'T' iLustROvAn. bizužiiasKi tebniK i/hA)A v ictntcK III. leto V Ljubljani, 1. oktobra 1931 štev. 40 Selitev v letalih DOHOTHV JORDAN (foto MGM) • letalo. In letalo jih je prepeljalo v Benetke, tam pa so jih spustili v zrak. In ljudje pripovedu jejo, da so tam. pod toplim južnim solncem. dolgo, dolgo poletavale nad letališčem, preden so se obrnile dalje na jug... * \ tistem letalu so bili še (rije potniki, med n jimi dva novoporočenca, Angleža. Potovala sta v Benetke, kakor je med novoporočenei že navada. Tam sta gotovo šla gledat na Markov trg. kako krmijo golobe. Na stotine in tisoče jih je.tam: gotovo sta tudi sama kupila za liro zrnja in ga potresla vedno lačnim kljunom. In pri tem mislila na tisoče in tisoče svojih popolnih spremljevalk, drobnih, brzokrilih lastovic, ki jih je človeška dobrosrčnost rešila mraza in lakote... Ondan je nad nami brnelo letalo proti jugu. v Benetke. Vsak dan brne nad nami letala; vsak dan se vozijo v etru človeška bitja, ki so premagala svojo vekovno odvisnost od gmote zemeljske krogle in se popoln ' ptičje višave. Ono letalo je bilo eno izmed tisočih, a vendar je bilo edino med tisoči: bilo je navadno potniško letalo za osem ali deset potnikov, in vendar jih je bilo v njem na stotine, tisoče — pet in dvajset tisoč je bilo potnikov v njem. Ti potniki so bili — lastovice. Pokojni Ben Akiba je dejal: ..Nič novega pod solncem! Vse se ponavlja." Danes bi se moral Ben Akiba preklicati: to se še ni zgodilo! Lastovice v letalih! Zakaj? Čemu? Ptičice so se selile na jug. V mrazu in lakoti so omagale; sirote je prehitel letošnji zgodnji jesenski mraz. ugonobil je milijone in milijarde drobnih mušic, ki so edina hrana tem pticam. Izstradane in obnemogle živalce so morale selitev prekiniti. V celih jatah so se spustile na Dunaju na, zemljo, se zatekle v podstrešja, garaže, veže. na hodnike, celo na oknih in balkonih so obležale. In cepale v trumah na tla — mrtve, ne od mraza, mraz bi še prestale, mrtve od gladu. Neki kmet je opazil, kako so sicer tako plahe ptičice priletele v hlev iif v kuhin jo in onemoglo hlastale po pajkih. ki SC' jih drugače ne dotaknejo. In tedaj se je zgodilo listo, česar Ben Akiba še ni doživel. Dunajsko društvo za varstvo živali je dalo lastovice poloviti. Ni bilo težko; brez odpora so se dale prijeti in nakrmiti. In nato so jih spravili v zaboje, jim priskrbeli mravljinčnih jajček in jih naložili v Bill, Tom in Kitty N a j) i s u I M ttROMIK* TIM* Največ doktorjev imajo na svetu Nemci. Doktorjev filozofije namreč, pa tudi drugih. I/. vseh panog človeškega znanja in početja vam Nemci doktorirajo. Tako smo zadnjič brali, da je neki nadebudni kandidat zobne medicine napravil medicinski doktorat iz teme ».Goethejev zobobol in njegovi zobni zdravniki." Velezanimivo, kaj? Posebno za njegove bodoče pari jen te. zn katere bo velikega pomena, ali je Goetheja bolel kočnik ali podočnik... Te dni so se iz neke banke v berlinskem predmestju nenadoma začuli presunljivi brlizgi in zvone-nje alarmnih zvoncev, na pročelju poslopja pa se je zasvetila rdeča tablica z napisom ,.Na pomoč!" Ko je policija prihitela, meneč, da so v banko vdrli vlomilci, je s presenečenjem ugotovila, da je alarmno aparaturo sprožila — miš. ki je zašla vanjo. * Lansko leto je padlo na London vsega skupaj zn okoli »8 vagonov saj. In čeprav imajo zdaj Angleži zaradi padanja funta čisto druwe skrbi, listi vendar z Zadoščenjem ugotavljajo, da .dimasta iu sajasta' nadlega v Londonu stalno pada; zakaj še leta 1911. je padlo na London za 6š.vagonov saj iz raznih tvorni-ških dimnikov. -k Pri nedeljskih občinskih volitvah na Češkoslovaškem je bila v neki občini pri Mostu vložena kaj nenavadna kandidatna lista. Na njei so namreč podpisani prostovoljni gasilci, nogometaši športnega kluba ..Sparte" iz Prage in člani kolesarskega kluba. Koliko glasov so dobili. še nismo zvedeli... * V Soldinu v Nemčiji se je pri merila tule nerodna reč: Nekega moža. ki je nenadoma zblaznel, so morali spraviti v blaznico. ...edpotoma pa se je blaznež, navalil na paznika in se polastil njegove listine z vsemi dokumenti. Ko sta prispela do bolnice, se je sam predstavil zn paznika, svojega spremljevalca pa zn blazuika. ki ga mora oddati v blaznico. Oni ie seveda kričal in protestiral, da ni pravi, pa mu ni dosti pomagalo. Vtaknili so ga v celico. Nekemu zdravniku pa se je zdelo obnašanje dozdevnega paznika malo preveč sumljivo in je telefoniral v Soldin. kako iu kaj. Seveda se je izkazala resnica in so pravega paznika izpustili. onega pa zaprli. Hill in Tom sta lepila papirnate škrniel je. J o se pravi, lega nista delala skupno, nego sta svoj posel opravljala vsak zase, kakor se jima je zdeIo in ljubilo. Le-to pa je treba razumeti z neko omejitvijo. zakaj morala sta zlepiti po deset škrniel jev na minulo. Prav toliko, nič več pa tudi ne manj. je zahtevalo od svojih klijentov vodstvo čikaške kaznilnice, kol upoštevanja vredno odškodnino jim je zato dajalo vsakdanjo hrano, okusno prirejeno iz kruha in lizola. prosto stanovanje, prav tako obleko, na kateri bi gen-tleman utegnil kritikovati kvečjemu zelene iti bele ma-roge. Drugače pa je bilo res vse brezhibno, celo frizure: kaznilniški brivec jim je namreč vsak teden postrgal lase, temeljito, do korena. Bill in lom sta torej lepila škrničlje. Toda znano, je, če dva isto delata, da to ni vselej isto. Tudi pri lepljenju škrniel jev se pokaže osebnost, individualnost. Tom je lepil mirno, premišljeno, malone z ljubeznijo — čisto v skladu s svojo majhno, okroglo in dobrodušno osebico. Bill pa je bil nemiren, hlasten. nervozen. Ogenj njegovih globoko v jamicah ležečih oči je nemirno plapolal, njegove predolge roke so švigale hitro in mlahavo. Zdajci pa je drugače tol i hladnokrvni debeluh iznenada kliknil: bil je videti strašno vznemirjen. V časopisu, ki ga je ravno hotel zviti v škrni-eelj, je bil namreč zagledal sliko mlade dame. Brezizrazni lepi obraz se je smejal s polodprtimi usti. kakor s kakšnega lepaka za zobno kremo. P.i ni bila reklama, nego je pomenila živo resničnost in ji je bilo ime kiltv. Takrat je tudi mršavemu zdrknil njegov škrnicelj na tla. Njegove koščene roke so zletele' v razburjenem polkrogu v zrak. Prišlo I.. R i a g bi bilo najbrž do resnega zastoju pri delu, da ni ravno takrat zadonel paznikov zvonec. Kaznjenci so smeli za pol ure im ozko koznilniško dvorišče, kjer stii stala dva otožna, že polsuha kostanja, predstavljajoč menda prirodo in svobodo. Bill je bil v tem popolnoma razgrnil za škrnicelj namenjeni časopis. Z napeto pozornostjo je gledal sliko in besedilo pod njo ter naposled izrazil svoj vtis v besedah: ..Tak k it tv so m oži !