(i(MM£©I£nGJLAS Leto XLIII — št. 55 — CENA 6 din stran 5 stran 9 Polovico plače za stanovanje stran 7 Novo v Talijinem hramu Nadaljevanka brez konca stran 13 Najboljši varuh je pes Kranj, torek, 17. julija 1990 Strogifinancarji Več denarja enostavno ni, zato ne računajte na izjeme in na "odprte račune", je svojim ministrskim kolegom, ki skrbijo za družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo (promet, turizem) na zadnji seji vlade kategorično povedal finančni minister dr. Marko Kranjec. Podpredsednik vlade za gospodarsko področje dr. Jože Mencinger pa je bil še ostrejši v izjavi, da je zmanjšanje republiškega računa še preblago, saj ni nikakršne osnove, da se gospodarstvo bori za Življenje, družbene dejavnosti pa se na drugi strani še kar normalno preživljajo, sploh pa naj nihče, če bo morda denarja več, nanj ne računa, razen gospodarstvo seveda. Slovenska vlada seje namreč odločila, da bo letošnji republiški proračun ob rebalansu (vsa leta je bil rebalans sinonim za povečanje) manjši za 2,1 odstotka. Ker je navada pač železna srajca, je bilo na seji zaradi te poteze precej negodovanja, čeprav je bila ena bistvenih volilnih obljub zmagovalcev prav Zmanjšanje stroškov države, kamor sodijo tudi družbene dejavnosti Veliko lažje je govoriti in obljubljati, kot pa uresničiti Zato ni čudno, da družbene dejavnosti na osnovi programov terjajo za dobre 3 milijarde več denarja, prošnje za izjeme pa še dežujejo in jih je skupno za več kot poldrugo milijardo dinarjev. Hipoma je postat gospodarski in finančni sektor v vladi najbolj na udaru, kar je razumljivo, saj gre za denar. Oči- tajo mu, da je škrt tudi pri zagotavljanju denarja za delovanje skupščine, pri svojih potrebah, slišimo, pa naj ne bi bil tako dosleden. Vendar bomo morali to jabolko, radi ali neradi, ne samo zaradi obljub volilcem, ampak zaradi splošne denarne revščine, ugrizniti Če denarja ni, ga še vojska ne vzame, pravi pregovor in danes popolnoma drži Nekateri sicer evfori-čno terjajo ustavitev vseh plačil v zvezne fonde (omenjana je zmanjšana kotizacija v zvezni proračun in zadržanje dela zveznega temeljnega prometnega davka), vendar je to rezilo nabruše-no na obeh straneh. Ker nekaj denarja pride iz Beograda tudi nazaj v Ljubljano, se kaže temeljito preračunati, da ne bi morda še več zgubili Na to nevarnost finančno ministrstvo resno opozarja. Če želimo, tudi v smislu pred tedni sprejete Deklaracije o suverenosti Slovenije, v domači hiši narediti red in imeti med seboj čiste odnose, potem se moramo ravnati kot dobri gospodarji do sosedov, in do sebe. Vsaj nekaj časa bodo razmere takšne, da bomo lahko vzdrževali le tisto, kar nujno rabimo, za marsikatero pravico bo treba seči globlje v žep, da bi končno ozdravili tistega, ki je ta hip pomoči najbolj potreben. To pa je gospodarstvo: kolikor bo ustvarilo, toliko bomo lahko pojedli • J. Košnjek stran 8 Debeli Slovenci in debeli Bohinjci Takole so se tehtali tekmovalci zanimive tekme debelih Slovencev in debelih Bohinjcev. Kaj se je dogajalo na tekmi, si preberite in oglejte na osmi strani. Slikovno reportažo so pripravili naši mladi počitniški sodelavci. Morje je letos čisto Turistov ne odganjajo alge, ampak cene Trenutno v Jugoslaviji počit ni kuje nekaj več kot 400 tisoč gostov, od tega 290 tisoč tujcev. Dokaj dobro (okrog 80 odstotkov) so zasedeni naši hoteli, precej slabše pa zasebne sobe, počitniški domovi in kampi. V skoraj vseh obmorskih regijah je obisk turistov v primerjavi s prejšnjimi leti precej slabši, izjema je le Slovensko primorje. Nekaj bolje so obiskana naša zdravilišča in gorski kraji. Tudi na Gorenjskem je podobno, saj so na Bledu in v Bohinju bolje zasedeni le hoteli (večina z agencijskimi gosti), kam-pi in zasebne sobe pa so na pol prazni. Voda v Bohinjskem in Blejskem jezeru se je zadnje dni ogrela, kot trdijo poznavalci pa je tudi dovolj čista za kopanje. Podobno je z morjem, kjer letos, razen v Kvamerskem zalivu, alg še niso opazili, po ugotovitvah koprskega Zavoda za socialno medicino in higieno pa je najčistejše morje ob slovenski obali v Strunjanskem zalivu, na piranskem kopališču in pred portoroškim hotelom Riviera. • V. S. _______J Na Bledu kopalci in drsalci Bled, 15. julija - Konec tedna so na Bledu prišli na svoj račun tako ljubitelji mraza, kot vročine. V blejski športni dvorani se je namreč konec tedna pričelo rekreacijsko drsanje, voda v jezeru pa je tudi že tako topla, da je na kopališču vsak konec tedna več kopalcev. Prostora v avtokampu v Zaki in zasebnih sobah na Bledu je še dovolj, bolj polni pa so hoteli, vendar je tudi v njih še moč najti prazne sobe. • V. Stanovnik, Foio:G.Šinik Brezpredmetni Elanovi-fascikli Tančica skrivnosti ostaja Kranj, 16. julija - Namestnik javnega tožilca v Kranju Janez Hočevarje povedal, da štirje fascikli, ki jih je v sredo poslal preiskovalnemu sodniku odvetnik bivšega Elanovega finančnika Pavla Kodra, niso tisti, ki so jih pričakovali in da ne razjasnjujejo Elanovega poslovanja s tujino. Preiskovalci so namreč upali, da gre za pogrešano gradivo, ki gaje Pavel Koder kot dokaz za kazniva dejanja v začetku maja odnesel iz Elana in skril. O pričakovanih še dveh registratorjih, ki jih je preiskovalnemu sodniku obljubil odvetnik, Janez Hočevar ni vedel povedati nič določnega, prav tako ne o menda kar dvanajstih izginulih, o katerih se sliši izza vogalov. Kdo koga vleče za nos? Morda smo spremljevalci gorenjskega Agrokomerca res nekoliko neučakani zaradi - kot se nam dozdeva - počasnega mletja mlina pravice, vendar so uradne vesti iz sicer številnih preiskovalnih ekip nenavadno skope. Le ugibamo lahko, ali je bil objavljeni seznam črnih Elanovih stanovanjskih posojil, katerega glavni del je menda izpuščen, vržen v javnost kot kost za glodanje, medtem ko vlak pelje mimo. Uradne potrditve tudi ni na vprašanje, ali je Elan res financiral predvolilno kampanjo slovenskih krščanskih demokratov, čeprav je neuradno ta možnost zelo realna. Še najbolj konkretna novica zadnjih dni prihaja iz samega Elana. Delavski svet je prejšnji teden izglasoval likvidacijo Elanovega holdinga v Miinchnu, ki ga je vodil Pavel Koder. Firma prodaja tudi tri audije 80 s koroškimi registracijami, v katerih so se vozili člani Elanovih poslovodnih odborov. • H. Jeiovčan Blejski dvojec s krmarjem drugi Blejska veslača Robert Krašovec in Milan Janša, nosilca bronaste kolajne z zadnjega svetovnega prvenstva v veslanju, sta na sloviti regati na Rotseeju v Švici skupaj s krmarjem Robijem Erženom osvojila drugo mesto. Ker je to zadnja večja tekma pred letošnjim svetovnim prvenstvom na Tasmaniji, je uspeh še pomembnejši, saj napoveduje tekmovalcem lepe možnosti za dobro uvrstitev tudi na največjem tekmovanju v veslanju. Robert Štakor, prav tako iz jugoslovanske reprezentrance, pa je zasedel 6. mesto. Jeseni na delo po evropsko Predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič se je konec tedna v Sarajevu pogovarjal z več kot 100 predstavniki zasebnih in družbenih trgovskih firm iz vse Jugoslavije. Med drugim so govorili tudi o delovnem času. Predsednik vlade je povedal, da pripravljajo potrebne ukrepe za prehod na evropski delovni čas. Po njegovem mnenju obstajajo možnosti, da bi po evropsko začeli delati že to jesen. CBKiN ©©SSKi^I^IGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 17. julija 1990 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Dežela orlov Grški astronom, matematik in geograf Klavdij Ptolemej (90-168), kije menil, da je Zemlja središče vesoljstva, je na svojem zemljevidu sveta tam, kjer je danes Albanija, označil mesto Albanopolis in zraven tega še ime ilirskega plemena Albanoi. Pripadniki tega plemena pa se v svojem starodavnem jeziku imenujejo "sinovi orlov", ki prebivajo v "deželi orlov" (Shqiperia). Nič čudnega; domovanje orlov je navadno odmaknjen in težko dostopen gorski svet, prav takšen, kakršen je vse do danes ostal albanski - tudi po političnem oziru, ki nas zadnje čase vse bolj zanima. Val političnih sprememb, ki je preplavil vzhodno Evropo, je namreč končno dosegel tudi Albanijo. Albance štejejo za neposredne potomce prvotnih prebivalcev Evrope, Keltov oz. Ilirov, ki so v svojem odmaknjenem svetu uspeli ohraniti istovetnost svojega rodu kljub vsem viharjem zgodovine. Bili so pod Grki, Rimljani, Bizantinci, Otomani, a preživeli so vse in v času balkanskih vojn (1912) dobili svojo državo. Ta pa se je vseskozi čutila ogroženo od svojih sosedov Jugoslovanov, Grkov in Italijanov. Prav neverjetno je, kako so ti starodavni Evropejci uspeli ohraniti svoj rod in svoj jezik, hkrati pa so povsem zapadli dvema neevropskima, izvorno azijskima ideologijama oz. kulturama: mohamedanstvu in boljševizmu. Kako kontroverzna je narava Albancev: so Evropejci po krvi, a tej isti Evropi tuji po duhu: kot sinovi orlov hočejo živeti po svoje, hkrati pa izpričujejo velik dar za pridobivanje tistih »orlov« (DEM), v katerih znamenju je ta čas Evropa! Slednje velja seveda le za jugoslovanske Albance, ki jim je pot v Evropo že dolgo odprta. A tudi njihovi rojaki onstran hermetično zaprte meje so se nedavno ravnali po evropskem zgledu: uprizorili so pravo malo reprizo lanske poletne predstave vzhodnih Nemcev, ki so kot »turisti« zasedli zahodno-nemške ambasade v Budimpešti, Varšavi in Pragi in si nato izpo-slovali prosto pot na zahod. Boljševiški oklep, kije pred 45 leti zamenjal mohamedanskega in se izkazal za najtrdovratnejšega v Evropi, popušča in bo kmalu končal tam, kamor sodi - na smetišče zgodovine. Utegne se zgoditi, da bodo Albanci posnemali Nemce še v nečem - v težnji po združitvi vseh Albancev v eni državi. To pa bo tudi za orle prevelik zalogaj. Meja v Evropi namreč ne kaže spreminjati in Jugoslavija (Srbija) se tistim, kijih ima sedaj navzven, gotovo ne bo odpovedala. Veliko vprašanje je sicer, kaj bo z Jugoslavijo, nobenega vprašanja pa ni v tem oziru za Srbijo. S