ris.
16.00	Angelina balerina, ris.
16.10	Animiranka: Volk in lisica na
motorju, pravljica
16.15	Za devetimi gorami, pravljica
16.30	Vetrnica: Kako nastane lutkovna
predstava
16.45	Dobra ura z Jasno
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Jasno
18.30	Infodrom
18.35	Sončni mlin, ris.
18.45	Pujsa Pepa, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pesem ptic trnovk, 2/10
21.00	Informativna oddaja
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Odkrito
23.55	Intervju, ponov.
00.45	Posebna ponudba
01.00	Dnevnik, ponov.
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
TV SLO T
07.00	Zakaj?, ris.
07.05	Primer za prijatelje, ris.
07.10	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Angelina balerina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.45	Adi v morju, ris.
07.50	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice, ris.
08.00	Studio Kriškraš: Sladkanje
08.30	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
08.50	Infodrom
09.00	Otroški kanal
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobra ura z Bernardo
12.20	Dobro jutro
15.20	Točka, glasb. odd.
16.20	Mostovi Hidak
16.45	Glasnik, tv Maribor
17.24	Košarka, dp, polfinale, prva tekma, prenos
19.20	Muzikajeto, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Nogomet, prva liga, Luka Koper
: Domžale, prenos iz Kopra
21.55	Skrito, franc. film
23.50	Točka, glasb. odd.
00.35	Zabavni kanal
pop
06.00	Pojdi, Diego, Pojdi!, ris.
06.25	Budva na morski peni, nan. 07.40	Želim te ljubiti, nan. 08.35	Tv prodaja
08.50	Prepovedana ljubezen, nan.
09.45 Tv prodaja
10.00	Vrtinec življenja, nan.
10.55 Tv prodaja
11.10	Ko pospravlja Kim, am. ser.
11.40	Princeska, kanad. ser.
12.10	Tv prodaja
12.25 Budva na morski peni, nan.
13.30	Nevarna igra, nan.
14.40	Seznam strank, nan.
15.35 Prepovedana ljubezen, nan.
16.45 Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55 Vrtinec življenja, nan.
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05 Mamin dan, nan.
21.45 24ur zvečer
22.15 Seznam strank, nan.
23.10	Franklin in Bash, nan.
00.05 Na robu znanosti, nan.
01.00	24ur
02.00	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
10.30
10.35 Zupan z vami: Franc Sušnik,
župan Občine Vransko 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: mednarodno
mladinsko delo 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2205. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Tičarica 20.55 To bo moj poklic: vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj razrednega pouka (15. oddaja) Strokovnjak svetuje: kako prepoznati možgansko kap- Iwona Ewa Kosi, dr. med.
Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
06.10 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro
10.35 Ljudje evropskih mest, dok. ser.
11.00 Osmi dan
11.55 Informativna oddaja
13.00 Poročila, vreme, šport
13.30 Tednik
14.20 Globus
15.00 Poročila
15.10 Mostovi Hidak
15.45 Veliki malčki, ris.
15.50 Male sive celice, tv kviz
16.45 Dobra ura z Milico
17.00 Poročila, šport, vreme
17.20 Dobra ura z Milico
18.30 Infodrom
18.35 Svet živali, ris.
18.40 Drago, ris.
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Dva dni v Parizu, koprod. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Turbulenca, ponov. 00.05 Dnevnik, ponov. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal
TV SLO T
07.00	Zakaj?, ris.
07.05	Primer za prijatelje, ris.
07.10	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Angelina balerina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.45	Adi v morju, ris.
07.50	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice, ris.
08.00	Animiranka, Volk in lisica na
motorju, pravljica
08.05	Za devetimi gorami, pravljica
08.15	Vetrnica: Kako nastane lutkovna
predstava
08.20	Ajkec pri restavratorjih, nan.
08.40	Ema, igrani film
08.55	Infodrom
09.00	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Jasno
11.30	Dobro jutro
14.10	Točka, glasb. odd.
15.00	Nedeljsko popoldne z Ulo
16.25	Rad igram nogomet
16.50	Glasnik, tv Maribor
17.15	Evropski magazin, tv Maribor
17.40	Mostovi Hidak
18.10	O živalih in ljudeh
18.35	Na vrtu, tv Maribor
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Sportni izziv
20.30	Nogomet, evropska liga, finale,
prenos iz Torina
23.15	Bleščica, odd. o modi
23.45	Perzepolis, anim. film
01.20	Točka, glasb. odd.
02.10	Zabavni kanal
pop
06.00 Pojdi, Diego, Pojdi! ris.
06.25 Sabrinino skrivno življenje, ris.
06.45 Grozni Gašper, ris.
07.00 Budva na morski peni, nan.
07.55 Želim te ljubiti, nan.
08.50 Tv prodaja
09.05 Prepovedana ljubezen, nan.
10.10 Tv prodaja
10.25 Vrtinec življenja, nan.
11.20 Tv prodaja
11.35 Ko pospravlja Kim, am. ser.
12.05 Princeska, ser.
12.35 Tv prodaja
12.50 Budva na morski peni, nan.
13.55 Franklin in Bash, nan.
14.50 Seznam strank, nan.
15.45 Želim te ljubiti, nan.