“ ..I)a. Kittv se moži!“ je zagodrnjal Tom v odgovor. Nič drugega. In v molk obeh mož je nenadoma stopil kos prošlo-sti. Oba stii bila še nedorasla mladiča, ko sta se dobila pod mogočno lopo južnozahodne postaje. Za svoje prvo srečanje sta se imela v »lavnem zahvaliti nežni pozornosti železniške uprave, ki je dala napisati na vrata stopnišča z velikimi črkami: ..Pozor pred žeparji!” Bralec tega ljubeznivega svarila je nehote segel tja. kamor je bil soravil svojo uro ali denarnico. In ko je videl. da je ljubljeni predmet še zmerom na svojem mestu, mu je zadovoljen usmev preletel obraz. Podoben občutek zadovoljstva pa je obšel tudi Billa in loma, zakaj takrat sta vedela. kje naj iščeta. In tako se je zgodilo, da sta se nrvič v življenju srečali njuni roki. Da se je to zgodilo slučajno v zadnjem hlačnem žepu nekega tretjega, ni nič zmanjšalo iskrenosti njunih čuvstev. Narod noj ša pa je bila okoliščina, da sta iskajoči roki našli samo e n o denarnico: toda en sam pogled iz obojih zvestih oči je opravil več kakor sto besed; ZADNJE ČETRTLETJE sc je začelo. Ali ste že poskrbeli, da boste ,.Roman" redno dobivali? Te dni ste dobili položnice: izpolnite jih in nakažite naročnino, da bomo dobri prijatelji. govoril je namreč o nratovski delitvi. Od tistih dob sla bila Bill in lom ona lit ina: v njej ni -v nasprot ju s slič nimi podjetji na zakoniti podlagi — nikoli prišlo do prepirov. Svoje plodovito delovanje sta še dalje ohranila tisti postaji in l)i bila s svojo pridnostjo in vztrajnostjo gotovo prišla do imetja in v zvezi s tem do ugleda, če se ih' bi bil pripetil dogodek, ki mu je na nrav tako ljubezniv kakor nevaren način dala gori omenjena k it tv svoj osebni pečat. To dekle se je v cvetu svoje mladosti štelo v listo vrsto pouiicnih otrok, ki ne razpolagajo razen z nepočesanimi lasmi in raztrganim krilom z ničemer drugim kakor s prostostjo in se zato trudijo, da jo temeljito izrabijo. Urno ko podgana se j c* smukala med obloženimi košarami na sadnem trgu in vreščečim branjevkam izpred nosa izmikala najlepša jabolka in hruške. In ko je potem zasadila svoje male, blesteče bele zobe v sočno sadje, ji je dvakrat tako teknilo; še poučna nedeljska pridiga gospoda pastorja z ganljivim geslom ,.Ukradeno blago nima teka” ji tega teka ni pokvarila. Tako je zrasla kittv v prelestni prostosti kaj kmalu v močno fantovsko dekle: v velikih praznikih, ko si je celo umila obraz in roke, je bila s svojo belo poltjo in rdečkastopla-vimi lasmi pravcata krasotica. In ob taki priliki se je neke nedelje seznanila na že omenjeni prijazni postaji z Billom in Tomom. Naša znanca sta se ravno pripravljala, da nesebično olajšata neki kovčeg. ki ni nanj nihče pazil, za nekaj kil. ko ju je zadel sokolji pogled rd ečkas top la vega dekleta, lz-prva je nekaj časa pozorno opazovala njuno vneto početje. potlej pa se je njen obraz zdajci zresnil; brez pomišljanja je stopila k njima in izrekla jedrnati stavek; ..Naznanim vaju, lopova!'* o II I r t i Učinek teh besed se je tisti mah pokazal v dveh dolgih in bebastih obrazili. Bill se je prvi zavedel. ..Imejte usmiljenje z nama!" je zaprosil. ..Zlato zapestnico vam podarim!" je izpopolnil Tom besede svojega kompanjona, in kakor bi začaral, se je zalesketal med njegovimi dolgimi prsti krasen zlat obroč. „Ne!“ je trmasto odklonila kittv. Takrat se je v njegovi roki zabliskal dragul mentu kittv ni bila kos. ..Dobro, oprostim vama!" V trenutku sta zlati obroč in demant izginila v kittyni »ROMAN“ STANE I mcscc 8 Din, % leta 20 Din, Vi leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Na tujem, vse leto: v Angliji 9 šilingov, Avstrlll 14 Šilingov, Belgiji 14 belg, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol lunta, Franctll SO Irankov, Holandlll 5 goldinarjev, Italiji 40 Ur, Nemčlll 9 mark. Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod na leto 120 Din, za V4 leta pa 60 Din. Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem Interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu. Posamezne številke: V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trallkah, knjigarnah In kolodvorskih prodajalnah. Kjer ..Romana** nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila Izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah. V Italiji stane posamezna številka 80 stotink. Naročila In dopise pošlllte na naslov: „Roman“, Ljubljana, Breg 10, poštni predal št. 345. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor prlloilte znamko. — Oglasi po tarlll, borni oblekei. in iz dvozvezo se je rodila Irozveza. Razdelitev vlog je bila sicer nekoliko neenaka. Bill in lom sta smela ..hoditi po zaslužku". kakor sta nekoliko blagoglasno imenovala svoje početje, k it ly pa je spravljala plen. To se pravi, največ ga je porabila zase. Billu in lomu se je to.zdelo samo po se bi umevno. Tako prirodno se jima je videlo kakor to, da sta si oba domišljala, da sta kiltvn glavni ljubimec. V tem pa nista imela čisto prav. zakaj iz sivega cestnega vrabca čez noč v bleščečo rajčico izpremenjena k it! v je mahoma pozabila, komu se mora zahvaliti za to srečo. Spričo tako kratkega spomina ji tudi ni zameriti, tla se je nekega večera z novim kavalirjem poslovila od obeh prevaranih častilcev, ki sta ji postala že nadležna. Učinek je bil čuden: |)resleparjena moža sta zbesnela drug proti drugemu. Tom je krivil kitlyne nezvestobe Billa, le-ta pu Toma. In gotovo bi bila v podkrepitev svojih očitkov segla po nožih, če ne bi bili takrat skrbni stražniki spravili od ljubezni zaslepljeni par pod ključ. Če prebije človek nekaj let v kaznilnici, se mu srčne strasti nekoliko ohlade. In tako se je Bill prvi opogumil do zelo objektiv nega dognanja: „Najina kitty je torej, postala lilmska zvezda in sc poroči z milijonarjem ( harlijem I leartom." „Zakaj pa ta ni pod ključem ?“ je zagodrnjal Tom. ..Saj je večji lopov od naju!" ..Ravno zato!" je filozofsko odgovoril Bill. „Na svetu ni pravice,*’ je dodal. „Pač!“ je oporekel njegov pajdaš. ..Zakaj naj bi Cliar-lieja še zaprli:' Saj dobi kittv za ženo." A njegove besede niso zvenele prav odkrito. ..Na delo. lenuhi!" je zagrmel paznikov glas. Bill je vzel kittyno sliko in jo mirno in hladnokrvno zvil v škrni-celj. SRCE V OKOVIH II r ni a n Napisal Mirko Brodnik Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je dvaintrideseto. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih enaintrideset nadaljevanj. „Najbolje, da takoj odidemo, da liomo čimprej proč od tega strašnega kraja prekletstva in smrti.