svojim sedanjim terorjem na Kosovu daje jasno vedeti, da na svojem ozemlju ne bo trpela nikakršne albanske državotvornosti. Spet drugo vprašanje je, ali je ozemlje, ki je bilo nekoč tvoje (kakor Karantanija), v času, ko na njem živi več kot 90 odstotkov pripadnikov tujega rodu, še tvoje? Navsezadnje so se Srbi izpod turškega jarma, hoteč ohraniti golo bit in krščansko kulturo, sami izseljevali iz svoje kosovske »zibeli«, na njihovo ozemlje pa se je naseljevalo albansko in vlaško prebivalstvo, ki se je po Skender-begovi smrti hitro islamiziralo. Sicer pa danes na Kosovu ne gre toliko za spopad dveh narodov kot za obračun dveh fundamentalizmov, srbskega (pravo-slavnoboljševiškega) in albanskega (islamskoboljševiškega). Če bi se tako eni kot drugi evropeizirali - se pravi, če bi osvobodili civilno družbo (uvedli pluralizem lastnin in tržno gospodarstvo) ter na njej osnovali pravno državo (politični pluralizem, večstrankarstvo in svobodne volitve), vse ob spoštovanju človekovih pravic, ki so ta čas tako na Kosovu kot v Albaniji sami, potlačene kot nikjer drugod v Evropi, potem bi se ideoloških utvar in sovraštva osvobojena naroda po svojih svobodno izvoljenih predstavnikih že dogovorila za najboljšo možno obliko sožitja in dobrega sosedstva ob obstoječih mejah. Dotlej pa se utegne v deželi orlov zgoditi še marsikaj. Miha Naglic Dan sprave v Crngrobu Gorenjski pokrajinski odbor slovenskih krščanskih demokratov pripravlja v nedeljo, 22. julija, ob 16. uri dan sprave, dan miru pod lipo ob romarski cerkvi v Crngrobu. Somašovanje bo vodil metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Sledil bo krajši kulturni program in priložnostna govora. (V primeru slabega vremena bo prireditev v cerkvi). ©©K^S&IMESGLAS Ob 35-letaici Izhajanja Je kolektiv Gorenjskega glaaa prejel red zaslug n narod f irebrao zvezda Ustanovitelj ia izdajatelj ĆP Glas, Kranj, tisk ĆGP Delo Ljubljana, TOZD TČR Ljabljau Predsednica časopisnega sveta Kristini Kobil Naročnina za III. trimesečje Je 120,00 dia Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argl (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (v. d odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danici Dolenc (za dom in družino, zanimivosti, Tržič), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Len Mencinger (kultura). Helena Jelovcaa (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika, škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Stoja« Saje (družbene organizacije, ekologija), Vin* Beiter (notranja politika, kultura), Joie Kosnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo), Gorazd Slnlk (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Ivo Sekne in Mirjana Draksier (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništvi in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I, Kranj Tekoči raćua pri SDK: 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960 Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Za slovensko vlado in skupščino še ni počitnic • V Republiško blagajno ogroža susa Republiški izvršni svet bo skupščini predlagal, pravijo, da prvič v povojni zgodovini, manjši letošnji republiški proračun, česar resorni ministri za družbene dejavnosti ne sprejemajo ravno z aplavzom. Na finančnega ministra pa se hudujejo tudi nekateri v skupščini, ker ni dovolj denarja za njeno delovanje, tudi za profesionalizacijo poslancev. Ljubljana, 13. julija - Predlog finančnega ministra dr. Marka Kranjca, da se letošnji republiški proračun zmanjša za 2,1 odstotka, je vlada na četrtkovi večerni seji sprejela, vendar je ministru naročila, naj stopi pred skupščino s prepričljivim govorom in ukrepi, če se bodo razmere v nekaterih družbenih dejavnosti zaostrile in če bo federacija sprejela protiukrepe, če Slovenija ne bo poravnala vseh obveznosti do Beograda. "Razlogi za zmanjšanja proračuna so jasni. Gospodarstvo je v težavah, tepe nas splošna nelikvidnost, obremenitve dela in kapitala se morajo znižati, sicer ne bomo konkurenčni v izvozu, zaostriti je treba finančno disciplino in preiti k sodobnejšemu modelu javnih financ," je dejal finančni minister slovenske vlade dr. Marko Kranjec. "Aprila sprejet proračun je dosegel 34,5 milijarde dinarjev, predlagamo pa zmanjšanje na 33,3 milijarde ali za 2,1 odstotka. Zaradi tega nihče ne bo prikrajšan, vendar za nikogar ne bo več račun odprt, ampak bo poraba za družbene dejavnosti spet na ravni leta 1989. Upoštevani so realni podatki o gibanju cen in plač, ker prejšnji ne držijo več. O višjih osebnih dohodkih, materialnih stroških in širjenju programov ni govora. Znižanje je sicer največje pri šolstvu, zdravstvu, kulturi in zaposlovanju, vendar bodo vse te dejavnosti lahko funkcionirale. V proračun bodo 16,5 odstotka prinesli davki, 25,6 odstotka prispevki za gospodarsko infrastrukturo in 28,6 odstotka prispevki za družbene dejavnosti (to so najmočnejše "vhodne" postavke), največ, 60 odstotkov, pa bodo vzele družbene dejavnosti, 25,6 odstotka gospodarska infrastruktura, 13,6 pa bo klasični proračun," je bil kategoričen finančni minister, ker denarja enostavno ni! Kup prošenj za izjeme V finančno ministrstvo pa seveda dežujejo prošnje za do- datne denarce. Dr. Marko Kranjec je povedal, da jih je skupno za 3 milijarde dinarjev ali 16 odstotkov zagotovljenih sredstev, prednjačita pa zdravstvo in zaposlovanje. Razen teh treh milijard, ki jih družbene dejavnosti terjajo dodatno na osnovi programov, je za 100 milijonov dinarjev dnevnih zahtev, ustno napovedanih dodatnih zahtevkov pa je bilo pretekli četrtek za poldrugo milijardo dinarjev. Na finančnem ministrstvu jim ne bodo ustregli, ker jim ne morejo. Morda bo le kultura dobila 40 ali 50 milijonov dinarjev več. Sicer pa v javni upravi in družbenih dejavnostih ni mogoče računati na višje neto plače. Slovenija bi sicer lahko dobila nekaj več denarja za svoj proračun, če bi zadržala del kotizacije za zvezni proračun (za delno zadržanje se je odločila že ob srbski blokadi) in del zveznega temeljnega davka, vendar vse skupaj ne bi zneslo več kot 600 milijonov dinarjev. Ta inačica predloga bo šla tudi na bližnjo sejo skupščine. Če bo sprejeta, družbenim dejavnostim vsaj po besedah ministra Kranjca in podpredsednika vlade dr. Jožeta Mencingerja ni treba gojiti prevelikih upov. Oba vztrajata, da bo ta denar ostal na posebnem računu za nujne intervencije, predvsem v gospodarstvu. Gospodarski oziroma finančni del vlade je odločen trdno vztrajati na tem stališču. Res pa je, da so rezerve še vedno v visokem vojaškem proračunu, da je javna uprava predimenzionirana glede na to, kot pravi dr. Kranjec, kaj od nje dobimo, in da Nezadovoljni poslanci Nad omejevalnimi posegi republiške vlade, predvsem pa finančnega ministra, se pritožujejo tudi nekateri poslanci v skupščini. Za polni zagon skupščinskega stroja ni denarja. Slišati je mnenje, da finančni minister ne more komandirati skupščini, ampak je kvečjemu lahko le obratno. V proračunu namreč ni denarja, da bi se profesionalizirali poslanci, ki bi to želeli, prav tako pa manjka denarja za plače nekaterih predsednikov skupščinskih komisij in odborov. okrog 500 milijonov dinarjev. Blažilni ukrepi tičijo po njegovem mnenju v zmanjšanju nekaterih standardov, znižanju amortizacije opreme in nepremičnin, manjša republiška udeležba pri regresiranju prevozov in manjša vsota za štipendiranje učiteljev. Če bi uveljavili te ukrepe, še vedno zmanjka okrog 200 milijonov dinarjev. To je toliko, je dejal Vencelj, kot bi stala gradnja 15 kilometrov avtoceste, če bi jo seveda gradili po evropskih standardih! Katja Boh, ministrica za zdravstvo in socialno varstvo je povedala, da ji zmanjka 8 odstotkov za otroško in 13 odstotkov za socialno varstvo. Škriplje v zdravstvu, zato predlaga višjo participacijo v zdravstvu ter več zdravil brez receDta, kar mi še marsikaj financiramo skozi proračun, kar se drugje financira na trgu. Pri predlogu za priprtje pip za federacijo pa smo slišali opozorila, da bi kazalo vse dobro preračunati, da ne bi pljunili sebi v skledo, saj nekaj iz zveznega budžeta tudi dobimo (borčevsko in invalidsko varstvo). Vlada bo predlagala tudi tako imenovano pobotanje kreditov v družbenih dejavnostih, saj je republika posojala denar občinam, pa ena interesna skupnost drugi, kar končno tudi kaže, da je denar vendarle bil, vprašanje pa je, ali se je umno trosil. Državljani globlje v žep Ministri, predvsem šolski, kulturni in socialni oziroma zdravstveni, iščejo načine varčevanja. Dr. Peter Vencelj pravi, da izobraževaniu manjka Zmanjša naj se tudi zvezni proračun Slovenska vlada terja zmanjšanje tudi za zvezni proračun, zato ne pristaja na nove zahtevke, prav tako pa tudi ne sprejema predlaganih zakonov, ki bi povečevali pristojnosti federacije in povečevali stroške. Slovenska vlada je dala soglasje le k zakonu o Narodni banki in k zakonu o deviz-, nem in zunanjetrgovinskem poslovanju. pomeni, da bi potrošniki plačali za ta zdravila polno ceno. Kulturni minister Capuder je terjal za svoje področje 1110 milijard, sicer kot minister nima kaj početi, pravosodni minister dr. Pirnat pa je opozoril, da je sodstvo brez denarja, da na primer Temeljno sodišče v Ljubljani nima več denarja niti za poštnino. • J. Košnjek Cene komunalnih storitev Podražitev za polovico manjša od predlagane Radovljica, 13. julija - Komunalno gospodarstvo Radovljica je predlagalo precejšnjo podražitev komunalnih storitev (vodarine, smetarine, kanalščine in čiščenja odplak), vendar je občinski izvršni svet po poprejšnjem dogovoru s "komunalo" na zadnji seji dal soglasje le za približno polovično povišanje. Vodarina se je povečala za 40 odstotkov, kanalščina za 30, prav toliko čiščenje odplak, sme-tarina pa za 15 odstotkov. Nove cene so začele veljati 1. julija in naj bi "zdržale" do konca leta, ko naj bi se ponovno odločali o morebitni podražitvi. Radovljiški izvršni svet