16.45 Sila, nan.
17.00 24ur popoldne
17.10 Sila, nad. nan.
17.55 Vrtinec življenja, nan.
18.55 24ur vreme
19.00 24ur
20.00 Zorro, am. film
22.30 24ur zvečer
23.00 Seznam strank, nan.
23.55 Franklin in Bash, nan.
00.50 Na robu znanosti, nan.
01.45 24ur
02.45 Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2205. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Kuhinjica, izobraževalna odd; 11.15 Strokovnjak svetuje: kako
laja
21.25
22
ap -med.
11.55 Videospot dneva
12.00 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Ustvarjalne iskrice
18.20 Vrtnarski kotiček
18.40 Regionalne novice 2
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20 Videospot dneva
19.25 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Aktualno: spremembe pri
dežurstvih v SB Slovenj Gradec 21.00 Regionalne novice 3 21.10 Pop corn: Vili Resnik 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
Naš čas, 8. 5. 2014, barve: CM K, stran 21
8. maja 2014
MiCftfl
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
DUNBAR, Joyce: Pomladni zajček
ml - Mladina / C - Sz - Cicibani - Slikanice
Uhec je edini zajček v gozdu, ki še nima bratca ali sestrice, zato mu je neznansko dolgčas. Nenehno sprašuje svoja starša, kdaj bo dobil tovrstno družbo. Ata in mama mu odgovorita, naj počaka do pomladi. A Uhec je nestrpen in ne more čakati. Zato jeseni
in možnosti je veliko, prepustite pa se tudi lastni domišljiji in ustvarjalnosti. Vse je zdravo, lepo in zraven še lepo diši.
WINNEMUTH, Meike: Veliki dobitek
od - Odrasli / 821-311.2 -Družbeni romani
Glavna junakinja romana je nemška novinarka Meike, ki je sodelovala na Milijonarju in si nepričakovano priigrala 500.000 evrov. Namenila jih je enoletnemu potovanju okoli sveta, natančneje, obiskala je 12 različnih mest, od tega je v vsakem ostala mesec dni. Knjiga je napisana deloma kot reportaža, deloma kot roman. Nastalo je zelo zanimivo, tudi s fotografijami obogateno literarno delo, ki je napeto od svoje prve do zadnje strani. Vsak kraj iz avtorice izbeza na dan drugačno osebo. Seveda ne popolnoma drugačne, samo nekoliko
naredi bratca iz vej in odpadlega listja, a mu skulpturo kmalu uniči veter. Tudi ko končno zapade prvi sneg, Uhec naredi sestrico iz snega. Vendar se le-ta noče pogovarjati z njim in že naslednji dan sonce stopi njegovo novo upanje. Naslednji poskus je zajčji bratec, izdelan iz blata. Tudi tega kmalu odplakne dež. Ob vsakem neuspehu ga prijatelji opomnijo, naj vendarle potrpi do pomladi. In ko ta končno pride v deželo, Uhec neutrudno pregleda ves gozd, pretakne vsa možna skrivališča, vendar brez uspeha. Razočaran končno odide domov, tam pa ga čaka prijetno presenečenje. Iskal je na napačnih mestih. Doma so ga pričakale tri nove male kepice - dobil je kar dva bratca in sestrico. Kmalu so bili dovolj veliki, da so lahko delali Uhcu družbo pri igri. Slikanica nas uči biti potrpežljiv, spodbuja pa tudi vztrajnost in prijateljstvo ter edinčke navaja na prihod novega družinskega člana.
CRUSIE, Jennifer: Pepelkin dogovor
od - Odrasli / 821-311.2 -Družbeni romani
Sodobna pravljica v obliki romana, v katerem glavna junakinja Daisy Flattery, moderna in svobodomiselna umetnica, na malce nenavaden način sreča svojega princa. Sprva poznanstvo ne kaže na nič posebnega, gre namreč za prijateljsko uslugo zgornjemu sosedu, ki se poteguje za novo službo in nujno potrebuje zaročenko. Ker je Daisy v hudi finančni stiski in ustvarjalni krizi, premore pa tudi dovolj igralskega talenta, se z veseljem odzove na ponujeno priložnost. Pri vsem tem ne računa, da bo srečala prijetne ljudi, pred katerimi ji bo vse težje lagati, predvsem pa se ne zaveda, da se bo tudi sama postopoma zaljubila v svojega zaročenca, ki po videzu in značaju sodeč pred tem ne bi prišel niti v ožji potencialni izbor. A ljubezen ne pozna meja in zlasti še zato, ker se vanjo zaljubi tudi hladni in samo-všečni Lincoln Blaise. Improvizacija preskoči svoje meje, kandidata se vse bolj zapletata, zato vse do konca nestrpno pričakujemo, kaj se bo zgodilo, ko bo odbila polnoč in se bo princeska spremenila nazaj v samo sebe. Srečen konec? Preverite!