“ Mitja je šel pripravljal konje. Janez in Nadja sta počasi stopila za njim. Dobro nro nato so bili tovorni konji že obloženi z zaboji, polnimi dragocenosti, ki so jih našli v zakladnici. Še poslednji pogled po kotlini, ki je postala grob dveh zvestih prijateljev, in konji so oddirjali v rastoči mrak. E n o i n d v a j s e t o p o glav j o BORBA POD ZEMLJO Ko je Branko začutil, kako ga je oblila voda, sprva ni imel toliko moči, da bi se bil mogel dvigniti. Tako neskončna slabost ga je obšla, da je vedel, da ji mora podleči, če se ne zgodi čudež. Toda kako naj se zgodit' Odkod naj pridi* pomoč, ko nihče ne ve, kje je. In... morda sc je z njegovimi tovariši zgodilo isto kakor s profesorjem. Če je potres, ki je uničil svetišče, presenetil tudi nje, da se mu niso mogli v pravem času umaknili in pobegniti? in kako zelo verjetna je ta domneva. Saj so mu rekli, da počakajo, dokler se s profesorjem ne vrneta. Kako je bilo še pred nekaj časa vse drugače. Takrat so bili zdravi, veseli in bogati, zdaj pa... Le en sam občutek ga 'e obhajal. Mraz. Voda je bila mrzla kakor led, da mu je hromila roke, vsega. In vendar, prav ta voda mu je ohranila zavest, mu vrnila misli in razum. Nenadoma je začunl, da so postale njegove misli bistre in čiste. Potem ga je minul krč, ki ga je prej trdovratno uklepal v svoje klešče. Razklenile so se mu roke, kakor bi bil nekdo prepilil težke okove, ki so ga mucai m mn niso dali, da bi se bil premaknil. „K.ako?" ga je vprašava! glas v njem. Ni se zanj menil. Druge misli so ga prevpile. Vse svoje moči je napel in se dvignil. V temi, ki je bila tako črna, da sploh nič ni videl, je tipal naprej, opiraje se ob stene rova. „Kdaj pridem iz tega zakletega kraja?" je kriknil v obupu, ko je videl, da še noče bili konca. Čutil je, kako voda, ki je po njej brodil, čedalje bolj narašča. In dere. I )cre... Mrzel pot mu je stopil na čelo. Ali je to konec? Ni se upal samemu sebi odgovoriti na to vprašanje, čeprav je dobro vedel, kakšen bi bil ta odgovor. Rov se znižuje in to pomeni, da ga je voda že vsega zalila, da ne bo mogel priti skozenj. Moči so ga jele zapuščati. Obup se ga je loteval. Malo nato je začutil, kako se tla pod njim znižavajo, kako postaja voda čedalje višja in čedalje bolj deroča. ,,Izgubljen sem," je jeknil. Zdaj je že do prs brodil v vodi. Kolikrat se je v zadnjem trenutku zadržal, da ni omahnil in padel v tok, ki bi ga bil odnesel bog ve kam. In nikjer ni bilo videti rešitve. Poguba je kakor pohlepna zver prežala nanj. Ali ji bo mogel uiti? Ne! Ta zavesi ga je obhajala in ni je mogel odgnati. Kakor bi bil slep, je v temi taval naprej, nekaj ga je sti- skalo v grlu kakor občutek, da se mora zdaj pa zdaj zadušiti. Od zadaj se je nekaj zadelo vanj; toliko da ni padel. Instinktivno je iztegnil roko in otipal nekaj kakor hlod. Krčevito se ga je oprijel. Potem pa je gloooko stopil in zmanjkalo mu je tal. Omahnil je in voda, ki je drvela kakor hudournik, ga je odnesla. Toliko je bil še pri zavesti, da je objel hlod. Zvrtelo se mu je v glavi. Zazdelo se mu je, da se je nenadoma posvetilo kakor blisk v temo in v tem blisku je zagledal njo, ki je ni nikoli pozabil. „Zora!" je vzkliknil. Podzavestno je še čutu, kako ga vleče voda naprej, potem je nenadoma spet v-se izginilo v temi. Branko se je onesvestil. Ko se je potem čez dolgo, dolgo zbudil, je bil prvi občutek la. da še zmeraj leži v vodi. Odprl je oči, toda videl ni skoraj nič. Le to je opazil, da ne leži več v rovu. da mora biti nekje na zemlji, kajti hladen veter ga je zbadal v prezeble ude. Nad zemljo se je že razgrnila noč. Čeprav je bil zelo slab, je vendar zbral toliko moči, da je zlezel iz vode na obrežje, lam je sedel v visoko travo, da se malo ooomore od preslanih naporov. Zbrati je hotel misli, toda ni jih bilo; razbežale so se kakor ne bi bile njegove. ledaj je za hribom vstal mesec. Njegova luč je malce razsvetlila okolico. Vstal je in pogledal okrog sebe. Kraj. kjer se je nahajal, mu je b. neznan. Torej ga je moral skriti podzemeljski vrtinec odnesti daleč od kraja, kjer so taborili. Vrtinec! Zdaj inu je šele vse stopilo v nejasnih od risi li pred oči. Spomnil se je trenutka, ko je omahnil v vodo, ko se je krčevito oklenil rešilnega hloda. Spomnil se je Zorine prikazni v blisku, vsega. „Qna me je rešila, ona, si je šepnil. „Njena prošnja bila to. njena ljubezen." Potem je pomislil na svoje tovariše. Kje so oni? Ali se jim je posrečilo uteči smrti, ki je prišla tako nepričakovano, da bi jih pobrala!* ->ii niso tudi oni žrtev strašne katastrofe, ki je bila vzrok smrti starega profesorja? Ko bi vsaj vedel, kje je! Ko bi vedel, kje je taborišče, da bi šel tja in bi se sam. na lastne oči prepričal. Stopil je v hrib, ki se je dv igal nad njim. Počasi je šel navkreber, sleherni korak mu je bil muka. In ko je prišel na vrh, se je ozrl naokoli. Nikjer kraja, ki bi ga poznal. Ko ne bi bila mesečina tako medla, da razen glavnih obrisov ni ničesar razločil! Oko mu je blodilo na vse strani, a ustavilo se ni nikjer. Šele ko se je že hotel vrniti s hriba, se mu je nenadoma zazdela pokrajina pod njim na levi nekam znana. Nehote je zavil tja in čedalje hitrejši je postajal njegov korak. Zagledal je veliko skalo in spoznal v njej vhod v svetišče. Kar mu je dal glas, je zaklical. da je odjeknilo po dolini. toda v odgovor mu je prišel samo šibek odmev, ki se je izgubil v daljavi. Klical je Nadjo. Janeza, iVinjo, a, nihče se ni oglasil. Potem je prišel do skale. Zavil je od nje proti jezeru. Tedaj pa mu je ušel krik groze. Jezera ni bilo več. Pred njim je zijala velika kotlina, ki ji ni videla dna. Ve« je drhtel. Upiral je oči v neprodorno kotlino, kakor bi hotel iz teme izluščiti njene stene, ki jih je zastirala senca. Zaman! Nič ni videl. Torej so bile njegove slutnje resnica, ki jo je občutil v podzavesti. Torej se je zgodilo lo. česar se je tako bal... Zdaj je bil prepričan, da je tako: gledal je pred seboj ostanke nekdanjega jezera. Šele potem čez dolgo se je v njem zbudil zadnji up. Morda pa le ui res. I)a bi pogledal še po taborišču----------- Samemu sebi je zatrjeval, da je to samo slepilo, ki bi ga morda še za trenutek odvrnilo od spoznanja resnice v vsej grozi. Stopil je med »rmovje, si z rokami utrl pot med vejevjem in stopil na jaso. k'er l;i l)ili morali stali šotori. Toda šotorov ni bilo... Samo ostanki enega so ležali zloženi na kupu. ..Kaj je to?