je predlog Komunalnega gospodarstva za podražitev komunalnih storitev obravnaval tudi na predzadnji seji, vendar je takrat podražitev zavrnil in zahteval nove podatke, še zlasti delež posameznih vrst stroškov v ceni komunalnih storitev, vpliv podražitev na "družinski proračun", na ostale cene v gospodarstvu in na likvidnost podjetij. Komunalno gospodarstvo je izvršnemu svetu predložilo zahtevane podatke, iz njih pa je med drugim razvidno, da osebni dohodki zaposlenih predstavljajo v stroških komumalnih storitev v zadnjih petih mesecih vse manjši delež, da so bili v prvem letošnjem četrtletju za dobro četrtino večji od občinskega povprečja in za 13 odstotkov višji od republiškega in da so bile plače v radovljiški "komunali" na četrtem mestu med gorenjskimi komunalnimi podjetji. Na področju vodovoda, kanalizacije in odvoza odpadkov je zaposlenih 64 delavcev, od tega je 21 "režijcev", mednje pa štejejo tudi tiste, ki 65 odstotkov delovnega časa porabijo za organiziranje posameznih dejavnosti. Izobrazba "vodovo-darjev" bistveno ne odstopa od zahtevane, precej slabša pa je pri delavcih, ki odvažajo odpadke. V Komunalnem gospodarstvu so izračunali, da so izdatki za komunalne storitve predstavljali v (uradno ugotovljenem) družinskem proračunu manj kot enodstotni delež (0.92), za več kot polovico gospodinjstev, ki ne plačujejo kanalščine, pa le 0,70 odstotka. Če bi se komunalne storitve podražile tako, kot je predlagala "komunala" (vodarina za 75 odstotkov, kanalščina za 59 in smetarina za 29), bi gospodinjstva mesečno plačevala za storitve približno polovico več, kot so pred prvojulijsko podražitvijo; vrednostno pa bi to pomenilo 36,64 dinarjev. In kako bi podražitve komunalnih storitev vplivale na ostale cene v gospodarstvu in na likvidnost podjetij? V Komunalnem gospodarstvu Radovljica ugotavljajo, da v vseh podjetjih pomenijo izdatki za komunalne storitve manj kot en odstotek, v materialnih stroških pa bi bil delež večji od enega odstotka le v nekaterih delovnih organizacijah, med drugim tudi v Verigi, ki je največji porabnik vode v radovljiškem gospodarstvu. V "komu-, nali" tudi zatrjujejo, da podražitve, kakršne so predlagali, ne bi bistveno vplivale na likvid- nost podjetij; res pa je, da splošna slaba likvidnost podjetij slabo vpliva na položaj Komunalnega gospodarstva. Delež neplačil za opravljene storitve je v letošnjem prvem polletju narasel že na četrtino, med problematičnimi plačniki je osem podjetij, sicer pa so v začetku julija "komunali" največ dolgovali Veriga, Elan, LIP in Sukno. • C. Z. Posledice junijskega neurja v Poljanski dolini Največ škode na kmetijskih zemljiščih Škofja Loka, 13. julija - Komisija za ocenjevanje škode in poško-dovanosti objektov ob naravnih in drugih nesrečah je opravila preglede po neurju, ki je 8. junija močno prizadelo območja krajevnih skupnosti Poljane, Gorenja vas, Trebija in Log v Poljanski dolini. Najbolj je neureje prizadelo KS Poljane, kjer je na dvajsetih kmetijah nastalo škode za 84 tisoč dinarjev. V KS Gorenja vas so večjo škodo utrpele tri kmetije, v KS Trebija dve, v KS Log pa ena. Skupaj ocenjena škoda je 101 tisoč din, v oceni pa so zajeti le stroški sanacije površin in poti, niso pa upoštevane škode na parcelah, kjer je zemljišče uničeno (naprimer odnesena zemlja). Prav tako ni upoštevana škoda zaradi uničenega pridelka. Poleg tega bo za nujno sanacijo škode na strugah hudournikov v Poljanski dolini med Zmincem in Gorenjo vasjo potrebnih dva milijona sedemsto petdeset din, ki naj bi jih po predlogu škofjeloškega izvršnega sveta zagotovili v Vodnogospodarskem podjetju Kranj iz republiškega sklada za intervencije. Prizadetim kmetom (skupaj jih je 26) pa naj bi po določenih (ocenjenih) zneskih priznali davčne olajšave in znižali prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. • V. Stanovnik Zasedala konferenca neodvisnih sindikatov Ime novo, članarina nespremenjena Konec marca v Cankarjevem domu ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov Slovenije se je zdaj preimenovala v "Neodvisnost - Konfederacijo novih sindikatov Slovenije". Niso se strinjali s predlogom za povišanje članarine in za zmanjšanje tistega njenega dela, ki ostane v podjetju. Ljubljana, 12. julija - Na prvi seji konference Neodvisnosti so predstavniki neodvisnih sindikatov iz podjetij izglasovali še sklepe o nasledstvu slovenskega sindikalnega premoženja, o programskem bloku za neodvisni komentar v vseh sredstvih družbenega informiranja, o celostni grafični podobi organizacije in o spremembah njenega statuta. V svojem uvodnem nastopu je predsednik Neodvisnosti France Tomšič govoril o izvajanju akcijskega programa, katerega glavna postavka je razbitje monopola stare sindikalne organizacije in uvedba sistema sindikalnega pluralizma po zahodnem zgledu. Poudaril je, da gre prav pojavu Neodvisnosti pripisati zasluge za to, da ima Zveza svobodnih sindikatov danes le tretjino članov nekdanje sindikalne organizacije. Zdaj si bo Neodvisnost prizadevala, da bi pod svojo streho nrivabila še tiste novonastale neodvisne sindikate, ki še ne vedo, kam bi se priključili. Po eni strani bi bili deležni uslug skupne strokovne službe, hkeri pa bi jih Neodvisnost zastopala navzven - tako v Jugoslaviji, kot v tujini. France Tomšič je kot glavno metodo pri uvajanju sistema sindikalnega pluralizma navedel nujnost delovanja vsaj dveh samostojnih sindikalnih organizacij v vsaki družbeni ali gospodarski dejavnosti, da se na ta način prepre- či možnost monopola. Trenutno je največja ovira za ta proces stara miselnost v podjetjih o nesmiselnosti dveh sindikatov pod eno streho. V nadaljevanju konference sta bili predstavljeni stališči Neodvisnosti do kolektivnih pogodb in do stavk: Za sklepanje kolektivnih pogodb ni bistvenih pogojev: Ni titularja družbene lastnine, Gospodarska zbornica ni pravi partner, zakonodaja je neustrezna in preveč natančno določa vsebino pogodb. Nikjer na svetu ne poznajo generalnih ali splošnih kolektivnih pogodb, pač pa le panožne in podjetniške. Vprašanje stavk v pogodbah ni ustrezno urejeno, določilo o roku za podpis pogodbe pa pomeni kršitev sindikalne svobode. Pomeni tudi poskus vzdrževanja monopola njihovega predlagatelja (Zveza svobodnih sindikatov) nad svojimi in drugimi sindikati, poskus vzdrževanja sistema nedemokratičnosti in centraliziranega vodenja slovenskega sindikalnega gibanja. Neodvisnost predlaga oblikovanje strokovne komisije iz predstavnikov vseh zainteresiranih sindikatov, ki naj čim-hitreje pripravi boljši predlog kolektivne pogodbe. Zavrača možnost sklenitve zvezne kolektivne pogodbe, ker zagovarja načelo konfederativ-nosti Jugoslavije na vseh področjih. Odklanja tudi pobudo Zveze svobodnih sindikatov za sprejem zveznega in republiškega zakona o uveljavitvi kolektivne pogodbe. Po slovenskih ustavnih dopolnilih je urejanje delovnih razmerij republiška pristojnost. Predlog republiškega zakona zavračajo, ker vsebuje dva vsebinsko sporna člena. Tudi Neodvisnost priznava stavko kto svoje orožje, vendar bo organizirala in podpiral le tiste, ki zahtevajo zamenjavo nesposobnih direktorjev - ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Sedanja vlada namreč ni kriva za nastalo stanje v družbi. Neodvisnost meni, da je zato vladi treb zagotoviti polletni socialni mir, da lahko izpelje svoj program. Če tega ne bo storila, bo pa tudi sama postala tarča napadov organizacije. Neodvisnost ne sprejema stavk, ki naj bi pripeljale do stečajev in brezposelnosti. Delovna mesta je danes treba obdržati. Naslednji sklep, ki ga je sprejela konferenca, naj bi pripomogel k boljšemu informiranju javnosti. Ker po mnenju predlagatelja še vsa sredstva informiranja deujejo po starih programskih načelih iz časa enopartijskega monopola, je mnogim neodvisnim ustvarjalcem še vedno onemogočeno objavljanje. Konferenca je z dvema vzdržanima glasovoma sprejela sklep o predlogu republiški skupščini, ki naj bi za prehodno obdobje sprejela začasni zakon o uporabi družbenih sredstev informiranja. Ta naj bi omogočil nastanek programskega bloka "neodvisni komentar", v katerem bi morali radio, televizija in dnevno časopisje odstopiti določen programski prostor v urejanje "neodvisnim" avtorjem, ki niso v rednem delovnem razmerju pri omenjenih sredstvih informiranja. Tako bi imeli možnost za objavo tudi tisti prispevki, ki so bili v siceršnjem programskem prostoru zavrnjeni, a zadevajo bistvene interese javnosti ali skupine znotraj nje. Ta sprememba naj bi pomenila začetek pluralnega informiranja. • T. Jurjevec Sredstva za šolo v Elanu Premostitveno posojilo za šolo Jesenice, 16. julija - V jeseniški občini naj bi pomagali Osnovni šoli Polde Stražišar, ki je zbrana sredstva vložila v Elan, tako da bi ji namenili premostitveno posojilo. Vrnili naj bi ga najkasneje novembra letos. Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice je predlagal, da se Osnovni šoli Polde Stražišar na Jesenicah odobri premostitveno posojilo iz sredstev solidarnosti v višini 500 tisoč dinarjev. Železarna Jesenice je Osnovni šoli Polde Stražišar odstopila nekdanji dom učencev, stavbo pa je bilo treba temeljito prenoviti in ob njej zgraditi še telovadnico. V drugi polovici lanskega leta se je v okviru povečane prispevne stopnje za osnovno izobraževanje v občini zbiral en odstotek od brutto osebnih dohodkov za šolo, v letošnjem letu pa se odvaja 0,5 odstotka. Z doslej zbranim denarjem so plačali projekte, kupili in vgradili stavbno pohištvo, zamenjali streho, plačali vsa opravljena zidarska dela v stavbi in obnovili elektroinšta-lacijo. Obnova objekta je potekala nemoteno, vendar pa višina sredstev 0,5 odstotka ne zadoš- ča več za to, da bi sproti poravnavali vse obveznosti. Osnovna šola Polde Stražišar pa je celo konec lanskega leta vezala sredstva v delovno organizacijo Elan, v višini milijon 500 tisoč dinarjev. Predvsem zato, da bi ohranili vrednost denarja. Denarja seveda za zdaj -ni! Komisija za solidarnost in kadrovska vprašanja je na osnovi zbrane dokumentacije ugotovila, da ustavitev gradbenih del za bodočo osnovno šolo ne pride v poštev, kajti z odločbo sanitarne inšpekcije sme ta osnovna šola ostati v sedanjih prostorih le do 31. avgusta letos. Premostitveno posojilo naj bi vrnili najkasneje do novembra letos. • D. Sedej Nekdanji Elanov delavec Zlato Sedej iz Zasipa: Ne sodim na Elanov seznam! Kranj, 16. julija - Zlato Sedej iz Zasipa je kot številni delavci Elana dobil posojilo za stanovanjsko gradnjo, a gaje z obrestmi vred odplačal! Zakaj je na seznamu? V Elanu so znali tudi rubiti, če je bilo treba. Potem ko smo objavili seznam prejemnikov »črnih« Elanovih stanovanjskih posojil, se je oglasil v uredništvu Zlato Sedej iz Zasipa, ki so ga tudi uvrstili na seznam. S seboj je prinesel vso dokumentacijo in se upravičeno pritožil, kajti njegovo ime na seznam ne sodi. Zlato Sedej je tako kot še veliko Elanovih delavcev dobil stanovanjsko posojilo po zakoniti poli. po vrstnem redu prosilcev in po obravnavi na stanovanjski komisiji Elana. Zakaj se je njegovo ime znašlo na seznamu? Tako se sprašuje nekdanji delavec v Elanu, ki se mu nikoli ni niti sanjalo o kakšnih »črnih« stanovanjskih fondih, kaj šele, da bi kot delavec v proizvodnji lahko prišel do njih. Njegovi sodelavci so tako kot on tudi prejeli posojilo, a njih ni na seznamu. - Pa poglejmo, kako je bilo s Sedejevim posojilom. 27. maja leta 1985 je Elanova stanovanjska komisija izdala odločbo, po kateri se mu kot delavcu v proizvodnji dodeljuje milijon 700 tisoč dinarjev posojila s 5 odstotno obrestno mero, i dobo vračanja petnajst let. Prosilec je s štiričlansko družino živci v družbenem stanovanju v Radovljici, bil je na 14. mestu prednostne liste, z 213 zbranimi točkami. Zlato Sedej je i/. Elana odšel leta 1987 in tedaj je Elan zahteval povračilo kredita. Posojilojemalec z vsemi položnicami dokaže, da je Obroke plačeval, ker pa v glavnici niso bile zajete obresti, je upnik. Elan, izdal pri Temeljnem sodišču v Radovljici izvršilni predlog za hrambo rubljenih stvari! Pri Zlatu Sedeju doma se je oglasil rubež! Takoj je vse plačal! 16. marca leta 1988 mu je sodišče izdalo sklep, da je izvršba končana, saj je bil njegov dolg do Elana 8. marca v celoti poravnan! Tako. V F.lanu so znali tudi zarubiti, če je bilo treba. Zlato Sedej meni, da je na seznamu verjetno še kdo, ki mu je na tak način blateno dobro ime in se sprašuje, le kako se lahko sestavljajo taki spiski, da se nanje uvrstijo tudi delavci, ki so posojilo prejeli po zakoniti poti in ga tudi odplačali? Sklep škofjeloške vlade Stanarine z julijem višje za 125 odstotkov Škofja Loka, 16. julija - Škofjeloški izvršni svet je na uvodni seji pristal na 125-odstotno povišanje stanarin s 1. julijem. Naslednje mesece naj bi stanarine rasle postopno, tako da bi ob izteku leta dosegle predvidoma 3,40 odstotka revalorizirane vrednosti družbenega stanovanjskega fonda občine, kolikor bi zadoščalo za t.i. enostavno reprodukcijo. Sklep sledi usmeritvi republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Trenutno stanarine v loški občini, ki so bile zadnjič popravljene decembra lani za deset odstotkov, predstavljajo le 0,73 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanj. Teh imajo v občini 2300. Skupna obračunana stanarina za junij znaša slabih 613 tisoč dinarjev, revalorizirana vrednost družbenih stanovanj pa na 1. maja dan skoraj 997 milijonov dinarjev. Izvršni svet, ki na eni strani ni prezrl socialnega statusa povprečnih stanovalcev v družbenih stanovanjih, na drugi strani pa dolgoletnega realnega zaostajanja stanarin kot posledice administrativnih ulčrepov, je menil, da je postopno zviševanje stanarin do 3,40 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda (kar še ne pomeni ekonomskih stanarin) nujno. Združenega denarja za gradnjo stanovanj v občini je namreč vse manj, od vrednosti 3,40 pa bi lahko oddvojili za novogradnje 1,60 odstotka denarja. S tem bi na leto zgradili približno 23 novih stanovanj. Višje stanarine naj bi ljudi tudi spodbudile, da bi se raje odločali za nakup bodisi novih ali starih stanovanj, saj bi bila vrednost kreditnega obroka zanj zelo približna stanarini. Dosedanja stanarina za nekaj tipičnih stanovanj v loški občini znaša: za dvosobno stanovanje na Partizanski cesti (57,40 kv. m) 333,70 dinarjev, za trisobno stanovanje v Podiubniku (76,50 kv. m) 432,50 dinarjev, za dvosobno stanovanje na Novem svetu (50,30 kv. m) 228,80 dinarjev in za trisobno stanovanje na Mestnem trgu (85,20 kv. m) 201,70 dinarjev.E Socialno najbolj šibkim stanovalcem je namenjena subvencija k stanarini. Število prejemnikov subvencije je od lanskih 325 junija letos naraslo na 415, to je približno petino vseh, ki stanujejo v družbenih stanovanjih. Računajo, da bodo letos za subvencije potrebovali 3,5 milijona dinarjev. Vabilo k sodelovanju V gibanju za Svetovni slovenski kongres Ideja o svetovnem slovenskem kongresu, nekakšnem vseslovenskem forumu, je stara že desetletja, prvi pa jo je javno izrekel gospod Vlado Habjan, danes upokojeni zgodovinar v Ljubljani. Zamisel je bila: povezati vse Slovence, doma in po svetu, ne glede na njihovo politično, nazorsko ali versko prepričanje, povezati jih v korist slovenstva kot takega in v celoti. In res je: povezani v občestvo bomo lažje ohranili svojo nacionalno vitalnost, življenjskost in moč. Lažje bomo kljubovali času in razmeram, ki so velikokrat nenaklonjene, še posebej malim narodom. Okrnjen narod pa ima veliko manj možnosti za preživetje in bogato prihodnost, kakor veliki narodi, zato moramo varovati in negovati naše nacionalne ustvarjalne sile, ki jih imamo - žal raztresene po vsem svetu. Prek naših zamejcev, izseljencev in zdomcev sodelujemo v življenju vsega sveta, imamo vse izkušnje, govorimo vse jezike... Kar je naša rana, je lahko tudi naša prednost! Le povezati se moramo bolj med seboj, da bomo lahko te izkušnje tudi uporabili koristno za vse, ki smo - slovenski narod. Pa tudi naši ljudje na tujem pričakujejo marsikaj od nas, med drugim tudi to, da jih bomo končno priznali za svoje, jim pomagali pri njihovih naporih ohraniti slovenski jezik, kulturo, povezanost z domovino. Vse to pa je naloga Svetovnega slovenskega kongresa. Priloženi tekst o ciljih in namenih Svetovnega slovenskega kongresa, ki ga je sestavil začasni osrednji iniciativni odbor za SSK, je hkrati vabilo k sodelovanju. Vsi tisti, ki imajo željo, da bi bili soudeleženi v tem slovenskem »projektu«, naj ga podpisanega - s polnim imenom in naslovom - pošljejo na sedež SSK za Slovenijo, Cankarjeva 10/b, Ljubljana. V mesecu avgustu bo ustanovna konferenca SSK za Slovenijo, o čemer bo zainteresirana javnost pravočasno obveščena. Dotlej pa je čas, da se odzovemo vabilu in organiziramo v večje skupine po domačih krajih. Spomenka Hribar tajnica začasnega iniciativnega odbora za Slovenijo Občina posodila za plače Kranj, 16. julija - Del Iskre Kibernetike bi tik pred kolektivnimi dopusti ostal brez plač, kajti ostali so brez pričakovanega priliva, ki naj bi ga prinesla Iskram prodaja stolpnice v Ljubljani. Za pomoč so zaprosili občinske može in res od kranjske občine dobili premostitveno posojilo, ki jim je omogočilo že v petek izplačati osebne dohodke. Vsa Kibernetika, tudi sprva »problemtični« Inženiring, je torej prejela plače, medtem ko je spet ostal na cedilu Razvojno tehnološki center. Vse kaže, da bo stotnija tamkajšnjih delavcev plače deležna šele, ko Kibernetika dobi svoj delež od prodaje stolpnice - pričakujejo ga namreč te dni. Kot so nam povedali v Kibernetiki, ki je danes nastopila kolektivni dopust (medtem ko finančniki še »dežurajo«), bodo ob prilivu pričakovanega denarja vrnili tudi dolg občini. To pa bo še ta teden. Kako je s plačami, smo vprašali tudi v Tekstilindus, ki kolektivni dopust začenja prihodnji teden. Tega še sami ne vedo, saj imajo še vedno blokiran žiro račun. Direktor pa je zanikal, da bi denar za plače ta mesec pričakovali od občine. • D. 2. Izvršni svet je pri Centru za socialno delo v Škofji Loki naročil poročilo o dobitnikih in višinah vseh socialnih pomoči, med katere sodi tudi subvencija k stanarini, od upravnih služb pa je zahteval razčlenitev stroškov upravljanja in funkcionalnih stroškov, zajetih v stanarini, kar naj bi olajšalo odločanje o naslednjih podražitvah stanarin. • H. Jelovčan Ajg M M V C/T' '^-"^PT . Zavračamo pisanje Demokracije Delavci Aerodroma Ljubljana obsojamo pisanje v časopisu DEMOKRACIJA, ker je žaljivo, z neresničnimi ali prilagojenimi podatki, kar vse vpliva na uspešno turistično gospodarstvo in na gospodarstvo nasploh, samemu podjetju pa jemlje ugled, ki smo ga ustvarili z dobrim delom in gospodarjenjem. Verjetno s takim pisanjem želite razmajati medsebojne odnose poslovodne strukture in delavcev, ki so tudi v zadnjih treh letih pod vodstvom glavnega direktorja naredili velike korake v razvoju letališča, modernizaciji delovnih procesov in zagotavljanju delovnega standarda posameznim službam in posameznikom, zaposlenim v njih. S takim delom se približujemo evropski ravni, ki naj bi jo imelo letališče. Odločno zavračamo trditve, da je ogrožena varnost potnikov in letal na našem letališču. Nesporno je ugotovljeno s strani pristojnih organov, da smo eno izmed najbolj varnih letališč v Jugoslaviji in v Evropi. Varnostna služba je skupaj z ostalimi delavci letališča in ob strokovni pomoči delavcev milice, carine in drugih služb sposobna strokovno opravljati naloge s področja varnosti. Na področju varnosti opravljamo določena varnostna opravila, ki se na drugih letališčih v Evropi ne opravljajo in to vse z namenom zagotavljanja čimvečje varnosti potnikov in letal, ki potujejo preko našega letališča. Z neargumentiranimi napadi na delavce letališča prevzemate tudi odgovornost k zmanjševanju