PICHLER RADANOV, Mihaela: Babičina kozmetika
od - Odrasli / 646 - Oblačenje. Nega telesa
Zanimiva knjiga s podrobno predstavitvijo in hkrati z nazornim prikazom izdelave naravne domače kozmetike. V njej so natančno opisani starodavni in še vedno aktualni naravni postopki izdelave različnih mil, masažnih olj, solnih in začimbnih pilin-gov ter kopalnih soli. V današnjem času, ko se police v trgovinah šibijo od najrazličnejših umetno pripravljenih kozmetičnih preparatov, je takšna knjiga zelo dobrodošla za vse, ki cenijo naravne materiale in spoštujejo že preizkušene kozmetične recepte naših babic ter so za naravne končne in predvsem uporabne izdelke pripravljene vložiti svoj čas, znanje in spretnosti. Na kratko so opisane lastnosti posameznih sestavin, ki se uporabljajo pri pripravi posameznih receptov. Idealno pri tem je, da lahko vse izdelamo kar v domači kuhinji. V zadnjem poglavju je babičina kozmetika predstavljena še v obliki zanimivih in ustvarjalnih idej za darila ob najrazličnejših priložnostih. Kombinacij
zamaknjene na način premikajoče se slike, ki se spreminja z gibanjem. Tako kot bi vsak mesec plavala v drugi raztopini in bi jo okolje glede na mesto nežno (Sidney, Honolulu) ali manj nežno (Mumbaj) premaknilo na druge tire. Potovanje ji pomeni sosledje trenutkov, ki jih ni mogoče vnaprej načrtovati, treba se je enostavno prepustiti priložnostim. In nazadnje ugotoviš, da ti za uresničitev sle po potovanju sploh ni treba zmagati na Milijonarju, ker problem sploh ni v denarju. Vedno je mogoče veliko več, kot si lahko predstavljamo. Meike je postala bolj odprta za nove stvari, zase in za druge ter s prebujenim hrepenenjem po svobodi.
GORŠE, Luka: Aktivirajte Potentio telesa in uma
od - Odrasli / 796 - Šport
V knjigi je na strnjen, zanimiv ter inovativen način predstavljena aktivna vadba, tako telesna kot umska, vse skupaj pa je dopolnjeno s pravilno in z ustrezno prehrano. Šele sinergija vseh teh treh kriterijev ob disciplinirani redni aktivnosti daje ustrezne optimalne rezultate. Vse skupaj je avtor Luka Gorše, nekdanji vrhunski športnik, trener in trenutni predsednik društva Potentio, predstavil na logičen način, ki je razumljiv tudi laičnim ljubiteljem zdravega življenja. Posebej zanimivi in praktični so tudi spremljajoči miselni vzorci in nazorni prikazi vaj po posameznih korakih. To ni dietna knjiga niti vadbena knjiga. Je veliko več - knjiga o poznavanju lastnega telesa in uma, ki nas uči, kako obrniti določene telesne procese, ki nas vsakodnevno uničujejo, sebi v prid. Tako mdr. najdemo poglavja o meditaciji s primeri jedilnikov za preoblikovanje telesa oz. hujšanje za ženske in moške z načrti vadb za začetnike, nadaljevalce in izkušene, pa tudi nasvete za razstrupljanje telesa, vlogo hormonov ipd. Priporočam v branje in uporabo.
■ Darinka Bizjak
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 8. maj
9.30 Galerija Velenje
Delavnica ob razstavi Irene Romih za vrtce
13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 15.00 Muzej premogovništva Slovenije Vodenje po razstavi Brigadirstvo in udarništvo v Šaleški dolini 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 18.00 Kulturnica Velenje
Predavanje Marinke Lampret -Štros: Skozi vsako krošnjo veter veje
18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop Daše Atelšek (orgle) in Gregorja Skaza (saksofon)
Petek, 9. maj
18.00 pred Domom kulture Velenje, oder pod magnolijami Slovesnost ob dnevu zmage 19.30 Sončni park
Svečani koncert Salonskega orkestra Lucky & The pipes 20.00 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop Tjaše Gorjanc (violina) in Sare Koren (violina) 20.00 eMCe plac
Stand up na terasi in koncert Modern Delusion in Chresus Jist (24. DMK)
Sobota, 10. maj
8.00 Titov trg Velenje
19. Cvetlični sejem - Od semena do semena 8.00 Titov trg Velenje, Cankarjeva ulica in travnik pod Vilo Herberstein Parada učenja 2014 - Od semena do semena 8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica s spremljevalnim programom - Medimurje 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 10.00 Zbirno mesto: pred Domom kulture Velenje Mesečno vodenje za občane: Pomlad v Velenju 11.00 Travnik pred Vilo Herberstein Zasaditev 55 sadnih dreves -češenj v spomin padlim borcem in ob 70. obletnici smrti Karla Destovnika Kajuha 17.00 Okrepčevalnica Mladost in Rudarska cesta
Dan na Mladosti - koncert 6pack Čukurja s prijatelji (24. DMK) 19.00 Rdeča dvorana Velenje
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
MAŠČEVANJE V VISOKIH PETAH
The Other Woman (ZDA) Komedija, 109 minut Režija: Nick Cassavetes. Igrajo: Cameron Diaz, Leslie Mann, Nikolaj Coster-Waldau, Kate Upton, Taylor Kinney, Nicki Minaj, Madison McKinley, Don Johnson, idr.