“ se je vprašal. Zdelo se mu je, da sanja. Torej so se morda le rešili prc grozečo smrtjo! Stopil je h kupu platna in vzel majhen kos v roke. Da. to je njegov šotor. Oni so se rešili in ker so bili prepričani, da sta se s profesorjem ponesrečila, so šli... Izmučen je bil. da se je komaj držal na nogah. S poslednjimi močmi, pol v spanju je še sestavil šotor. Pod kosi je odk ri I še svojo odejo. Tudi lo so pustili. Preveč so morali vleči s seboj, pa so to, česar niso mogli potrebovati, zavrgli. i* O Za jesen bogata izbira klobukov pri ALBINI VOLČ GLINCE VII Popravila Preoblikovanje * i» lil še slutili niso, kako bo to prav prišlo njemu, Branku. Legel je in med temi mislimi zaspal. Zjutraj s solncem je hotel bili buden. D v a i n d v a j s e t o p o g I a v j e POT ZA PRIJA'TKLJI Čeprav je bil Branko skoraj sam svoja budilka, ki se je zbudila, kadar je le hotel, je vendar to pot njegov organizem odpovedal. Ko je drugo jutro odprl oči, je stalo solnce že visoko na nebu. Skočil je pokonci in si na svežem zraku pretegnil premrle ude. Že med tem je premislil, kaj mora zdaj storil lli mora za svojimi prijatelji. Samo da ne bi zarešil poti... l ega se je najbolj bal. Toda potolažil se je z mislijo, da se bo lahko orijentiral po znakih iz starih časov, ki so jim kazali pot, ko so šli odkrivat zaklad. Da, zaklad. Nanj je bil skoraj pozabil. Sploh se mu je vse. kar je ležalo za njim, zdelo kakor nejasne sanje, ki jih bo moral še dobro premisliti. preden bo vedel, kako in kaj. šel je proti votlini, kjer so bili začasno skrili dragocenosti. Bila je prazna. Tovariši so zaklade vzeli s seboj. Prav zato se njemu ne bo treba t ru diti. Malo nato je bil pripravljen za pot. Bil je svež in čil, kakor bi bil pozabil na vse trpljenje, ki ga je moral prestali minuli dan. Obraz mu je kar žarel od zdravja in časih mu je šinil čez obraz rahel nasmešek, če se je spomnil kako je še včeraj obupaval nad rešitvijo. Toda ta nasmešek mu je kaj hitro pregnal bolesten občutek, ki ga je prevzel, ko se je spomnil žalostnega profesorjevega konca. Kako malo /je manjkalo in tudi 011 bi bil ostal z n jim v jami. Zložil je šotor in odejo in si oboje naprtil na rame. Po tem je vrgel še poslednji pogled v dolino, ki je pokojno 56t> ležala prod njim, in se obrnil. Vzel ga je gozd. Dolgo časa je minulo, preden je našel pravo smer. Neprestano je moral paziti, da ni zašel, kajti gozd je bil brez poti. Sledovi, ki >e bil pravkar vdal. Na ves glas je poklical svojega prijatelja, ki se je začudeno ozrl. od kod prihaja klic. Potem ga je opazil. Od daleč je videl, kako presenečen mora biti, kajti Janez je obstal sredi poti kakor odrevenel. „Janez!“ Šele ta klic je Janeza obudil. Stekel mu je naproti. ..Branko! Ti si živ?“ TVORNtCA CIKORIJE OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! Od prekipevajočega veselja se mu je trgal alas. Koliko mu je še hotel povedati, toda beseda mu ni hotela iz ust. Ustavila se je na ustnicah in se izgubila v nerazumljivem ječanju, da se je Branko nehote nasmehnil. ..Tak si se me "restrašil?" je vzkliknil. ..Za mrtvega ste me imeli. kaj?“ Janez je samo prikimal. Potem ga je prijel za roko in ga kar s silo odvedel proti hiši. ..Nadja, Nadja!“ je zaklical. ..Branko se je vrnil!" Preden je še dogovoril, je že Branko zagledal Nadjo, ki je prihitela iz hiše in zastrmela vanj. kakor bi gledala človeka. ki je vstal od mrtvih. Njeno lice je bilo bledo, potem ga je nenadoma zalil val krvi in v njenih očeh je zagledal solze sreče. ,.Vi. vi?“ ..Da. jaz! Zakaj pa ne: je smeje se odgovoril Branko. ..S kožo in kostmi!“ Obotavljaje se mu je dala roko, kakor da še zmeraj ne bi bila prepričana, da ne sanja. fla ga res vidi pred seboj. Potem pa se je nenadoma spomnila: .,lu kje je profesor?" Ni ji odgovoril. Pobesil je glavo in se zagledal v tla. „Mrtev?“ Zamolklo ji je prišla beseda iz ust. Prikimal je. ..Preveč nenadoma je prišlo. Nisem mu mogel pomaga- li. Ko sem prišel do njega, je bila že vsaka pomoč zaman." * Zvečer je Janez odkril Branku novico, ki ga je pošteno presenetila. Povedal mu je. (la sla se z Nadjo odločila, da ne gresta naprej, ampak da ostaneta tu. Šele ko bo že vse mirno in st- jima ne bo treba na vsakem koraku bali nevarnosti in napadov, bo Janez prišel pogledat v domovino. „Prav imaš." je pritrdil Branko. ..Tudi jaz bi na tvojem mestu tako storil. A mene kliče domov." „Zora?" je tiho vprašala IN ati ja. Prikimal je. ..In kmalu odidem. Moram zvedeti, kaj se je doma zgodilo.'1 „Sami mislite iti?" ,.Da, sam.“ ..Ne. jaz pojdem z vami." so jo takrat oglasil Mitja. „Kaj boš delal v svetu?" ga ji' začudeno vprašal Branko. ..Rajši ostani tu." ”No." je odločno odkimal Mitja. „1 u v samoti ne bi strpel. I ak sem. Zmera j me žene po svetu. Videti ga hočem in spoznati. Če je res Inko lop. kakor pravijo." „Ne, ni tak." je žalostno odkimal Branko. »Razočaran boš. ko se ga boš učil spoznavati. kakor so bili vsi.“ ..In vendar pojdem." ..Ne bom tajil, da mi boš dobro došel.“ je končal Branko. ..Toda če ne bo tako. kakor misliš, nikar ne pozabi, da sem le svaril." „ Torej me res vzamete s seboj?" se je razveselil Mitja kakor bi bil preslišal zadn jo Brankove besede. ..Da. prav rad..." r»«7 ..In kdaj. pojdeva?" ..Morda že jutri." ..Ne. tako hitro pa ne," se je takrat oglasila Nadja. ,.\saj odpočili hi se pri nas. Takega vas ne pustim od hiše. In še nekaj ne smete pozabiti: deleža na ztiKiadu. Svojega in Mitjevega. Kako ga bosta srečno prenesla sko/.i sibirski pekel? Ravno danes sem cula, da so si' Iri dni odtod bojevali. Saj se ne znate napraviti nevidnega." ..Tisto ne," se je nasmehnil Branko. ,,Vidite, na to se mislil nisem. Sodim pa, da bom našel pravo rešitev." Vlalo je pomislil, nato pa. je rekel: ,.l)a. vse nesti s seboj bi bilo nemogoče. Samo toliko !>i vzel, kolikor bi lahko nosil pri st bi. ne da bi me oviralo. Že to bi bilo več ko preveč. Med dragimi kamni sem jih videl nekaj, ki so vredni milijone." ..In kaj mislite z ostalim blagom ?" ..Pri vas bi ga pustil.” ..Pri meni?*' ..Vam bi <:a izročil \ shrambo. Vem. da bo varno kakor v mojem lastnem žepu. Saj si> menda ni bati napadov ?“ .. I o je ravno, o čemer sem premišljala. Utegne se zgoditi..." ..Potem je težko...” ...Me. Že vem. kaj napravimo." In razložila mu je svoj načrt. T r i i n d va j s e I o p o -g 1 a v j e SLOVO ..Jutri pridejo k nam zidarji." je povedala Nadja. ..V kleti bo treba nekaj popravljati. Tako ne bo težko najti prostora, kjer bomo sami ponoči zakopali vaš del. kar ga ne vzamete s seboj." ..Dobro." je rekel Branko. Nadjin načrt mu je bil po godu. ..Tako bo vsaj varno. Tudi če bi kaj prišlo, se mi ne bi bilo treba bati, da kdo ne odkrije skrivališča." Drugi dan je bil zaradi zidarjev nemir v hiši. Med tem so se zbrali naši prijatelji in v gornjih sobah razdelili med seboj odkrite zaklade. ..Zakaj ni še profesorja med nami?" je vzdihnila Nadja. ..