ugleda Aerodroma Ljubljana, njenih delavcev, turističnega gospodarstva in gospodarstva nasploh. Prepričani smo, da ste nam naredili v svetu, zlasti pa v evropskem prostoru veliko škode in ne samo nam, temveč tudi širši slovenski in jugoslovanski skupnosti. Za delavce Aerodroma Ljubljana predsednik 10 sindikata Bojan Žvikart Predsednik delavskega sveta Drago Čotar @®miSS?MI©IEEGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 17. julija 1990 KRATKE GORENJSKE Krajevna skupnost Selca Bodeča neža za Riklijevo hišo Bled, 16. julija - V minulem štiriletnem obdobju so v krajevni skupnosti Bled med drugim zgradili telefonsko omrežje na področju Dob in Jarš in priključili več kot 400 novih naročnikov. Odpravili so divji smetišči na Dobah in v Mali Zaki, asfaltirali del ceste od odcepa s Kidričeve, Savsko in Jarško cesto, razširili parkirišče na Cesti svobode, na Ljubljanski zasadili drevored in zgradili nadstrešnico na avtobusnem postajališču na Partizanski cesti. Na Bledu pa so v tem obdobju obnovili več objektov: kavarni Golfa in Parka, grajsko kopališče, zgradili obejkt Triglavskega parka na Rečici, obnovili Pristavo... Obnovili so več cest, zgradili blejsko vpadnico ter na več krajih obnovili javno razsvetljavo. Ne nazadnje imajo na Bledu nov trgovski center, na Mlinem novo trgovino, stanovanjski blok, obnovili pa so vili Lastovka in Prešeren in depandanso Blegaš... Skratka: Bled je bogatejši za številne objekte, ne manjka pa tudi neurejenih zadev. Med njimi je zanemarjena in zapuščena Riklije-va hiša, za katero so Kompas, krajevna skupnost in turistično društvo Bled pred kratkim prejeli bodečo nežo. Kompas zdaj obljublja, da bo kar najhitreje podrl verando hiše in začel z obnovo objekta... # D. S. Na kranjskogorski obvoznici je že asfalt - Dolga leta so v krajevni skupnosti Kranjska Gora in v skupščini občine Jesenice razpravljali o nujnosti izgradnje kranjskogorske obvoznice, ki jo je le za dober kilometer: od Pekovega mostu do mostu čez Pišnico v Jasni. Kranjskogorska obvoznica je tako kot nov most čez Pišnico pomembna zaradi boljšega prometa in povezave z Vršičem in Primorsko. Komajda da je sploh še kdo upal, da bo ta odsek zgrajen, toliko je bilo pogovorov in cincanja. Le prizadevnosti posameznikov iz Turističnega društva Kranjska gora gre zahvala, da se je končno obvoznica začela graditi in je danes njena izgradnja v zaključni fazi. Poteka mimo hotela Lek, kjer so že položili asfalt, pred hotelom Lek pa urejajo zaželeni tev. - Foto: D. Sedej Priznanja ob krajevnem prazniku Bled, 16. julija - Ob letošnjem krajevnem prazniku Bleda so na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti Bled, ki je bila v petek, 13. julija, v kongresni dvorani hotela Svoboda podelili letošnja krajevna priznanja. Prejeli so jih: Miloš Janša, Stanko Slivnik, Robert Krašovec, Milan Janša, Vlado Klemenčič, Božo Benedik in Franc Pel ko. • D. S. Svetovna razstava psov v Brnu Aleševa Seta je svetovna prvakinja Kranj, 16. julija - Aleš Mencinger je s svojo dve leti staro psičko, redke pasme cirneco dell'etna, na svetovni razstavi psov dobil zlato medaljo. Mirni in dobrodušni psi. Na evropsko razstavo v Verono. Aleš Mencinger iz Struževega pri Kranju je na nedavni svetovni razstavi psov v Brnu na Čehoslovaškem, na razstavi, kjer so strokovnjaki vsak dan ocenjevali okoli 5.000 psov vseh pasem, predstavil svojo dve leti staro psičko Seto. Seta je v svoji kategoriji osvojila najvišji naslov, zlato medaljo in tako postala svetovna prvakinja. »Psička je Ola del Falco Rosso, pasma Cirneco dell'etna, kličem jo Seta. Ta pasma izvira Še iz starega Egipta in je ohranjena na Siciliji, kjer jo uporabljajo za lov na zajce. Tovrstni psi so redki, imajo jih v Italiji, a jih ne razširjajo drugam. Meni se je povsem po naključju ponudila priložnost, da sem jo lahko kupil,« pravi Aleš Mencinger. »Psi te pasme so mirni, znajo biti zelo dobrodušni in prijazni. Kadar so v naravi, pokažejo ves svoj lovski nagon, hitrost in iznajdljivost. S Seto sva bila že na več domačih tekmovanjih, pred svetovnim prvenstvom v Brnu pa sva tri mesece kar pošteno vadila in se pripravljala: vsak dan je ob kolesu pretekla najmanj deset kilometrov, sledila je ring dresura. Za psa je pomembna tudi prehrana, ki mora biti pestra, ne preobilna, z vsemi vitaminskimi dodatki. Na svetovnem prvenstvu ocenjujejo po kriterijih: mere, razvitost psa, splošen izgled, barvo, pigment, pomembno pa je seveda tudi, daje pes poslušen in da se pri ocenjevanju ne premakne. Tako visokega mesta nisem pričakoval, čeprav sem po ocenah z domačih tekmovanj vedel, daje SETA v »špici«. Novembra bova šla na evropsko razstavo v Verono, na razstavo, kjer se bodo pojavile vse posebne pasme in avtohtone italijanske pasme. Veliko in največ bi mi seveda pomenilo, če se bo SETA tudi tam dobro odrezala,« pravi srečni lastnik svetovne prvakinje. Kakor smo lahko izvedeli, so na svetovnem prvenstvu v svojih kategorijah zasedli odlična mesta tudi: Jože Vester iz Tržiča je z Rako -Hranne Karrets, pasme Hamilton Stevare ali goničem postal svetovni prvak, Boštjan Kern s Kokrice je s Ch. Vorenoff Udatschnik, pasme ruski hrt tudi svetovni prvak, Barbara Simčič pa je s Koviragsori Elzo, pasme kuvasz, zasedla odlično drugo mesto. • D. Sedej ! akole se je ponosna Aleševa Seta postavila pred fotografa, zavedajoč se, je najlepša med najlepšimi, z zlato medaljo okoli vratu. Nič manj pa ni biti srebrnega odličja v svoji kategoriji vesela tudi Koviragsori Flza, last i.irbare Simčič. Bogati sadovi samoprispevka Selca, 16. julija - 14. julija, ob obletnici streljanja talcev v Dolenji vasi leta 1943, v krajevni skupnosti Selca praznujejo. Letošnje praznovanje je bilo bolj skromno kot prejšnja leta. Na eni strani manjka denarja, na drugi strani je po volitvah nekoliko popustila zagretost za počastitev medvojnega dogodka, res pa je tudi, da se v času dopustov ljudje razgube in jih ni na krajevne prireditve. Glavni del svečanosti bodo zato Selčani prenesli na jesen, ko se članom organov krajevne skupnosti izteka mandat. Najbolj delavnim bodo tedaj tudi podelili priznanja. Kljub temu pa je prav krajevni praznik najlepša priložnost za pogovor o delu, uspehih in načrtih krajevne skupnosti. O tem smo se pogovarjali s predsednikom krajevne skupnosti Selca Marjanom Kalanom. Pogovor se je sukal pred- ga sklada. Melioracija je pove- vsem o delu na komunalnem področju, na katerem so Selčani plan domala v celoti uresničili. »Napoved, ki sem jo dal, da bomo vsako leto obnovili in asfaltirali en kilometer cest, drži,« je rekel Marjan Kalan. »Leta 1989 smo asfaltirali poldrugi kilometer odseka Seka-Kaiiše, tako da je zdaj vsa cesta asfaltirana. Asfaltirali smo tudi sporni odsek v Topoljah, 800 metrov ceste iz Sp. do Zg. Lajš. Pri tem nam je izdatno pomagala bivša občinska cestna komunalna skupnost, seveda pa ne smem prezreti krajevnega samoprispevka in dela krajanov Kališ in Lajš, ki so odseke pripravili za asfaltno prevleko.« V Selcih so obnovili vaško znamenje (žal ga je pred kratkim zadel in poškodoval avto), začeli so obnavljati javno razsvetljavo in električno omrežje, uredili so del krajevne poti. S kanalizacije v Dolenji vasi so denar usmerili predvsem na gradnjo novega, večjega vodovodnega zbiralnika, zaključili delo na javni razsvetljavi in električnem omrežju. Velika pridobitev je tudi regulacija hudournika Drbovnik, za katero je šel denar iz melioracijske- zana s komasacijo, ki pa še ni dorečena, kljub zagotovilu, da bo vsak, ki bo dal zemljo v komasacijski sklad, dobil nazaj enakovredne površine. Krajevna skupnost je v komasacijo vključena z razširitvijo pokopališča, obnovo ceste in s krajevnimi potmi. »Posebno živahna je bila letošnja dejavnost,« je nadaljeval Marjan Kalan. »V Selcih smo postavili 32 novih luči. V Selnici smo s pomočjo Elektra Kranj prestavili elektriko iz zraka v zemljo, obnovili elektriko na Rovnu in usposobili novi transformator v Podzaverniku. V Dolenji vasi smo obnovili in asfaltirali pot do Griča in križišče pred Krekom. V Selcih smo popravili pot v Selnico in proti Blazniku, za kar so poleg samoprispevka krajani še posebej zbirali denar; pri asfaltiranju na Grič, denimo, je krajevna skupnost dala 60 odstotkov, krajani 40. Začeli smo tudi z obnovo ceste iz Sp. Golice do Zg. Golice, dolge dva kilometra. Športno društvo se je zavzeto lotilo obnove igrišča Roven oziroma gradnje dveh teniških igrišč. Območna vodna skupnost obnavlja jez v Dolenji vasi. Pripra- vljamo se tudi za odkup zemljišč za razširitev pokopališča.« O načrtih je Marjan Kalan povedal še tole: »Dokončati nameravamo cesto v Zg. Golico in obnoviti cesto iz Topolj do Zabrekev. Podobno kot so krajani obnovili podružnične cerkve Sv. Miklavž, Sv. Križ, Mohor, župnijsko cerkev in znamenje v Selcih, nameravajo obnoviti tudi cerkev Sv. Jedrt v Zg. Lajšali. Je pa še nekaj stvari, ki se nekako ne morejo premakniti z mrtve točke. To je kanalizacija v Selnici in Kršivnik v Dolenji vasi ter obnova republiške ceste skozi Selca. Krajevna skupnost podpira varianto skozi vas z ureditvijo pločnikov od šole do pokopališča.