Petek, 9. 5., ob 19.45 Sobota, 10. 5., ob 20.30 Nedelja, 11. 5., ob 18.00
Režiser romantične uspešnica Beležnica predstavlja komedijo o ženskah in ženskih (ne)prijateljicah. Carly je trdovratna newyorška odvetnica, ki nekega dne odkrije, da je njen fant Mark poročen. Ko po naključju spozna Markovo ženo Kate, se raje kot da bi si skočili v lase, spoprijateljita in premlevata, kako skupnega sovražnika kaznovati. S pomočjo Amber, tretje ženske, ki se je ujela na Markove limanice, mu pripravita tisto, kar si zasluži. In bolj bister ko postaja njihov načrt, bolj so si ženske blizu.
PUSTOLOVŠČINE G. PEABODYJA IN SHERMANA 2D in 3D
Mr. Peabody & Sherman (ZDA) Animirana pustolovščina, sinhronizirana v slovenščino, 92 minut Režija: Rob Minkoff. Slovenski glasovi: Jernej Kuntner, Klara Šmuc, Jakob Rakovec, Tanja flurič Ribič, idr.
Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Maribor Branik 19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop Arisa Vehovca (oboa) in Ane Glušič (orgle)
Nedelja, 11. maj
17.00 Dom kulture Velenje
Politična satira Gledališča Velenje: Gospod poslanec (Abonma Nedeljko gledališko popoldne in izven)
17.00 Kac, Efenkova 61 b
Učenje stezosledskih veščin 20.00 pred Domom kulture Velenje, oder pod magnolijami Koncert Lajos Toth Trio (Mozaik jazz festival 2014)
Ponedeljek, 12. maj
10.00 OZRK Velenje, Prešernova 9 b Prikaz temeljnih postopkov oživljanja 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
17.00 Ljudska univerza Velenje
Delavnica osnovne retorike: Kako postati dober govorec 17.00 KAC, Efenkova 61 b Delavnica Žitnejedi 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru
Bridge turnir 19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop Erika Kranjca (tolkala) in Gašperja Obšteterja (tolkala) 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: komedija Sivolasi žigolo
Torek, 13. maj
9.30 Galerija Velenje
Delavnica ob razstavi Irene Romih za vrtce
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
16.00 Visoka šola za varstvo okolja Predavanje Saše Piano: Mestno drevje v mestu 16.00 in 18.00
Dom kulture Velenje
Plešemo in pojemo 2014, Območno srečanje otroških pevskih zborov vrtcev Šaleške doline
17.00 Ljudska univerza Velenje
Pogovor V dedkovih čevljih 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku 18.00 Ljudska univerza Velenje
Potopisno predavanje ZDA na dlani
19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Andreje Gajšek Vsaka minuta je pomembna
Sreda, 14. maj
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
17.00 Ljudska univerza Velenje
Delavnica Klepet v angleščini 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 18.00 Dvorana Centra Nova Predavanje Demenca 19.00 Velenjski grad
Javna vaja krožka Godba na pihala - veterani UNI 3
ŠOŠTANJ Nedelja, 11. maj
X Odhod iz AP Šoštanj
Soriška planina - Vrh Bače - Kobla - Planina za Črno goro (lahka pot)
Ponedeljek, 12. maj
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 16.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Aplikacije na pametnih telefonih (do 17.00)
Torek, 13. maj
16.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Tečaj ličenja z gostjo Majo Podlesnik (do 18.00)
Sreda, 14. maj
12.00 - 17.00
Središče za samostojno učenje
Prišla je pomlad
Velenje, 13. maja - V torek bo v velenjskem domu kulture območno srečanje otroških pevskih zborov vrtcev Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Prebold. Otroška pevska revija, ki jo pripravljata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Velenje, in ZKD Šaleške doline, bo imela dva koncerta. Prvi bo ob 16., drugi pa ob 18. uri. Nastopilo bo kar 11 pevskih zborov. Strokovna spremljevalka bo Anka Jazbec.	■ bš
KINO VELENJE • SPORED
Petek, 9. 5., ob 18.00 2D Nedelja, 11. 5., ob 16.00 3D - otroška matineja
Režiser animacij Levji kralj in Mišek Stuart Little predstavlja zabavno pustolovščino govorečega psa Peabodyja, ki je najpametnejše bitje na svetu in njegovega človeškega posvojenca Shermana. Zaradi težav v šoli Peabody povabi starše Sher-manove sošolke Penny na razgovor, toda med tem nadobudni mladenič prekrši pravilo in Penny pokaže Peabodyjev časovni stroj. Ker želi mala nagajivka pustiti svoj pečat v zgodovini, se morata Peabody in Sherman odpraviti na osupljivo popotovanje po človeški preteklosti in popraviti storjene napake.
NEED FOR SPEED: ŽELJA PO HITROSTI
Need for Speed (ZDA) Akcijska krimi-nalka, 130 minut Režija: Scott Waugh. Igrajo: Aaron Paul, Dakota Johnson, Imogen Poots, Dominic Cooper, Michael Keaton, idr.
Petek, 9. 5., ob 21.45 Sobota, 10. 5., ob 18.00
Need for speed: Želja po hitrosti je film, ki gledalca postavi za volan legendarnih tekmovalnih oldtajmerjev kot so Ford Camara '68, Gran Torina 1969 in BMW 3.0. iz leta 1970, in najsodobnejših kot so Shelby Mustang, Koenigsegg (ki se pojavlja v treh barvah: bela, srebrna in rdeča), Lamborghini Elemento, Saleen S7, McLaren p1, GTA Spano, Bugatti Veyron... Gre za ekranizacijo ene od najpopularnejše video igre vseh časov.