Časih se mi zazdi kakor bi na tem zakladu lepila kri. Njegova..." ’ ..Usoda je hotela drugače." je tiho rekel Branko. Ivo je bila že noč in je ura \ grajskem stolpu počasi odbila dvanajsto, so šli iz sobe z dvema velikima železnima blaga, j mi nul. k jer sla Branko in Mitja spravila svoia rTe' ža. Nihče jih ni čul. Oprezno so šli do stopnicah in prišli v klet. lam je Nadja prižgala svečo. Klel je bila nizka in mračna. Y kotu so še dobro videli sledove, ki so jih. bili pustili zidarji. Tudi orod je so še dobili tani. Brez posebne težave je Branko izkopal v sveže zazidanih tleh globoko luknjo in položil vanjo železno blagajno. ki je skrivala v sebi vse dragocenosti, kar jih ir mogel vzeti s seboj. ..Tu naj počivajo, dokler se časi ne izpremene.“ je rekel. ko je z lopato vrgel v ja- ZA "žalne DNi¥_l PRIPOROČA ZALOGO KLOBUKOV MODISTKA ;wTr-!! MINK' MFFEL LJUBLJANA «khwb 6LINCE Vil/45 POPRAVILA TOČNO ■ ■■■‘■veJV*jf) •ssisraSi mo prvi kup malte. In potem je izkopal še drugo jamo, kjer so skrili Mitjev del. Ko je bilo delo opravljeno. so se vrnili v svoje sobe. Še tri dni je ostal Branko na Nailjinem domu. Čeprav je silil na pot, ga INadja ni pustila, šele ta dan se je s težkim srcem odločila, da mu ne bo več branila. V hlevu je sama izbrala štiri najboljše konje. Illapci, ki so se jim gostje priljubili in so vet.t .i, da je Branko najboljši prijatelj onega, ki postane \ kratkem njinov gospodar. so preskrbeli za vse, kil v bi potrebovala na potu. Orožja stii imela Branko in Vlil ja dovolj in bol jše je bilo kakor bi ga mogla na gradiču doOi.i. Za vsak slučaj sta i' ma diihi še Nadja in Janez svoja revolverja, ki sta se v nevarnostih že t olik rat izkazala. !n tako je prišel trenutek, ko je bilo treba iti na pot. Branko je zbral dragocenosti, ki jih je bil hotel vzeti s seboj. same drage kamne. Naj-lep'e je dal v majhno vrečico, ki si jo je obesil okrog vratu, ostale dragulje pa je imel vši-te v obleki. Mitja je napravil prav tako. Ko sta bila z delom gotova, sta šla na dvorišče. k jer sta ju Janez in Nadja že čakala. Tedaj se je Nadja nečesa spomnila. „AIi imata kaj denarja s seboj?" je vprašala. ..Denarja?" je Branko pomislil. ..E. bolj malo ga bo." ..Kaj mislita plačevati z demanti? Tako ne bosta daleč prišla. Prvi. ki bo to opazil, vaju bo poskusil oropati. Čakajta." je rekla in odhitela v hišo. Vrnila se je s šopom bankovcev in vrečico zlatnikov. ..Tole vzemita s seboj. Ni samo ruski denar. Tudi drugega je nekaj vmes." ..In kaj ostane vama?“ ..Oh. sa j taki reveži tudi nismo.” ..In kako vama povrneva?“ IN CENO 5«8 „Saj sta pri naju dosti zastavila." se je Nadja zasmejala in odmahnila z roko. češ, o tem ni vredno govoriti. ...Midva vaju spremiva," je dejal Janez in trenutek nato je že hlapec Aljoša pripeljal dva lepa konja. Branko in Mitja sla se še poslovila od starega oskrbnika in vseh domačih, nato pa so vsi skočili na konje in oddirjali. Za prvini ovinkom jim jc graščina izginila za drevjem. Pot se je vila po samotnih gozdovih. Spredaj je jezdila Nadja, za njo pa v gruči Janez. Mitja in Branko. Branku je bilo videti, da se bo težko ločil od njiju, ki sta mu bila prijatelja, več kakor prijatelja toliko let. S težavo je premagoval svoje občutke. Toda hotel je biti mož. Tako so jezdili več ur in oba sta se bala trenutka, ko se Nadja ustavi. In ta trenutek je prišel, le prehitro... Nadja je skočila s konja. ..Zdaj vama pokažem pot,“ je rekla s pridušenim glasom. ..Saj imate zemljevid s seboj ..Imava ga,“ je odvrnil Branko z glasom, ki je vkljub zatajevanju d i htel. ..Najprej morata jezditi tam čez hrib. da prideta v dolino. ki se vleče kakor kača proti severovzhodu. Dalje bosta že vedela. Pazita, da ne zavijeta preveč proti jugu, kajti tam se vrše boji. Rdeči razbijajo poslednje ostanke upornih čet.“ „Čas hiti."1 je tedaj povzel Janez, da zakrije njeno zadrego. ..Iti bo treba, če hočeš še pred nočjo priti v dolino. Ko bi vedel, kako težko sem ti te besede rekel,“ je pristavil. ..In če prideš domov, pojdi k mojim in jim povej, da sem živ in srečen.“ Z desnico se je oklenil Nadje okoli pasu. „In povej jim, tla pride čas. ko se vrnem. Morda kmalu. In tole jim daj."1 je rekel. Urejuje Boris Rihteršič A rian a Ker pride v kratkem \ Ljubljano film „Ariana“, prinašamo danes njegovo vsebino. Ariana Kuznecova, mlada ruska slušateljica curiške univerze, je napravita / odliko zadnji izpit. Njen i rohsor dr. Ilans Adamlieit ji čestita in obžaluje, da ga bo zapustila, ker misli iti v Berlin, kjer se še hoče izpopolniti v svoji stroki. Doktor je dober poznavalec ljudi in podzavestno čuti, da se bo Ariana med tujci težko ubranila napadov življenja na svoj senzibilni občutljivi značaj. Arinim Je morala že doma braniti čistost svojih dekliških hrepenenj pred požel jivostjo moških. Berlin. Ariana posluša vsa navdušena Mozartovega „Dona Juanu" v operi... Prostor zraven nje je še prazen. Potem pa pride boljši gospod, ki sede k njej. In mala soseda zbu-bi njegovo pozornost. Med vso predstavo čuti Ariana, kako počiva njegov pogled na njej. Ali se ji ne zdi, da jo prevzema bojazen? Njen sleherni čut se upira. Pred kom? Pred čim?... Slovo. Ali ni izzvenel v željo po novem sestanku? Drugi dan je dobila Ariana pismo in v njem novo vstopnico za opero. Raztrgati jo hoče... in vendar jo vidimo zvečer v družbi Konstantina Mihajloviča in skozi mehko rusko glasbo se izgubljajo v njej besede izkušenem zapeljivca. „Nc ostanem dolgo tu. Nekega dne bom odpotoval, kakor sem bil prišel. Nikdar več se ne vrnem. Ali ta kratki čas, ki mi ostaja. bi hotel preživeti z vami, Ariu-nn. Ne bova se brigala za to. kar je bilo, ne bova premišljala, kaj še utegne priti, samo živela bova. Zakaj? Ker je vsako premišljevanje nevarnost, da ne postane ljubezen. Ali bi se je mogla ubraniti? Meni ne, ni-an:ku poguma, a vam?“ Ariana.'