« Pred vrati so nove volitve v organe krajevne skupnosti. Marjan Kalan želi, da se nove stranke in njihovi člani enako zavzeto, kot so se za oblast v občini, potegujejo tudi za funkcije v krajevni skupnosti. Sam se bo kot občinski odbornik v zboru krajevnih skupnosti zavzemal predvsem za sodobnejšo cesto iz Škofje Loke do Železnikov in za kanalizacijo iz Selc do Praprotna. Bodočim krajevnim funkcionarjem predaja bogato bero uspehov, ki so seveda izdatno "pognojeni" s krajevnim samoprispevkom. Ta se letos izteka. Če bodo Selčani še naprej želeli žeti podobne uspehe, bodo morali razmisliti o novem samoprispevku ali drugem načinu zbiranja denarja, nujnem toliko bolj, ker se iz občinske blagajne krajevnim skupnostim obeta manj denarja. • H. Jelovčan Izgradnja kanalizacijskega kanala na obali Bohinjskega jezera Čistejše jezero in lepša okolica S sodelovanjem bohinjskega turističnega gospodarstva in radovljiškega izvršnega sveta so ob severni obali Bohinjskega jezera v enem mesecu zgradili nov kanalizacijski kanal. Ribčev laz, 13. julija - Te dni v Bohinju sicer nekoliko začudeni ugotavljajo, da je trenutno v kraju manj turistov kot druga leta, vendar pa so prepričani, da bodo s kakovostnejšo ponudbo gostje še prihajali. Računajo seveda tudi na številne domače obiskovalce željne kopanja in uživanja v vodnih športih na Bohinjskem jezeru. Zato je izgradnja kanalizacijskega kanala na severni obali pritegnila k sodelovanju vse, ki se zavedajo pomena čistega bohinjskega jezera tako za razvoj turizma kot ohranjanja zdravega okolja. Kot je ob petkovem zaključnem ogledu opravljenega dela povedal tajnik bohinjskega turističnega društva, Marjan Ma-lej, je poleg opravljene koristne investicije pri skrbi za čistočo jezera pomembno predvem dejstvo, da so se o potrebnosti dela in vlaganju v investicijo hitro sporazumeli vsi, ki jim ni vseeno, kakšno bosta bohinjsko jezero in njegova okolica. nosti Bled - pododbor Bohinj, ki so prispevali vsak po 30 odstotkov sredstev, Franc Kramar, najemnik okrepčevalnice na kopališču pa je prispeval 10 odstotkov potrebnih sredstev. "Za projekt smo se odločili letos februarja in nekajkrat smo se sestali na pogovorih, kako bi to uredili. Pred enim mesecem se je začelo delo, sedaj pa je kanalizacijski kanal končan. teres s TPS - pododbor Bohinj, s turističnim društvom in vsemi ostalimi, ki so sodelovali pri projektu. Z delom smo začeli junija, pri tem pa smo uporabili novo tehnologijo plastičnih cevi, dobavitelj je bilo podjetje Minerva iz Žalca, in kot kaže je stvar res kvalitetna. Izvajalka je bila delovna enota Komunala iz Bohinja, ki je dobro in res hitro opravila vsa dela. Pomembno pa je, da smo se odločili za vodotesno izvedbo. Ne zadošča več samo izjava o vo-dotesnosti, ampak je bila narejena tudi kontrola, kar je bilo opravljeno prvič v radovljiški občini. Zato je to hkrati tudi primer, kako naj bi se gradila kanalizacija. Vrednost investicije je 530 tisoč dinarjev, s tem, da še nisO upoštevana sredstva za izgradnjo črpališč, ko se bodo objekti "fizično" priključe- Izgradnjo novega kanalizacijskega kanala na severni obali Bohinjskega jezera so si v petek ogledali predstavniki investitorjev in radovljiški župan Vladimir Černe. Za investicijo so finančna sredstva zbrali pri radovljiškem izvršnem svetu (odsek za gospodarsko strukturo), Slovenijavi-nu in Turistično poslovni skuo- Komunalno podjetje iz Radovljice je delo hitro in dobro opravilo, saj smo se že malo bali, da bomo zaradi bližajoče se sezone prepozni," je pove- Marjan M alej dal Marjan Malej. Potrebno pa je tudi dodati, da so hkrati ob cesti na kopališče uredili tudi bankine in parkirne prostore. Vsi lastniki zemljišč so se odrekli odškodninam za škodo, ki je nastala zaradi kanalizacijskih del. "Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se investiciji ni priključila krajevna skupnost Stara Fužina, ki že vsa leta pobira parkirnino na kopališču in najemnino za prostor, hkrati pa ne vlaga tega denarja za vzdrževanje in lepšo podobo," razmišlja Marjan Malej. "Sekundarni kanalizacijski priključek za območje Vrtovina je investicija, ki smo jo začeli na pobudo Slovenijavina, ki ima tu ob jezeru svoj počitniški dom. Slovin naj bi objekt nekoliko obnovil in ga prilagodil poslovnemu turizmu, hkrati pa naj bi bila to tudi dodatna turistična ponudba Bohinja, ko naj bi ponujali v pokušino slovensku vina. Komunalci seveda sami nismo zmogli investicije, vendar pa smo našli skupni in- Kmil Brence vali", pravi Emil Brence, iz Komunale Radovljica, nadzorni pri gradnji projekta. Pomembno pri investiciji pa je predvsem, da bo jezero bolj čisto in da ta projekt pomeni del projekta sanacije bohinjskega jezera. Vsa odpadna voda za objekte, ki gravitirajo neposredno na jezero, se odvaja proč od njega in gre preko glavnega zbiralnika na čistilno napravo. Tako je krog zaprt in je možna kontrola ob vsakem trenutku, za vsak objekt. Preprečeno je onesnaževanje podtalnice in s tem tudi jezera. • V. Stanovnik, Slike : G. Sinik Torek, 17. julija 1990 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN Pizzerija Marko Govc Mavčiče obvešča cenjene goste, da bo lokal zaradi letnega dopusta zaprt od 9. julija do 2. avgusta. Zahvaljujemo se za obisk! - JELPLAST KAMNA GORICA p. o. Kamna gorica 70 Kamna gorica Komisija za delovna razmerja KTL Jelplast Kamna gorica objavlja presta dela in naloge PRODAJNO NABAVNI REFERENT Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — 2 meseca poskusna doba Kandidat bo sprejet za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave na objavljeno delovno mesto sprejema Komisija za delovna razmerja v roku 8 dni od dneva objave oglasa. ELAN Elan - tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: Izklicna cena din: 1. I kopirni stroj PASARA 2. 1 računski stroj SOEMTRON 3. 1 kopirni stroj OLYMPIA 4. 1 pisalni stroj OLYMPIA 5. I stroj za izdelavo matric 6. I tankorezni gater 7. 1 stroj za obdelavo tekaških oblog AMANN 8. 1 stroj za koničenje smučarskih palic 9. 1 miza za tiskanje 10. 2 sitotisk mizi I 11.1 pohvalni stroj 12. Revolverska stružnica BRT 23.000,00 din 13. Celilnik Bratstvo 10.000,00 din 14. Tračna žaga Brenta 30.000,00 dim 15. Krožna žaga Raiman 30.000,00 din Prometni davek je v ceni vključen. Licitacija bo v prostorih tovarne dne 18.7. 1990 ob 10. uri, po načelu videno-kuplje-no. Ogled in vplačilo 10 % varščine od izklicne cene, bo istega dne od 8. - 10. ure. Kupci bodo blago lahko prevzeli in plačali od 18. - 20. 7. 90. Po tem roku zapade 10 odstotna varščina. 300.-300.-650.-200.-100.-100.000.- 20.000.- 7.000.-1.000.-500.-/kos 3.500.- Ste Marie aux Mineš 5 Tržič Tovarna obutve Peko Tržič p. o. objavlja v razvojno pripravljalnem sektorju dela in naloge EKONOMSKO TEHNIČNO ANALIZIRANJE Pogoji za sprejem: — dipl. ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 4 mesece Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. LOKA*-** Škofja loka ABC Pomurka, Loka, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje Škofja Loka p. o. objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih poslovnih lokalov (trgovin): 1. Celovška c. 147 b v Ljubljani, v skupni izmeri 125 m2, po izklicni ceni 1.750.000,00 din 2. Trebija št. 19, p. Gorenja vas, v izmeri 252 m2, izklicna cena znaša 1.970.000,00 din 3. Luša 16, p. Selca nad Šk. Loko v velikosti 42 m2, izklicna cena 230.000 din 4. Dražgoše št. 31, p. Železniki, v skupni izmeri 153 m2 po izklicni ceni 1.170.000,00 din 5. Sorica 16,' p. Sorica, v izmeri 117 m2, izklicna cena 800.000,00 din. Licitacija bo 24. 7. 1990 ob 8. uri v mali sejni sobi podjetja na Kidričevi c. 54 v Škofji Loki. Informacije dobite po telefonu št. (064) 631-261 int. 58. Ogled lokalov bo možen v sredo in četrtek, 18. in 19. 7. 1990. Udeleženci morajo pred dražbo položiti kavcijo v višini 10 % izklicne cene. Cogis-ptuj TOVARNA AVTOMOBILSKE OPREME, po. MOTORISTI NOVO ZA VAŠE MOTORNO KOLO POKROV Z ZAKLEPOM ZA POSODO GORIVA DVE DIMENZIJI POKROVOV USTREZATA ZA NALIVNA GRLA 0 30 In 0 40 mm POSODA Z AGISOVIM POKROVOM -VARNA POSODA Z DRAGOCENIM GORIVOM. NAŠI POKROVI SO NA ZALOGI V TRGOVINAH Z REZERVNIMI DELI IN NA BENCINSKIH ČRPALKAH. VARNO ^VOŽNJO 'ŽELI DP »AGIS« PTUJ ©772-131 TOVARNA OBUTVE Ste Marie aux Mineš 5 Tržič Tovarna obutve Peko Tržič p. o. razpisuje na osnovi sklepa delavskega sveta podjetja dela in naloge DIREKTORJA TEP MREŽ Pogoji za sprejem: — dipl. ekonomist, komercialist, dipl. organizator dela in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu — šola za poslovodne kadre — preizkus znanja iz VPD — pogoji za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov po veljavnih predpisih DIREKTORJA PRODAJNEGA SEKTORJA Pogoji za sprejem: — dipl. ekonomist, dipl. inženir tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj — šola za poslovodne kadre — aktivno znanje dveh svetovnih jezikov — zunanjetrgovinska registracija DIREKTORJA TEP OBUTEV Pogoji za sprejem: — dipl. inženir tehnične, ekonomske ali organizacijsko poslovne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu — šola za poslovodne kadre — znanje tujega jezika — strokovni izpit za pooblaščene osebe VPD Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni mandat. gorenje Partizanska cesta 12 63320 Titovo Velenje rr2 Komisija za delovna razmerja Gorenje - servis, d. o. o., Titovo Velenje, Partizanska 12 objavlja prosta dela in naloge v Servisni enoti Kranj 1. SERVISER ZA GOSPODINJSKE APARATE 2. SERVISER ZA ELEKTRONIKO Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. — elektrotehnik jaki tok — 2 leti delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije — odslužen vojaški rok 2. — elektrotehnik šibki tok — 2 leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije - odslužen vojaški rok Izbran kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Za dela in naloge je določeno poskusno delo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje - Servis, d. o. o., Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje, Odd. kad. spi. zadev. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po roku za prijavo. MALI OGLASI @ 27-960 Cesta JLfl 16 APARATI STROJI Prodam barvni TV, novo zamrzovalno OMARO in PRALNI STROJ ter mountain byke. « 38-202 Prodam plinski ŠTEDILNIK (4 + pečica). « 632-572_10632 Prodlm starejši HLADILNIK. g_37-338, po 18. uri_10655 Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje, « 39-018_10683 Ugodno prodam SESALEC Hitachi, žar plošče Rovventa in Elma, FRITEZO Moulinex in MULTI-PRAKTIK Iskra Braun, vse nerabl- jjeno, «061/627-080_10684 Prodam TRAKTOR, 80 KM, dvojni Pogon, 1.200 delovnih ur. g 061/51-342_10702 Prodam- barvni TV ISKRA in avstrijsko KOLO na deset prestav. gJ34 523 od ponedelja do petka. Prodam barvni TV z daljinskim [spravljanjem PANORAMA - ME-DITRAN, ekran TOSHIBA. «631-784_ GRADBENI MATERIAL_ Prodam nova notranja VRATA in PODBOJE. Tavčar, Sp. Luša 20, Selca _10638 Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO špičak. C. 26. julija 48, Na- l^« 47-696_10642 Prodam 60 kvad. m. smrekovega OPAŽA, deb. 16 mm. Kocjančič, Junica 2/a, Zg. Gorje_10644 Prodam 50 kvad. m. borovega OfAZA. Podnart 4, « 70-390 .. . Prodam 5 kvad. m. belih betonskih ELEMENTOV, dim. 25 x 25 x 8 cm (vzorec zvezde }, primerni za balkonske ali vrtne ograje. Ig 48-273 KOMBI PLOŠČE, deb. 5 cm, 200 kosov, prodam. Kumljanc, Predos-lie 172, Kranj 10669 Prodam 3.000 kosov rabljene cementne strešne OPEKE. «49-373 Prodam 30 kosov GIPS PLOŠČ, deb. 10 mm. Ahačič, C. 4. julija 59, Tržič, « 51 575, zvečer 10677 Prodam 2.000 kosov strešne OPEKE Vinkovci in špičak ter 10 kosov OKEN, različnih dimenzij, vse rabljeno 15 let. Cena 1.000 DEM. « 78-708_10679 TEGULO Kanadese, črne barve, 88 kvad. m., ugodno prodam. ■S" 82-430 10709 OSTALO KUPIM Kupim MENJALNIK za R 4 GTIJ, letnik 1981. « 40-050, Murgelj _10631 Kupim suhe smrekove PLOHE in DESKE, g 061/841-043 10647 Kupujem stara OKNA in vrata. Leopold Jurič, Sorska 31, škofja Loka_10661 Kupim KNIGE za I. letnik Ekonom-ske srednje šole, « 42-946 10672 Kupim "KOŠTE" za žito in malo PEČICO - gašperček. Šifra: PŠENICA_10700 Kupim IZRUVAČ za krompir, vpre-žni ali traktorski, g 40-171 10711 LOKALI POSLOVNI PROSTOR oddam v najem, primeren za trgovino ali skladišče. Šifra: 1.000 KVAD. M. _10633 OBVESTILA TV - VIDEO - HI Fl SERVIS hitro in kvalitetno! Inforamcije na «39-886. SE PRIPOROČAMO! _9092 ELEKTRO SERVIS - popravilo malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, g 37-427_9668 Vsem, ki ste mi pomagali ob traktorski nesreči, se najlepše ZAHVALJUJEM! Bojan Žagar, Papirnica _10653 Cenjene stranke obveščam, da bo salon od 23. 7. 1990 dalje odprt samo popoldne. Frizerski salon, Titov trg 4/b, Škofja Loka 10707 KOMUNALA RADOVLJICA p. o. Ljubljanska 27 64240 Radovljica Komunala Radovljica obvešča uporabnike komunalnih storitev, da je na podlagi zakona o družbeni kontroli cen, sklepov delavskega sveta podjetja in sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Radovljica, povečala cene komunalnih storitev takole: — vodarino za 40 %, — kanalščino in biološko čiščenje odplak za 30 % — smetarino za 15 %. Povečane cene veljajo do 15. 7. 1990 dalje. Bi se radi odzvali na mali oglas, objavljen pod šifro? Zaradi mnogih telefonskih pozivov in obiskov v naši malooglasni službi vam sporočamo, da vam naslova naročnika malega oglasa, objavljenega pod šifro, ne smemo posredovati. Oddate pa lahko vašo pismeno ponudbo, opremljeno s šifro in številko oglasa ter z vašim naslovom in morebitno vsebino, ki bi jo radi posredovali stranki, ki je odprla šifro. Ponudbe oddajte pri nas, mi pa jo bomo izročili naročniku oglasa pod šifro. Malooglasna služba ako/crta TRGOVINA KAJA KRANJ, LIKOZARJEVA UL15 VAM NUDI OD 16. 7. 1990 DALJE ZNIŽANJE LETNE KONFEKCIJE IN OTROŠKE OBUTVE DO 20 %. V PRODAJALNI LAHKO KUPITE: - KRILA, HLAČE, JAKNE IN SRAJCE IZ BELEGA IN MODREGA JEANSA ITALIJANSKE FIRME »VALENTINA«. - POROČNE OBLEKE IZ UVOŽENEGA MATERIALA - OTROŠKO, DEKLIŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO - VSF VRSTE KOPALK, TUDI ZA MOČNEJŠE POSTAVE - TRENIRKE - NOGAVICE IN PERILO - OTROŠKO OBUTEV 00 18 - 34 IN C0PATKE - OTROŠKO ŠPORTNO OBUTEV - COKLE S PREGIBNIM PODPLATOM Oddam VRSTNI RED za AMC posodo - sred. garnitura in atmosfe- ra. « 70-747, zvečer_10504 Prodam starejši KLAVIR. Cena po dogovoru. Adergas 29. Cerklie Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in PAJAC, št. 3, za 1.000,00 din ter 2 PAJACA, za 500,00 din. Dimitrievski, Sr. Dobrava 8, Kropa Poceni prodam DRVA. Cena 120 00 din za kub. m. Luže 11, Šenčur^_10658 Prodam GOBELIN, dim. 115 x 55 cm, v okvirju - "Ženski akt". Cena 1.000 DEM v dinarski protivrednosti. Prodam najraje zdomcu, oziroma zamenjam za nov barvni TV sprejemnik s teletekstom, ekran od 51 do 55 cm, z doplačilom po dogovoru, lahko je rablje do 6 mesecev. Informacije na « 51 -422 Prodam dvojno KORITO z odcejal-nikom, 80 cm OMARICO za korito, GOVEJO KOŽO in samostojno kuhinjsko NAPO. Strahinj 63, « 48-085, zvečer gorenjska obrtna zadruga KRANJ V TRGOVINI IMAMO NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH KROGLIČNE VENTILE IN PIPE. Prodam GAJBICE za jabolka ali krompir. «57-816_10687 SLAMO oljne repice, prodam. Pro-sen, Strahinj 10, Naklo, « 48-525,. Prodam otroški športni VOZIČEK. Vesna Oštir, Reber 8, Bled 10703 Prodam doma grajen plastični turistični KANU za 1/3 cene novega. Ogled: Gorenjesavska44, Kranj, « 35-525_10704 Po ugodni ceni prodam večjo količino GAJBIC. «45-273 10710 POSESTI Prodam HIŠO, dim. 10 x 7 m, v III. gradbeni fazi, s 600 m vrta. Alpska 27, Lesce_10629 POZNANSTVA Dekleta! Si želite živeti na razvitih nižinskih kmetijah? Kmečki fantje srednjih let čakajo na Vas! Posred. "Joža". Stare, Sp. Brnik 5, Cerklje, S 42-900 _10640 RAZNO PRODAM Prodam barvni TV Iskra in avstrijsko KOLO na 10 prestav, « 34-523, od 17. do 20. ure, od ponedeljka do petka_10708 STAN-OPREMA Prodam sedežno GARNITURO dvoseda, kot in 2 fotelja. « 26-849 Prodam 2 meseca staro SEDEŽNO GARNITURO, 20 odstotkov cene-je. g 46-380_10426 STANOVANJA V Radovljici prodam 2-sobno STANOVANJE.« 78-290_10666 Prodam GARSONJERO, 30 kvad. m., v Lescah, pritličje in poseben vhod, « 33-733_10695 Zamenjam lastniško 3-sobno STANOVANJE, v Pristavi pri Tržiču, za manjše, 2-sobno. Naslov v oglasnem oddelku. 10705 VOZILA Prodam VW 1300 L, prva registracija 1976, registriran do oktobra 1990. Vrečko, Tomšičeva 69, Jesenice, «84451 10432 Prodam Z «631-993 101. letnik 1978. 10439 Prodam FORD Konzul, letnik 1974, karamboliran. Maček, Mlakarjeva 66, Šenčur, «41-013_10482 Prodam moško KOLO Rog na 5 prestav, staro 3 leta. « 48-711 126 P, letnik 1977, obnovljen, ohra-njen, prodam. « 74-380 10630 Prodam JUGO 45, letnik 1984. « 77-360, dopoldan 10634 Prodam R 4, letnik 1976. «34-457 Prodam Tomos « 33-585 AVTOMATIK. 10643 Prodam APN 6, letnik 1987. Janez Bogataj, Gorenja brda 16, Gorenja vas, « 68-475, do 14. ure 10645 Tomos BT 50 S, letnik oktober 1988 in R 9 GT diesel, letnik 1987, prodam. «41-041 10646. Prodam MOTOR Tomos Kolibri,' nov. Pivka 3, Naklo, « 48-233 FRIZERSTVO »IVANKA« STRAŽIŠČE, OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA BO LOKAL ZAPRT OD 23. 7. DO 13. 8. Prodam karamboliran R 4 GTL, letnik 1983. Ogled v sredo, od 14. do 20. ure. Donosa, Žiganja vas 72, Duplje 10651 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978. Jagurdžija, Savska c. 56, Kranj 10656 Prodam FIAT 126 P. « 84-590 Nudim VARSTVO otrok na vašem domu, v okolici škofje Loke in Selc. «66-140, popoldan 10673 ŽIVALI_ Prodam tri mlade KOZE, za zakol ali nadaljno rejo in PURANE. Zbilje 8/b, Medvode_10401 Prodam mlado KRAVO simental-ko, z mlekom, že osemenjena in 1 teden dni starega BIKCA. Močnik, Medvode (pri Elektrarni) 10636 Oddam psa. «42-145 10657 Prodam APN 6, dobro ohranjen. Ogled od 16. do 18. ure. Hafnar, Tavčarjeva 15, Škofja Loka 10660 Izposojevalnica koles v trgovskem centru na Bledu ugodno razprodaja malo rabljena ženska KOLESA. _10662 Poceni prodam SIMCO 1307 GLS, letnik 1979.« 77-634_10665 Prodam Z 101, letnik 1986, registrirana do junija 1991. « 74-893 _10667 Ugodno prodam Z 750, v dobrem stanju. C. na Belo 19, Kramj - Ko-krica_10670 Prodam JUGO 45 AX, letnik september 1987. «77-951, int. 94, dopoldan_10671 Proam ŠKODO 120 L, letni 1980. «49-373 10675 MOPED ATX « 80-706 50, prodam. 10676 Nujno prodam APN 6, letnik 1986. « 23-900_10678 Prodam 126 P, letnik april 1988. Cena 30.000,00 din. « 51-202 _10680 Prodam Z 101, starejši letnik, registrirana do oktobra 1990. Olged popoldan. Bogataj, Nartnikova 7, Kranj - Labore 10682 Ugodno prodam R4 GTL, letnik 1986, registriran do konca leta. Podlubnik 278, popoldne. AVT0IMP0RT UD0VČ Lesce d.o.o. Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064 74-207 POSREDUJEMO PRI PRODAJI NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV VSEH VRST Ugodno prodam APN 6. Fojkar, Pševo 11, Kranj 10685 Ugodno prodam karambolirano Z 750, letnik 1981, registrana do 12. 10. 1990. Cena ugodna. Ninič, De-lavksa c. 19, Kranj - Stražišče jso-ba 159)_10686 Prodam karamboliran JUGO 45, star 2 leti. Robert Kuhar, Moste 115, Komenda, «061/841-065 _10688 Prodam APN 6, letnik 1987, dobro ohranjen. «44-662, od 19. do 20. ure 10689 MOTOR Tomos 14 M, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Informacije na « 42-694 10693 Tomos APN 6, letnik 1987, prodam. «74-762_10694 Prodam MOTOR KTM 125 cem cross, letnik 1986, odlično ohranjen. Cena 2,000 DEM. «47-747 _10696 Prodam JUGO Florida, star 7 mesecev. «39-859 10698 FIAT 126 P, neregistriran, v voznem stanju, letnik 1979, rdeče barve, prodam za 600 DEM. Karmen, Gorenjska c. 44, Ribno - Bled __10699 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. Marjan Zorč, Gorjuše 58, Boh. Bistrica 10701 Prodam FIAT 126 PGL, letnik 1987, registriran do junija 1991. Kuhar, Na kalu 13, Naklo_10706 Prodam štiri aluminijasta PLATIŠ-ČA in prednji del za Z 101, star 1 leto, prvo haubo za Z 101 ter zadnja desna VRATA za Z 101. «83 848_10713 Ugodno prodam nov Tomos AV-TOMATIK Kolibri. «23-885 10714 ZAPOSLITVE Zaposlim KV MONTERJA centralne kurjave. «061/612-841, po 15. uri_10591 Takoj zaposlimo TRGOVCA, s širokim področjem znanja, vešč tudi upravljanja z viličarjem. Informaci- je na « 75-781_10648 Honorarno zaposlim močnejšega fanta za DELO v dopoldanskem času. Šifra: MARLJIV 10650 Iščem kakršnokoli DELO na dom. Možnost postavitve kakršnegakoli stroja in skladiščenje. «061/611-132 10659 Prodam TELICO simentalko, stara 8 mesecev, težka približno 220 kg. Gasar, Žerjavec 2, Jesenice 10637 Prodam 14 dni starega BIKCA. «46-022 10663 Prodam 