NIMFOMANKA - 2. DEL
Nymphomaniac (Danska, Francija, VB) Erotična drama, 122 minut. Režija: Lars von Trier. Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Stellan Skarsgard, Stacy Martin, Shia LaBeouf, Christian Slater, Jamie Bell, Uma Thurman, Willem Dafoe, Mia Goth, Connie Nielsen, idr.
Petek, 9. 5., ob 21.00- mala dvorana Sobota, 10. 5., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 11. 5., ob 20.00
Nimfomanka je divja in poetična zgodba o doživetjih ženske od njenega rojstva do starosti petdesetih let. Pripoveduje jo glavni lik Joe (Charlotte Gainsbourg), samooklicana nimfomanka. Nekega hladnega večera šarmanten starejši samec Seligman (Stellan Skarsgard) naleti na pretepeno Joe. Odpelje jo v svoje stanovanje, kjer jo med negovanjem sprašuje o njenem življenju. Pozorno prisluhne pestri, večplastni zgodbi, ki jo Joe strne v osem poglavij, polnih asociacij in prepletajočih se dogodkov.
ABECEDA
Alphabet (Avstrija, Nemčija) Dokumentarec, 113 minut. Režija: Erwin Wagen-hofer. Nastopajo: Sir Ken Robinson, Yang Dongping, Andreas Schleicher, Prof. Dr. Gerald Hüther, Arno Stern, idr.
Petek, 9. 5., ob 18.30- mala dvorana Nedelja, 11. 5., ob 19.00- mala dvor.
»Osemindevetdeset odstotkov otrok se rodi visoko nadarjenih. Po šolanju je takšnih le še dva odstotka.« - citat iz filma. Ne glede na to, katero šolo smo obiskova-
Šoštanj
Računalniška delavnica: Predstavitev Microsoft Outlook 17.00 - 18.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Predstavitev digitalnega potrdila
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 8. maj
20.00 Dvorana Marof Pilates
Petek, 9. maj
17.00 Dvorana Marof
Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina)
Sobota, 10. maj
KŠŠF-jev izlet v neznano
Nedelja, 11. maj
Nogometno igrišče v Šmartnem ob Paki
Memorialno gasilsko tekmovanje
Ponedeljek, 12. maj
16.45 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (šolska skupina)
Torek, 13. maj
18.00 Dvorana Marof Joga
Lunine mene

CITY CENTER Celje
•	četrtek, 8. 5., od 14.00 -19.00, Biotržnica
•	petek, 9.5., od 14.00 Kmečka tržnica
•	nedelja, 11.5,11.00 Pravljične urice Stanko Peška
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
li, sledimo vzorcem mišljenja, ki izvirajo iz zgodnjega obdobja industrializacije, ko je bil cilj ljudi oblikovati v dobro delujoče člene v proizvodni verigi. Analiza in obsodba tekmovalno naravnanega sodobnega izobraževalnega sistema ter poziv k izobraževanju, ki bi temeljilo na človeški domišljiji in ustvarjalnosti.
SIVOLASI ŽIGOLO
Fading Gigolo (ZDA) Komedija, 90 minut. Režija: John Turturro. Igrajo: Sofia Vergara, Woody Allen, Sharon Stone, Liev Schreiber, John Turturro, Max Casella, Vanessa Paradis,idr.
Ponedeljek, 12. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče
Nevrotični Murray po zaprtju svoje knjigarne išče novo zaposlitev, in ko mu dermatologinja omeni, da išče ljubimca za eno noč, se domiselni poslovnež odloči postati zvodnik. Dolgoletnega prijatelja, cvetličarja Fioravanteja pregovori, naj se preizkusi v vlogi izkušenega žigola, po uspešnem krstu med rjuhami pa se glas o njunih uslugah hitro razširi po mestu. Ko se stranke začnejo vrstiti ena za drugo, Fioravante poskuša ohraniti mejo med zasebnim življenjem in poklicnim ljubezenskim udejstvovanjem, toda jezični Murray vestno skrbi za nenehen pritok strastne, ljubezni željne klientele.
Naslednji vikend, od 16. 5. do 19. 5. napovedujemo:
akcijsko pustolovščino GODZILA 3D in GODZILA, pustolovščino TRD OREH, romantično dramo OBLJUBA, komedijo SIVOLASI ŽIGOLO ter v filmskem gledališču romantično dramo ONA.
Naš čas, 15. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
22
OBVESCEVALEC
Men
8. maja 2014
Nagradna križanka Pralnica in šivalnica Bolnišnice Topolšica
BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
Nudimo vam kvalitetno in hitro opravljeno storitev.
•	Pranje perila: vseh vrst za osebno rabo, perila, ki se uporablja v zdravstvu in gostinstvu. Pranje zaves in odej, ki zahteva uporabo sodobnih in kvalitetnih čistil in posebne postopke.
•	Šiviljska popravila: profesionalno krajšanje oblačil, menjava zadrg in podlog ter druga šiviljska popravila.
•	Šivanje zaves po meri: Pomoč pri izbiri zaves in dekorativnih dodatkov. Svetovanje pri izbiri, izmera na domu in izdelava.