..'1? Skrije svojo plahost in zaigra' izkušeno žensko, tako, kakor jo Konstantin išče. Konstan-tin jo vzame, kakor bi vzel igračo, za preganjanje dolgega časa, kakor majhno uslužno dekletce, ki se spozabi, kadar zagleda moškega, ki ji je po godu: tako ponižanje more preživeti le, če pozabi 110 svoje misli. On odigra vlogo, ki ji jo je bil namenil. Ariana mu pripoveduje o svoji preteklosti, o svojih izkušnjah z moškimi toliko, da njena izpoved razdraži Konstantinu. In cim bolj rase njegova razdraženost, tein bolj čuti Ariana moč zmage in povračila. In tako nastane že v začetku med njima boj. strašen boj, najstrašnejši zato. ker se oba bojujeta s skritim orožjem. Da bi se z Ariano pomiril, ji Konstantin nasvetuje pot v Italijo. Neomajna sreča vlada v mali hišici na italijanski rivijeri. Ariana je dražestno dete, strastna in nežna ženska in obenem vesela in vztrajna družica v igri. Pride brzojavka. Konstantin se nenadoma izpremeni. Spet se zbude v lijem stare navade. Zlomljena, ubita gleda Ariana, kako se pripravlja na pot. Konstantin se je odločil, da odide, a z njo o tein še ni izpregov oril besedice. Z n jo. z malini dekletcem. Končno izgovori hladno tiste besede:......Posloviti se morava, jutri pojdem." ležka je usoda Ariane. Pri raz-stanku mora kazati vesel obraz, in brezbrižnost človeku, ki ga ljubi z vsem svojim bitjem. Tu nikdar več se ne vrne... Z nadčloveško močjo svoje volje odigra Ariana to vlogo hrabro do konca. Samo tako se lahko reši, samo tako lahko obdrži moč za življenje. ..In prav nič težko ti ni slovo?" jo vpraša Konstantin užaljen v svoji ničemurnosti. ..Kakor je prišlo, tako je prešlo, gospod, jaz sem samo vaša učenka..." Vrnila - e je na univerzo,- v svojo znano okolico, in šele zdaj je opazila, kako silno se je v svoji notranjosti izpremenilu. Njena dekliška razposajenost je izginila kakor bi jo bil odpihnil veter, in globoka resnost jo je prevzela. Toda pod to resnostjo drgeta sleherni živec v bolesti, kadar pomisli, da jo je uničil, pohodil v tla človek, ki ga ljubi. „Še enkrat naj ga vidim, da mi plača to ponižanje!4 In videla ga je. Toda ob sestanku je pozabljena vsa bolest, in slednja njena misel je spet posvečena samo njemu. Ariana se zaveda, da mu bo spet morala postati to, kar mu je že bila, igračka, ki ga bo mimogrede zabavala, dokler se 11111 ne bo zahotelo druge. Vsa njena radost iu sreča sta uničeni. Njena bolest se izpremeni v zagrenjenost, cinizem. In ko se spet sporečeta, ji Konstantin vrže v obraz: ..Povej mi, koliko jih jo bilo pred menoj? Zdaj je prišel trenutek njenega maščevanja. Vsa njena groza, ves njen obup izbluhne z elementarno silo iz nje. Njene drobne roke bijejo po njegovih prsih in ona se 111 u izpovedi! ie v obraz, besedo za besedo: ..Koliko jih je bilo? Osem! Osem! Osem jih je bilo pred te^ boj," in začela mu je naštevati njegove prednike, ki jih nikdar ni bilo. Poslednji trenutek zmagoslavja. Konstantin zaklepa svoje končege. In | otem se zdajci začiijejo ku- kor od "nekod daleč besede: „Nie ti ne pomaga; da si pametnejši od drugih... Ali res ne veš, da sem prišla k tebi nedotaknjena, da nisem bila prej nikogar last?" Konstantin jo surovo pograbi /a roko. Torej si se i/. mene norčevala?*4 „Saj si rekel, da se boš ognil, če ti pride na pot... ljubezen..." Osramočen, zbegan, nad prepadom, ki se pred njim odpira, najde Konstantin v poslednjem trenutku rešitev. V poslednjem trenutku... ko odhaja njegov vlak in začne Aria-no zapuščati zavest, jo potegne Konstantin v svoj vagon... v svoje življenje. Žane Grey v filmu Uglajeni režiser, ki ima rad tišino svoje knjižnice in se ne bavi s športom, režiser, ki misli, da je goli nepotrebno izrabljanje človeške energije in ki za vse na svetu ne bi^ pogledal, kakšen je pravi boksaški inatch, bi bil po mnenju mnogih idealen režiser za nežne filme. Novelist, ki mu je vse mir na kmetih, najlepša zabava ribolov, bi moral biti po isti logiki prav tak v svojih novelah. Toda to ne drži zmeraj. Zane (jrey je bil miren človek, čeprav je tičal v njem kos pustolovca, in vendar so njegovi romani časih prav krvavi in prav nič podobni njegovemu značaju. In prav tako je z režiserjem VVerkerjem. Zane Grey je napisal Roman »Jezdec iz I exasa“, ki ga danes pozna vsakdo, kdor je količkaj bral povojne ameriške romane. Režiser Werker ga je predelal v I i Im. V lem filmu je obilo silno napetih prizorov. Ko je VVerker pridobil kot pomožni režiser dovolj izkustev, je sel v arizonske pustinje, da bi tam napravil film po Greyevem romanu. Hotel je s kamero začeti tam. kjer je Grey nehal s peresom. Njegov uspeh je bil velik. Werker je jezdil stotine milj daleč, zašel je celo v skoraj nedostopne kanjone, kjer prebivajo sila krvoločni Indijanci iz rodu Navajcev, ki jih gotovo poznate iz indijanskih povesti. In tam je napravil čisto nove vrste film, kakor ga doslej še ni bilo. Spretno je znal izrabiti vse prednosti kamere in ustvaril delo, ki po kakovosti prav nič ne zaostaja za romanom, po katerem ga je napravil. 1' dm je dobil pri nas naslov ,, Teksašk i maščevalec". Njegovo vsebino smo že prinesli. Ali, lovec in igralec Ust varifolj Puruiiioiiiitovcga film-skega živalskega epa, ki je dobil naslov ..Rango4, pripoveduje: Ali je bil razočaran. Najprej, ko smo mu rekli, naj sodeluje pri našem filmu, je rad pristal. Saj je eden najboljših lovcev med malajskimi plemeni. Srečali smo ga na njegovem domu, in čeprav sploh ni vedel, kaj je film, je bil takoj pripravljen igrali. •Igranje je namreč ena najbolj priljubljenih malajskih navad. Že stoletja izrabljajo ta plemena svoje nam Kvropcem nerazumljive verske obrede, da jih ovijajo z legendami in opravljajo kakor igre. Sodelovanje pri takih obredih pomeni čast, ki bi si jo vsakdo rad zaslužil. In časih se zgodi, da se na take obrede pripravljajo cele mesece. Način njihovega igranja pa je dosti skromnejši kakor naš. Če človek gleda skromne, skoraj neopazne kretnje teh igralcev, se mu zazde kakor lutke brez izraza. Ali pa je bil prepričan, da so igralci njegovega rodu boljši od naših. Vzroka ni težko ugotoviti. Njemu se vloga, ki smo mu jo dodelili, sploh ni zdela vloga. Saj je moral delati to, kar je delal vsak dan — streljati tigre — in to je ranilo njegov igralski ponos. To je tudi sam povedal, ko je nekega dne rekel, da se vrne v domačo vas, kjer bodo uprizorili fantastično legendo in bo 011 igral glavno vlogo. Le s težavo smo ga zadržali, da nam ni pobegnil. Njegov desetletni sin Bin, ki je tudi \ lilmu igral vlogo njegovega sina, je bil istega mnenja. Toda kmalu sta se oba, Ali in 15in, navadila našega načina igranja s svojim velikim prizadevanjem in pri-rodno nadarjenostjo. Če bi se bila videla v filmu, bi bila gotovo sama nad seboj navdušena. Toda to se ni zgodilo in najbrž bosta gledala na svojo začasno filmsko karijero \se svoje življenje z zaničevanjem in prezirom. Pogovor o časnikarjih Paul Morgan je že dolgo časa v llollywoodu. Poslal je že nekajkrat poročila, kako se mu lam godi, in pravi, da se je že čisto vživel v veliko filmsko mesto in dal Američanom že dostikrat priliko, da so se na njegov rovaš smejali. Cel kup anekdot kroži o njem. Časnikarji