Pomladni izprehod
llfpnica in teta Mihaela sta bili veliki prifateljici. Anica |?|| je bila nekoliko bolehna. Zato je rekel zdravnik mami: »lz mesta % njo! Pod milim nebom bo kmalu zdrava.« Mama je peljala Anico k teti, s katero sta biH že dobro znani. Teta je bila Anice vesela, da je imela vsaj kratek čas, Anica pa tete, katero je ljubila kot mater.
Anifina bledoličnost je hitro izginjala. Zacvetele so ji na licih lepe rdeče rožice. Pomlad je trosila cvetje po gorah in dolinah; kaj potem, če gn je padlo nekaj tudi na Anična vela lica. Z zdravjem ae je -vrnilo ve-seljc, in Anica  je bila živa  in poskočna kakor ptiCka.
»Teta, kam greva danes?« tako je skoro vsako jutro prašala Anica teto.   »Danes greva gledat strižo.«
»Kaj   pa je to, atriža?«   vpraša radovedna Anica.
»Boš že videla«, odgovori teta nalašč prav resno.
»No, tetka, ali je to žival, ali je studenček, tak, ki po skali teče in tako šumi, kakor Grmečica, ki sva jo videli zadnjič.«                                      —
71
»Anica, boS videla! Tako sem ti rekla; sedaj ni6 več ne prašaj- Sieer hova doma oeli dan. Moraš pre-magati radovednost. človek, ki no zna nič potrpeti in nič premagati radovednosti, tisti ni priden. Ti pa moraš
biti pridna, <Se ne-------« In teta ji je požugala Ijubez-
nivo s prstom.
Anica je hitro umolknila in prosila teto, naj ne bode huda. Nič vei ne bo tako radovedna.
Kmalu po zajutreku vzame teta pričeto nogavico, vtakne klopSid volne v žep in pravi: »Pojdiva.«
»Ali gre pundka tudi z nama?« Brez nje Anica ni mogla niUomur.
»Naj le gre«, pravi teta.
»In kužek fidelček ?«
»Tudi ta sme z nama.«
In šli so: Teta, Anica. punčka in lldel&k. Punčka je seveda znala hoditi le tako, da je stala nerodno v Aničnem žepu in gledala prav radovedno iz njega. Lep pomladni dan je bil. Solnce je sijalo prav gorko; zelena travica je veselo kukala iz tal, in veliko cvetlic je že krasilo zelene gaje. 0 tem času so najprijetnejši izpre-hodi. Po gladki stezi sredi pašnika je šla naša vesela družbioa. Anica je vedno ščebetala, kot drobna ptičioa, ki je poskakovala urno po grmu. Vse je videla, vse hotela vedeti. Teta ji je pripovedovala o cvctlicah, o ptičih, o dobrem Bogu, ki je vse tako modro ustvaril in uredil. Anica je zvesto poslušala teto in gledala na-ravnost vanjo. Tako ji je ukazala teta: »Kadar s kom govoriš, glej mu vselej v obraz!«
Zato Anica ni zapazila ovca, ki so se pasle nekoliko --pred njima. Ali bolj pozoren je bil fideldek. Ko je za-gledal ovce, postal je pazljivo, privzdignil prvo šapioo in zabevkal: »Bav-bav-bav«. Tedaj se ozre Anica in zagleda ovce, ki so ležale in stale ter pomeketavale jagničkom, ki so veselo skakali krog njih.
»Teta, lejte backov ! Tisti-Ie je lep! kako skače! Kaj ne, to je tisto, kakor pravi pesmica, ki ste me jo naučili:
»Mlado jagnje lepo belo        Skafe, s parieljtški droijni,  ^ Gre za materjo veselo;         Tam po trali se vrti.t   ~
72                     .             
»Ko bi jaz imela takega jagnička!«
»Ako boš prav pndna, kupim ti ga.   Po zimi bo
ostal v našem hlevu,  in ko drugo  leto zopet prideš,
imela boš svojo ov<5ico «
Anica je hvaležno pogledala   teto, in   njene jasne
oči so skoro zaplavale v solzah.   Tako je  bila vesela,.
»AH meniš, Anica, da so ovce samo za veselje? AU nam kaj koristijo?«
»Zato jih imajo Ijudje, ker so tako lepe in ne-, dolžne živalice. Poglejte pastirja tam-Ie na robu, kako jih veselo gleda in kar smeje se jim! Jaz bi jih tudi gledala in pasla kar celi dau W
73
»Ne veš prav, Anica. Samo za razveseljevanje ni-niajo ovac Ovca je domača žival. In vse domače živali v so koristne. Poglej, iz Česa pleteni nogavico ? Kaj je to ?« V      »To je volna.«
»Kje pa aem dobila volno?«
»Kupili ste jo.«
»Kje pa jo je tisti dobil, od katerega sem jo kupila?«
»Ne vem !«
»Glej, tisti jo je dobil od ovac. Vidiš, kake ko-žuhke itnajo ovce. Te jim ostriŽejo in iz volnc spredejo take nitke in iz nitk delajo Ijudje nogavice, sukno in drugo gorko obleko, da nas greje po zimi. In danes strižejo ovce. Zato greva gledat — strižo. Sedaj veš, kaj boš videla.«                                           (Konec prih.)