•	Vzdrževanje tekstila: delovna oblačila, gostinski in bolniški tekstil
Pri nas boste dvakrat zadovoljni: prihranili boste čas, perilo pa bo še dolgo kot novo.
Info: 03 898 77 35
Ponedeljek - petek: 7.00 - 13.00
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna Križanka«, najkasneje do ponedeljka 19. maja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
unifores
^POOMffiOt»
^mmsmm
~03 777 142Í~
\®AfflAWo®[D8fe[JI©8Íj'o80
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 28. aprila do 4. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 28. aprila do 5. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
VASA
POKOJNINSKA
DRUŽBA
ŽE VEČ KOT
12 LET...
SKUPNA
POKOJNINSKA DRUŽBA d.d.
www.skupna.si
080 80 87
Naš čas, 8. 5. 2014, barve: CM K, stran 23
8. maja 2014
MiCftfl
OBVESCEVALEC
23
19. CVETLIČNI SEJEM
Sobota, 10. maj 2014 Titov trg Velenje, od 8. do 13. ure

Prodajne in razstavne stojnice cvetja, izdelkov domače in umetnostne obrti ter kmečkih dobrot
Ob sejmu bo potekal projekt Parada učenja.
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
mali OGLASI
www.festival-veienje.si
Prijazno vabljeni!


DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
starega do 47 let. Ag. Alan, gsm: 041 24B 647
fZyAu
NEPREMIČNINE
nudimiih
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
pod?ritB
PROSIM, če mi lahko kdo podari novejši kavč in omaro. Gsm: 051 457 712
PRODAM opremljeno garsonjero v Šoštanju, 21.69 m2, z balkonom in kletjo. Cena: 22.990,00 evra. Gsm: 041 884 370 (možen tudi najem) KUPIM v Zg. Savinjski staro malo hišo, vikend, šupo ali zemljišče za gradnjo na lepi lokaciji. Gsm: 041 620 451 MANSARDNO, 2-sobno, opremljeno stanovanje, 61 m2, Nazarje, prodam za 53.000,00 evrov. Gsm: 070 708 154, tel.: 03 8281 047 NA SONČNI legi v Vinski gori prodam stavbno in kmetijsko zemljišče. Gsm: 041 776 161
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 62-LETNI gospod, urejen zdomec, slovenec, želi spoznati urejeno žensko staro do 60 let za resno vezo. Ti k meni ali jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
SIMPATIČNA 36-letna zaposlena ženska želi spoznati poštenega moškega
PRIDELKI
KUPIM teličko, težko 300 kg ali kravo za jesenski zakol. Tel.: 03 5883 054 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, ugodno prodamo. Tel.: 02 8858 349 BIKCA, čb in rjavega, stara 3 tedne, prodamo. Gsm: 041 693 313 PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 11. 5. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel. 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, za dopitanje, prodamo. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372 TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodamo. Tel.: 03 5728 475, gsm: 031 896 475 BIKCA čb in teličko limuzin, stara 14 dni, prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031 266 194
MEŠANA in bukova metrska drva ter
hlodovino za drva, v bližini Velenja,
ugodno prodam. Gsm: 041 668 880
REFOŠK, rose, savinon in muškat -
klet Čehovin, prodam.
Gsm: 031 749 671
RAČJA jajca, jabolčnik, domači kis,
borovničevec, medenovec in več vrst
žganja, prodam.
Gsm: 041 687 371.
RAZNO
SKUTER Tomos Nitro, l. 2012, 50 ccm, prevoženih 500 km, ugodno prodam. Gsm: 041 968 305 OKRASEN kozolec za vrt ali hišo prodam. Gsm: 041 525 410 VGRADNO pečico, vgradno ploščo 3x plin in 1x elektrika in pomivalno korito prodam. Gsm: 041 686 143
habit
nepremičnine
Hablt, d.o. o. Koroška 4«, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje na odlični lokaciji v centru Velenja, Tomšičeva, 77 m2, zgr. 1983 , 3/5 nad. Popolnoma obnovljeno s klimo. Cena 85.000 evr.
Stavbno zemljišče v izmeri 10.000 m2 na izredni lokaciji s pogledom na jezero, Konovo Velenje, z vsemi priključki. Možnost nakupa posameznih parcel po 700 m2. Cena 40 evr m2.
vec na
www.habit.si
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražjlh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
[zdravstveni
I DOM vVELENJEl
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na
DEŽURSTVA
tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
lEKARNASVELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
izOBOZDRAV-NiKl
10. in 11. 5. - Daša Buršič, dr. dent. med.
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.
Nagrajenci križanke »Gorenje GTI Zetor«, objavljene v tedniku Naš čas dne 17. aprila 2014, so:
•	Terezija Vrabič, Studence 31 b, 3310 Žalec (polo majica Zetor);
•	Jožica Dolinar, Cesta IV / 9, 3320 Velenje (kapa Zetor);
•	Janko Ponikvar, Polje c. XX / 15 a, 1260 Ljubljana (meter Zetor).
Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: ZETOR JE TRAKTOR
S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
ČETRTEK, 8. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 9. maja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 11. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 12. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30
TOREK, 13. maja
Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 14. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE
Samo Turk, Heidelberg, Schelkystrasse 58-62, Nemčija, in Katra Kolšek, Stari trg 15, Velenje; Peter Fece, Velenje, Kopališka cesta 8, in Suzana Dajčman, Velenje, Kopališka cesta 8.
gMRTuRBIIIHIRI
Franc Tevž, roj.1930, Gornji Grad, Florjan pri Gornjem Gradu 32; Anton Weis, roj. 1932, Žalec, Šlandrov trg 8; Branko Čučak, roj. 1936, Jesenice, Cesta Viktorja Svetina 20; Martin Pirnat, roj. 1922, Žalec, Griže 11; Alojzija Rudolf, roj. 1924, Celje, Čopova ulica 14; Franc Križaj, roj. 1928, Naklo, Krakovo 2; Ana
Kostreš, roj. 1939, Velenje, Koželjskega ulica 1; Vili Sem, roj. 1943, Luče, Radu-ha 18; Marija Kolar, roj. 1925, Velenje, Jurčičeva cesta 1; Marija Kulovec, roj. 1942, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 80; Franc Štukovnik, rj. 1943, Velenje, Cesta X 31.
ZAHVALA
Življenjsko pot je sklenil naš dragi mož, ata in stari ata
FRANC ZUZEK
1926 - 2014
Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu pomagali, lajšali bolečine in bili z nami v težkih trenutkih.
Njegova družina
Naš čas, 8. 5. 2014, barve: CM K, stran 24
¿T v
Ne! prevladi kapitala
Takšno je bilo osnovno sporočilo letošnjega prvomajskega srečanja na Graški gori, ki so ga pripravili Šaleško-savinjski sindikati -Minevalo je ob pogostem pogledovanju v nebo
Graška gora - simbol delavskega praznika že petintrideset let
Milena Krstič - Planine
Graška gora, 1. maj - Nekaj se v vseh letih praznovanja delavskega praznika ni spremenilo. Premožnejši so prvomajske praznike preživeli na potovanjih, ob morju, toplicah ... Manj premožni pa na druženjih, kresovih, srečanjih. Ob golažu, ki je nepogrešljiv, skorajda že zaščitni znak slehernega prvomajskega srečanja. Udeležencem na Graški gori ga je letos tri tisoč porcij podarila Mestna občina Velenje.
Bili so tudi rdeči nageljni. Nekateri v gumbnici, nekateri na
mizi. Simbol prvega maja so. Vsaj pri nas. Že od nekdaj. Na rdečo barvo je - mogoče tudi zaradi nageljnov - podobno kot večer prej na kresu zaradi žarečega ognja, spomnil slavnostni govornik župan Bojan Kontič. Tisto o rdečem Velenju je ponovil, češ, naj bo kar rdeče, če barva ponazarja solidarnost, sočutnost, pomoč ljudem v stiski ...
Na Graški gori, kjer je prvomajsko srečanje potekalo petintridese-tič, po preizkušenem receptu so ga organizirali Šaleško-savinjski sindikati na čelu s sekretarko Nado Pri-tržnik, se jih je letos kljub grožnjam
z neba spet zbralo veliko. Nekaj pa je bilo drugače. Med njimi ni bilo Nina Ošlovnika, sindikalista, ki je vedno srčno pomagal pripravljati srečanje in bil vedno zgled ohranjanja tradicij druženja. Graška gora se mu je poklonila z minuto molka in cvetom, položenim na njegov grob.
Številni, med njimi Marjana Krenker, prihajajo na prvomajska srečanja redno. »Ampak vedno bolj sem žalostna ... Upokojenka sem in težave delavcev in mladih ljudi se me močno dotaknejo. Ko vsakodnevno poslušam o tem, kako slabe obete za zaposlitev imajo, mi je res hudo,« je rekla. Mnogi to gorkoto delijo z njo. Vse več je zaskrbljenih, razočaranih ...
Vsega sta kriva kapital in pogol-tnost. »Zato odločen NE! prevladi
kapitala!,« je z govornice poudaril Kotnič. »Ni kapital tisti, ki je najpomembnejši. Najpomembnejši so delavci, ki ga oplajajo. Kot poslanec državnega zbora sem vsaj trikrat predlagal sprejem zakona o
Velenje, 1. maja - Po večletnem zatišju je letos na predlog predsednika KS Staro Velenje Andreja Kozlev-čaija Pihalni orkester Premogovnika Velenje znova zaigral prvomajsko budnico v Starem trgu. Krajani so jo dobro sprejeli, saj gre za lepo tradicijo, ki jo POP Velenje ohranja dolgo vrsto let. Toplo so jih sprejeli tudi v drugih predelih mesta, saj njihove ubrano odigrane koračnice vedno dajo prazniku dela pravo praznično noto.
Slavnostni govornik. Bojan Kontič in sekretarka Šaleško-sa-vinjskih sindikatov Nada Pritržnik sta si enotna - kapital je
šel predaleč.
Na srečanje pa različno: eni z avtom, eni z avtobusom,
eni peš ...