mu ne dajo miru in toliko vprašanj mu zastavljajo, da se kar čudi, kod jih pobirajo. Je pa vendar tako pameten, da si je glavna vprašanja zapomnil in to mu prav dobro služi. Poslušajte kako: Zadnjič sem prišel k njemu, ko se je ravno postavljal ou nekega časnikarja. Videl sem, da je naglo vtaknil v žep kos lepenke in sem ga vprašal, kaj to pomeni. „Oh, samo nekaj beležk.44 „Na lepenki?" „l)a, veste, tolikrat jih potrebujem, da bi se mi navadni papir prehitro strgal." Pokazal mi je ta kos lepenke. In veste kaj sem na njem bral? ..Morgan je moje pravo ime, hodil sem v gimnazijo in bi bil moral postati jurist. Sem pesi-opti- mist, rad imam vesele vesti. Zbiram knjige, slike in starine, če jih poceni dobim. Najljubša umetnost mi je slikarstvo, najljubši šport plavanje. Najljubše živali so mi psi in pingvini, najljubše opravilo dolcc far niente. Najljubše dragocenosti vse, ki jih lahko dobim, najljubša barva — zelena, najljubši izum — radio." „Kaj naj to pomeni?44 „To pokažem vsakemu časnikarju, ki pride k meni po intervju. Na tem kosu lepenke so vsa vprašanja, ki jih navadno slišim. Toda tale, ki je pravkar odšel, je bil posebno-siten. Hotel je tudi vedeti, katera šala mi je najljubša in moral sem mu povedati, da jih poznam trideset tisoč in da ne vem, katero bi med njimi štel za najboljšo. Jlekel sem mu, da bi 11111 vse povedal, če hoče poslušati, pa je odvrnil, da ne utegne. Potem je hotel vedeti, zakaj mi je radio najljubši izum. Bil je malce presenečen, ko sem mu odkril, da zato, ker ga lahko ustavim Kadarkoli se mi zljubi. Vprašal me je tudi, kuj mislim o prohibiciji, pa sem 11111 moral priznati, da sem začel piti šele v Združenih državah, kjer je prepovedano? Saj je plot zato, da se čezenj skače. Prepovedani sadovi najbolje diše." „Pa vas to nič ne utruja?44 „Yeste, v začetku mi je bilo malo nerodno, če so bili časnikarji le preveč nadležni, zdaj pa sem i/. tega izpraševanja napravil šport in ugibanje za stavo.44 „Tega pa ne razumem.4* „če pride kdo k meni, hitro premislim, katero vprašanje mi bo najprej zadal. In če uganem..." „če uganete?" ..Sem stavo dobil in jo samemu sebi plačam. Veste, s samim seboj sem zelo strog.44 Maureen 0'Sullivnn, mlada Fo.vova zvezda Skromna želja Gospodična (sanjavo): »Veste, \ Ljubljani je tako dolgčas, ko bi mogla biti z. eno nogo v Ljubljani, z tirugo pa v Zagrebu..." ,Jaz pa na Zidanem mostu," reče prav tako sanjavo njen oboževalec. Čarovnik I ls: I \ o-„No', Učitelj,: ..Anonimen je sedo „tat“ in lioče od učencev deti, kaj ta beseda pomeni. Pepček, povej mi ti!“ „Ne vem, gospod učitelj." »Poglej! Če jaz sežem v tvoj žep in iz, njega vzamem deset dinarjev — kaj sem potem?" »Čarovnik!“ P roTesorska Profesor: »kaj veste o črevesju, gospod kandidat?" kandidat molči. Profesor: »Um, če pridete k izpitu, bi že morali imeti črevesje v glavi." Vljudno tVI o ž : »Naša nova kuharica pa res izvrstno kuha. Jed mi imenitno tekne." Žena: »Saj sem ji jaz poma- gala." M ož : »Vseeno." Bolje je tako »Moj zet hočete postati, pa nič nimate: Ali veste, mladi mož, kaj sem moral vse delati, da sem postal bogat?" »Vem, pa je bolje, da ostane med nama." Nevihta On: »Ali si ponoči slišala, kako je treskalo? Strašna nevihta je bila!" Vestnost Policija je iskala nevarnega zločinca. I)a bi ga spoznali, je priložila tiralici šest njegovih slik v različnih pozah in poslala te slike po vsej deželi. Tretji dan pride iz Zabite vasi tale brzojavka: »Pet zločincev smo prijeli — šestemu smo na sledu." Reklama Ograja sadovnjaka je iz bodeče žice. Na strani, kjer je cesta, je nanjo pritrjena deščica z napisom: Bodeča žica je izdelek tvrdke koren & C'o. Neko jutro pa pride lastnik sadovnjaka pogledat, ali bo sadje že zrelo in vidi, da je vse drevje otreseno. Ograja iz bodeče žice je na dveh krajih gladko prerezana in pod deščico je na koščku papirja napisano: »Škarje za rezanji' žice so izdelek tvrdke Redkev & ('o.“ *.v Učitelji.: Anomalijo je tjlsti človek, ki hoče ostati neznan, zapomnite si to. — kdo so je tam zadaj pravkar zasmejal?" Glas od zadaj: »Anonimen človek." »Šef mi je rekel, naj grem k vragu." »In kaj ste potem napravili." »Takoj sem iekol k vam, gospod odvetnik." Pridni otroci ..Mamica, danes smo se šli poštarje. Po vsej hiši smo nosili pisma." »kje ste jih pa toliko dobili?" »Veš, mamica, v tvoji mizi. Tista. ki so bila lepo zložena in povezana z. rdečim trakom." Ona: „Ne! Nič nisem slišala! — Zakaj pa me nisi zbudil? Saj veš, da ob nevihti ne morem spati!" I) r ž a v n i p r a v d n i k p r i z o b-n e m z d ravnik u »Prisezite, da govorite čisto resnico, ko trdite, da ne bo bolelo!" Tudi profesorska Profesor prebere jedilni list in naroči začudenemu natakarju: »Porcijo gramatičnih napak!" »Oprostite!" zajeclja natakar, »teli pa nimamo!" »Zakaj jih pa potem postavite na jedilni list?" Snubač (užuljeno): »kaj. nič nočete o meni vedeti? Danes sem že mislil govoriti z vašo materjo." Gospodična: »kar dajte! Ona vas bo pa rada vzela." »kdaj ste se prav za prav spoznali s svojo ženo in jo vzljubili?" »Veste, stvar je ravno narobe. Najprej sem jo vzljubil, spoznal pa šele, ko je bilo že prepozno." Pri Prestarjevih je spet ropot v družini. Ona je vsa v solzah. »Oh, če bi bila poslušala svojo mater in te ne bi bila vzela..." »Ali ti je mati res branila?" ..Res!" »kako sem se potem motil v dobri ženi!" Ž e m o g o č e »Povejte 110, kako dolgo pa že ta človek govori?" »Natanko ne vem, zdi pa se mi, ko je začel, da še ni imel brade." Doslovno »kaj? Tisočak si dala za klobuk? To je greli!" »Le potolaži se. Ta greh pride na mojo glavo." »Ali res mesečina človeku lahko oslepi?" »Ni izključeno. Suj se še spomniš onega večera v mesečini, ko sem te prosil, da bi postala moja." Konserviranje jajce Jajca, ki so dolgo na skladišču, sc pokvarijo. To sc /godi zato, ker prodro skozi drobcene, s prostim očesom nevidne luknjice \ jajčni lupini gnilobne bakterije v prvotno sterilni beljak in povzroče n njem gnilobni proces. Sredstva za konser-viranje jajce morajo torej ali mehanično preprečiti dostop gnilobnih bakterij v jajce, ali pa morajo biti taka, da jajce sterilizirajo in onemogočijo vsakršno nadaljno infekcijo. Seveda taka sredstva ne smejo biti zdravju škodljiva, ker pridejo v jajce in bi pri uživanju lahko povzročila obolenje. Najbolj preprosto sredstvo za ohranitev jajce je v tem. da jih položimo v apneno vodo. V ta namen ugasimo žgano apno v 4 delih vode. nato pa to zmes zredčimo s toliko vode, da nastane redko apneno mleko. Dobro je, če dodaš pet odstotkov kuhinjske soli. Jajca deneš v lonec in jih