Marjana Krenker: »Žalosti me, ko vidim, da so mladi brez prave prihodnosti.«
obvezni soudeležbi zaposlenih pri dobičku. Nisem uspel, ker ima žal kapital večjo moč kot delo. Ampak to se mora spremeniti,« je izrazil prepričanje. Z aplavzom, ki so mu ga namenili, so njegovo prepričanje delili številni. »Danes je treba na pravice, za katere smo morda nekaj časa mislili, da so nam dane od Boga, nenehno opozarjati, se zanje vedno znova boriti.«
Seveda brez aktualne politike tudi na Graški gori ni šlo. Izmenjevala so se stališča ob omizjih,
Prvi maj predstavlja mednarodni simbol solidarnosti. Je spomin na krvave demonstracije delavcev v Čikagu leta 1886. V njih so ti zahtevali več pravic, predvsem pa osemurni delavnik. Kot spomin na te dogodke je kongres II. Internacionale sklenil, da na ta dan po svetu organizirajo množične demonstracije, stavke in proslave. V Sloveniji so 1. maj začeli praznovati leta 1890, najprej v rudarskih krajih.
ob šanku so se kresala mnenja ... Svoje je povedal tudi slavnostni govornik: »Danes imamo na eni strani stranko, v kateri je od tega, kdo bo njen predsednik, odvisna usoda Slovenije. Na drugi strani imamo stranko, ki govori tako, kot je nekoč rekel Josip Broz Tito - »ne priznajem ovaj sud« ... Kako bomo
v tej državi speljali spremembe brez spoštovanja? Kako, če so stranke zazrte same vase, namesto da bi prisluhnile ljudem?«
Podčrtal pa, da ohranimo optimizem, da ne pokleknemo ob prvi oviri, da se je vredno boriti za pravice, ki so jih izborili že naši predniki.
■
Velenje, 5. maja - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje že od sredine aprila vpisujejo v poletne zdravstvene kolonije ob morju. Zavod za zdravstveno varstvo RS jim je odobril doplačilo ekonomske cene letovanja za 246 otrok iz Šaleške doline. Starši tako plačajo polovico ekonomske cene, ki jo lahko poravnajo v štirih obrokih. Za otroke iz socialno ogroženih družin pa se strošek še zmanjša. Hkrati na Zvezi že pridobivajo donatorska sredstva, da bodo lahko socialno najbolj ogroženim otrokom omogočili brezplačno letovanje. Lani so na morje peljali 245 otrok, od tega 61 brezplačno.
Prva izmena kolonije bo letos tako za predšolske kot šolske otroke od 25. junija do 5. julija v Poreču, druga pa od 15. do 25. julija v Savudriji. Vpisi že tečejo, trenutno pa je še dovolj mest. Predšolski in šolski otroci morajo za odhod v kolonijo pridobiti zdravstveno mnenje zdravnika pediatra.
■ bš
Od semena do divjih češenj
V soboto na Titovem trgu tradicionalni 19. Cvetlični sejem - MO Velenje bo med obiskovalce razdelila 5.500 vrečk s semeni sončnic
Velenje, 10. maja - V soboto dopoldan bo na Titovem trgu potekal 19. Cvetlični sejem. Največji sejem v Velenju bo letos potekal s sloganom Od semena do semena, v sklopu sejma pa bo tekel tudi projekt Parada učenja v izvedbi Ljudske univerze Velenje. Organizator-
ji (Festival Velenje, Mestna občina Velenje in Ljudska univerza Velenje) s pomočjo številnih domačih društev in organizacij na osrednjem velenjskem trgu pričakujejo preko 50 ponudnikov.
Obiskovalcem sejma bo na voljo vse, kar je povezano z vzgojo rastlin in nego zemlje. Na razstavno-prodaj-nem sejmu bo letos na voljo bogata ponudba okrasnih
in vrtnih sadik ter pripomočkov za vrtnarjenje. Na voljo bodo tudi lončene, čipkarske, slikarske, šiviljske, glinene in rezbarske umetnine, privlačna pa bo tudi izbira domačih kulinaričnih specialitet.
Nova drevesa ob Šaleški cesti
Mestna občina Velenje bo v počastitev 55-letnice mesta med obiskovalce razdelila 5.555 vrečk s semeni sončnic. V sklopu dogodkov Parade učenja pa bo na travniku pod vilo Herberstein ob 11. uri otvoritev in zasaditev Češnjevega drevoreda s 55 drevesi divjih češenj.
PUP Velenje pa bo prikazal sajenje v visoke gredice in zasaditev korit, organizirane bodo otroške ustvarjalnice, Društvo šaleških likovnikov bo razstavilo umetniške izdelke, Knjižnica Velenje bo pripravila razstavo knjig na temo nege rastlin in zemlje ... Pripravljen je tudi bogat kulturni program.
Sobotno dogajanje bosta popestrila, na Cankarjevi ulici bolšji sejem, v atriju Centra Nova pa kmečka tržnica.
■
Prostovoljci pripravljajo P.O.M.P.P.
Velenje - Člani Šaleškega folklornega društva Koleda in prostovoljci Plavalnega kluba skupine Delfinčki bodo v soboto, 10. maja, družno polepšali dan otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami. Zanje pripravljajo dopoldne tekmovanje v plavanju, ki bo prilagojeno njihovim sposobnostim, po tekmovanju bo sledilo druženje, potem pa v mali dvorani kulturnega doma seznanjanje z ljudskimi plesi, pesmimi in oblačili. Projekt so naslovili P.O.M.P.P. (Prostovoljci za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami).
■