tako visoko zali ješ z apneno raztopino, da sega nekaj prstov nad jajci. Tako konservirana jajca se dolgo drže: nerodno je le to, da imajo malce lugast okus, ki izvira od apnene raztopine. Druge načine konserviranja jajce prinesemo prihodnjič. Testo za rezance Najboljše testo za rezance si napraviš takole: Presej pol kile moke, napravi v sredi luknjo, kamor zliješ dvoje idi troje jajc in kavno žlico soli. Jajca in sol z vilicami zmešaj. Pri tem se prime tudi že moka. Ko je snov že malo gosta, tako dolgo tlači testo / roko, dn se več ne prime. Uazdeli ga na tri ali štiri dele, napravi okrogle hlebčke, jih pokrij, da se ai' posuše, pusti testo, da kake pol ure počiva, potem pa ga razvaljaj lil razreži. Kako napraviš čevlje nepremočljive Pozimi in jeseni se dostikrat zgodi, da imaš v čevljih mokro, čeprav so skoraj novi. lega ne moreš preprečiti. Usnje propušča vodo. čeprav je še čisto novo. Pač pa to lahko preprečiš s posebnimi mastmi, ki si jih z majhnimi I roški sama narediš. Dva zelo dobra recepta: Vzemi 4 dele ribjega olja. I del vazeline in I del lanenega olja. Ali pa: 6 delov ribjega olja, 5 delov lanolina (volnene masti) in I del ricinovega olja. Najboljša pa je tako imenovana švedska mast, ki si jo tudi lahko sama napraviš: Vzemi 4 dele ricinovega olja ali ribjega olja in 2 dela loja, razbeli zmes teh dveh snovi na 125 stopinj Celzija, dodaj 1 del fino narezanega surovega kavčuka (paragumi) in mešaj vse skupaj pri isti vročini z leseno žlico tako dolgo, da se gumi popolnoma raztopi. Če hočeš, da bo mast imela črno barvo, dodaj še nekaj malega saj. S temi mastmi moraš s n h e čev lje čim večkrat namazati. Če jih namažeš mokre, jih usnje ne upije. in »ato malo pomagajo. Dobro namazani čevlji postanejo zelo mehki in voljni in sploh ne pro-pu.ščajo vode. Kako preženeš hišno nadlogo Med vso golaznijo so stenice one. ki jih je najtežje pregnati. V stanovanju so nadloga, ki se je človek najbolj boji. Posebno zato, ker skrivajo svojo zalego v najbolj skrite razpoke v zidu in pohištvu in ker je ta zalega zelo odporna proti vsem uničevalnim sredstvom, jih je težko uničiti. KLOBUKI LU ^ v II ŽALNI if DAMSKI f OTROŠKI * ANAŠULC LJUBLJANA VOŠNJAKOVA 4 Da preženeš stenice iz pohištva", si napravi posebno tinkturo po tem-i le receptu: Vzemi deset delov naftalina in sto delov terpentinovega oljti. To zmes nanesi na pohištvo in zalij z njo vse razpoke. Ostanejo ti sicer prašni madeži od naftalina, ki pa jih s krtačo ali cunjo odstraniš. Tudi oetova kislina z amonija-kom je zelo razširjeno in uspešno sredstvo proti stenicam. Vzemi sto delov kisa, deset delov amonijaka (salmijakovega cveta) in deset delov etra ali kloroforma. Suh prašek za preganjanje stenic dobiš takole: Vzemi deset delov naftalina v prahu, dvajset delov tobakovega prahu in pet delov galunovega pi .i hu. Če pa hočeš sredstvo, ki je brez duha, pa vzemi dvajset delov borove kisline, deset delov salicilne, kisline in petdeset delov galunovega prahu. Vsa ta sredstva pa moraš uporabljati temeljito, sicer nič ne pomagajo. Tako moraš na primer razložiti postelje in, če gre, tudi omare, vzeti slike iz okvirjev, poiskati sleherno razpoko v zidu in v pohištvu. Pomisli, da zaredi ena stenica na leto 3000 novih. Če po prvem snažen ju opaziš, da nisi stenic pregnala, poskusi še drugič in če drugič ne, tretjič. Videla boš. da se ti naposled posreči pregnati to nadlogo. Če so se stenice zaredile za tapetami, jih boš le tako pregnala, da boš stare tapete odtrgala, zid za njimi temeljito očedila in namazala z apnom, ki si mu dodala nekaj naftalina v prahu. Če se pa hočeš stenic takoj iznebiti, je treba poseči po dosti bolj radikalnih sredstvih. Med te spada razkužitev sobe s strupenimi plini, ki pa je ne moreš izvršiti sama, ampak moraš stvar javiti oblasti, ki uredi vse potrebno. Sirovi kolački Vzemi tri decilitre mleka, 16 dek surovega masla, 1(> dek moke, 4 cela jajca in nekaj soli. To zmešaj in napravi testo, zmešaj vmes 10 dek sesekljanega ementalca ali bo-hinjea, napravi z žlico majhne žličnike, jih daj lia pekač, ki mora biti dobro namazan z niastio. in peci na ne prevročem ognju. Žemljevi cmoki Potrebščine: pol kg ostre moke, I jajce, "5 žemlje, masi. sol, voda in pol zavojčka dr. Oetker-jevega pecilnega praška. Priprava: Dobro premešaj moko. jajce, sol in vodo, razreži žemlje na kocke, jih spraži v masti in napravi končno iz tega s pecilnim praškom testo. Ko so napravljeni iz. njega cmoki, jih kuhaj — približno pol ure — v slani vodi, KAJ PRINAŠA: Elitni Kino Matica Telefon 2124 „Mamzelle Nitouche44, filmska komedija po znani opereti. V glavni vlogi Anny Ondra. „Ariaiia“, filmska drama z veliko nemško umetnico Elizabeto Bergner. Kino Ideal »Ljubezen na ukaz44, filmska komedija. V glavnih vlogah 'Fala Bircll in Johanncs Riemann. „Hu/.arji plešejo44, filmska komedija. Oscar Karlweiss in Anus' Alilers. Dorotliy Jordan in Wallace Beery kot partnerja Lepa partnerica Ramona Novar-ra, [)orotliy Jordan, je dobila glavno žensko vlogo v filmu ..llell Di-vers". Razen nje igrajo še Wallacc Rerry, Marjorie Rainbeau, Clark Clable, Dubrovničan John Miljan, Cliff Edvvars in Conrad Nagel. Režijo je prevzel George Hill. Vsaka slaba reč ima tudi svojo dobro stran Pri finančnih polomih zadnjih let so nekateri filmski igralci izgubili skoraj vse svoje premoženje, in o tem so nastale razne anekdote. Cujte eno izmed njih! Lionel Barrymore je nekoč prepozno prišel v atelje na delo. ..Oprostite," je tiho rekel režiserju VanDvku, ..zamudil sem se pri odvetniku,44 „Kaj slabega?" je vprašal režiser. ..Narobe!" je odvrnil Rarrymore, „same dobre vesti. Lani sem toliko izgubil, da mi ne bo treba letos plačati pridobnine." Filmski drobiž Laura La Pia n te, ki je po materi baje Slovenka, je pustila film. Njen mož je hollywoodski režiser Seiter. Zvezdniki ali ..stari" so le oni igralci, ki imajo pri družbah pogodbe za več let. V Ameriki jih je dosti, Nemci pa imajo le tri izbrance in to so: Lilian Harvey, Willy F r i t s c h in Katlie v o n N a g y , vsi pri Ufi. Kupon 40 film FILMSKA VPRAŠANJA 1. Pri kateri družbi igra Gavin Gordon ? 2. Kdo je režiral lilm ..Lilioni?44 3. Kdo komponira glasbo za film ..Reli vrag44? 4. Katera igrulka igra glavno vlogo v filmu ..Mamzelle Nitouehe44? 5. Kje je angažirana Carola Lombard? Za rešitev teh vprašanj razpisujemo 2« VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ, ki jih razdelimo med deset reševalcev. Rešitve vprašanj iz 3Š. številke so: I. Pri MGMu; 2. Ernst Lu- bitscli: 3. Liane llaiil; -L 24. marca 1914; 5. C'i 11 y Feindt. Nagrade