25 kg težke PUJSKE. Cer-kljanska Dobrava 1, Cerklje 10668 Oddam MUCKA. « 34-338 10691 Poceni prodam 6 tednov stare PSIČKE in barvni TV v okvari. «70-524 10697 Prodam dva BIKCA, star 1 leto in štiri PRAŠIČE, stare 9 tednov. Pa-pler, Mlaka 3, Begunje 10712 ZAHVALA Ob izgubi našega očeta ANDREJA DRNOVŠKA roj. 1901 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi pevcem, govorniku in g. župniku Bohincu za pogrebni obred. VSI NJEGOVI Reteče, 30. junija 1990 ZAHVALA Ob smrti drage mame MARIJE KANKELJ se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Še posebej pa se zahvaljujemo sosedom, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku Lovrenčiču in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: Vsi njeni Bukovica, Železniki, Belgija ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, brata in starega očeta POLDETA LOTRIČA iz Dražgoš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v času bolezni in težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Možganu, kolektivoma Alples Železniki in Alpetour — Remont Kranj, KS Dražgoše, ZB Dražgoše, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Dražgoše, Podblica, Podlonk, 7. julija 1990 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega ata in starega ata JANEZA PRISTAVA p. d. Bilmanovega ata s Plavža se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Gorenjskih oblačil in Gradbinca, za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Čehu za zdravljenje na domu in dobrim sosedom, ki so mu v dneh njegove bolezni krajšali čas. Najlepša hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter godbeniku za poslovilno melodijo. Še enkrat iskrena hvala vsem! ŽALUJOČI: hčere Anica, Marina in Jana z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke SUZANE PERHOČ roj. 1989 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala zdravnikom in sestram Otroške bolnišnice Jesenice. Najlepše se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Elita Kranj in sodelavkam poslovalnic: Mladinski in Moški salon ter Kranjca. Hvala lepa g. župniku za lepo opravljeno pogrebno svečanost. ŽALUJOČI: mami, ati in David Orehovlje, 9. julija 1990 ---------------»-------------, Iniciativni odbor Slovencev iz Republike Slove- ■ nije, iz slovenskih naselitvenih območij v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, ter iz vseh dežel in krajev sveta, kjer živijo Slovenci, predlaga USTANOVITEV I SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Potreba po ustanovitvi Svetovnega Slovenskega Kongresa izhaja iz zgodovine, sedanjega položaja in perspektiv slovenskega naroda. Iniciativni odbor meni, da vsi trije navedeni razlogi narekujejo daljnosežno avtonomno narodnostno in politično dejanje: ustanovitev vsenarodne organizacije Slovencev, ki si ob razumevanju in spoštovanju medsebojnih razlik prizadevajo za ohranitev in razcvet slovenstva. Ustanovitev kongresa pa je tudi pomembno dejanje in pobuda za prihodnjo ureditev Evrope in sveta, ki naj bi temeljila na prizadevanju in uveljavljanju pravice do drugačnosti, še posebej narodne identitete. Kongres, kakor ga predlaga Iniciativni odbor, je neodvisen od oblastnih struktur in držav, v katerih živijo Slovenci; politične stranke, verske ustanove, kulturne in društvene organizacije, gospodarska podjetja in korporacije ter poklicna in stanovska združenja ne pogojujejo njegovega dela. Kongres se konstituira iz delegatov, ki jih na svojih poprejšnjih zborih izvolijo regionalni kongresi iz posameznih.območij, kjer živijo Slovenci. Kongres je ustanovljen z zborovanjem delegatov: le-ti sprejmejo program in statut ter izvolijo vodstvo, ki bo zagotovilo demokratično upravljanje kongresa. S podpisom tega predloga pristopam k pobudi za us'tanovitev kongresa. Kraj in datum: Podpis in naslov: S i Oskrbnik planinske koče v Tamarju Cesto vzdržujem, sam odvažam odpadke Rateče - Planica, 16. julija - Ko so odvažali sneg na skakalnico v Planico, so kamioni napravili težko popravljivo škodo in planiški komite je moral prispevati denar za sanacijo. Planinska koča v Tamarju je šla iz rok v roke in danes bi bilo potrebno veliko denarja, da bi se temeljito obnovila. sploh kaj. Sanitarije so še danes komajda sprejemljive, treba je bilo sezidati nov dimnik: pri koči v Tamarju se je sicer res vedno nekaj dozidavalo in prezidavalo, rezultat pa je več l^n kot boren: koča ima dve strehi, 9 pokriti z lesenimi deščicami in ikM^- 1h^5£| Je ^'va nebogljenost nasproti l|E drvarnice, ki se poleg nje gradi: na drvarnico so položili »tegolo«, medtem ko je strešna kritina koče še stara in dotrajana. Dobro leto dni je oskrbnik koče v Tamarju Zvonko Zorč, ki ima kočo v najemu od Planinskega društva Medvode. Ko je novi najmenik prevzel kočo, je bila v obupnem stanju: takoj jo je moral prebeliti od vrha do tal in nemudoma dezinficirati, sam pa je napeljal tudi centralno kurjavo. Vanjo je takoj moral vložiti ogromno denarja, kajti kočo očitno dolga leta niso kaj prida vzdrževali, če so jo »Vse popravljam večinoma sam, čistim okolico in sam vzdržujem štiri kilometre ceste v Tamar, kajti cesta ni ne lokalna ne regionalna,« pravi Zvonko Zorč. »Po vsakem nalivu je na nekaterih odsekih spet vsa v kanalih, a kaj morem. Res pa je, da smo se s krajevno skupnostjo Rateče tako dogovorili, da si turistično takso zadržim, za to pa tudi cesto vzdržujem in čistim okolico. Komunala pač pravi, da Borci petič na Triglav France Šmit: Rudno polje ni odgovor Kočevskemu Rogu Radovljica, julija - Da gredo borci letos že petič na Triglav, je "kriv" prav France Šmit z Bleda. Pred petimi leti je hotel spraviti na našega očaka svoje Prešernovce, pa je akcija že ob ideji dobila širše razsežnosti in zajela vse gorenjske borce in aktiviste. Letos se podajajo na Triglav že petič, število poti odnikov je omejeno, zato pa bo v nedeljo, 22. julija, na Rudnem polju prostora za vse poštene Gorenjce, pravi France Šmit. "Danes sem vesel. sem da triglavski pohod ni zajel le Prešer-novcev. Samo ■ XXXI. divizija je yfc;#i>3Hfll imela na območju TsjBfi!1 Triglava, po Go-renjski in vse do Primorske, okrog 600 akcij in prav je, da pohod zajame * '* vse borce. Že po ne- kaj razpravah smo ugotovili, da je rekracijski pohod drugotnega pomena. Prvotnega pomena je Triglav, simbol Slovenije, naše trdnosti, nepopustljivosti in ponosa. Triglavske višine in prepadne stene so naš izziv za tveganje za preizkus človekove moči in poguma. Z vrha Triglava vidimo svet brez meja, svet miru, svet brez sovraštva in vojn, svet kakršen bo lahko trajno osrečil človeka. Takšen Triglav tudi zavezuje vse tri občine, ki mejijo nanj, radovljiško, je-' seniško in tolminsko. 22. julija bodo predsedniki vseh treh skupščin na Rudnem polju podpisali dokument, s katerim se bodo občine zavezale, da bodo nadaljevale s to pohodno tradicijo. Borci z letošnjim pohodom zaključujemo svojo neposredno aktivno udeležbo, podpis te pogodbe pa nam bo zagotovilo, da pohodi ne bodo zamrli." "Kakšna pa bo letošnja vsebina pohoda?" "Letošnji pohod ima še posebno poslanstvo. Tokrat bo Aljažev stolp na vrhu Triglava proglašen za slovenski kulturni spomenik. Listino je pripravil akademski kipar Stane Kolman iz Zapuž. Občinska skupščina Jesenice je 28. junija letos sprejela ta proglas, kajti stolp stoji na jeseniškem svetu. Obeležena bo se ji ne splača tako daleč - delim usodo vseh oddaljenih krajev, ki za odpadke plačujejo, komunala jim pa ne odvaža odpadkov. Po vsej hiši sem napeljal centralno kurjavo, a pri Triglavskem parku zahtevajo, da mora biti na plin ali na elektriko, saj je Tamar v ožjem področju Triglavskega parka. Planinsko društvo naj bi zgradilo plinsko postajo, a nič še ne kaže, da bo kaj z gradnjo, kajti očitno je, da nimajo denarja. OdloČil sem se tudi, da ponudimo obiskovalcem Tamarja dobro in poceni kuhinjo in pijačo po zmernih cenah. Tako so na voljo sladice pa tudi piz-ze; pivo je po 15 dinarjev, sokovi po 15 dinarjev. Za delo v planinski postojanki je težko dobiti delavce. Naj samo povem, da sem se oglasil na Zavodu za zaposlovanje Kranj ravno v času, ko je več kot sto ljudi, ki so bili odpuščeni, na stopnicah čakalo na potrdila. tudi 95-letnica postavitve stolpa in 30-letnica prve odprave slovenskih plezalcev v tuja visokogorstva. To je bila odprava JAHO na Trisul leta 1960. Slovesnosti se bodo udeležili tudi člani odprave Stane Kersnik, dr. Andrej Robič, Ante Mahkota in Marian Keršič - Belač." "Interes za pohod je velik." "Velik. Prvo leto se ga je udeležilo 194 borcev, drugo 87, tretje 123, četrto 142, letos pa pričakujemo v glavni koloni skupno s spremstvom 240 pohodnikov. V spremstvu, ki bo štelo 80 ljudi, bodo gorski reševalci, vojaki, taborniki, novinarji, oktet, zabavni ansambel, pokrovitelji, gostje iz Italije. Izredno živahno bo prvi večer na Kredarici in naslednje jutro pri stolpu, vendar bo za vse tiste, ki ne bodo mogli na vrh, slovesnost ponovljena pri voj-šanici na Rudnem polju na Pokljuki, kamor se bomo vrnili v nedeljo okrog 14. ure. Tu bo podpisana listina o razglasitvi Aljaževega stolpa za kulturni in zgodovinski spomenik, tu se bo odvijala zaključna slovesnost. Sodelovala bosta celo dva člana kulturne skupine IX. korpusa, dr. Lev Svetek in Danilo Turk -Joco, Tudi Milan Kučanje obljubil, da pride in nekaj vidnejših predstavnikov Demosa. Nekdo se je nekje nerodno izrazil, da naj bi bila naša prireditev na Rudnem polju nekakšen odgovor Kočevskemu Rogu. To ni res. Triglav je simbol vseh poštenih Slovencev, zato so vabljeni na Rudno polje prav vsi. Tudi v Glasu ste malo nerodno zapisali, da vabimo le borce in aktiviste. Ne! Vabimo vse, ki imajo radi gore, Triglav, torej, vse poštene Gorenjce." • D. Dolenc Sel sem mimo vseh in jim ponudil delo v koči v Tamarju. Mislite, da se je kdo oglasil? Nihče! V času, ko so bili planiški skoki, so težki tovornjaki odvažali sneg na skakalnico iz Tamarja in napravili nepopravljivo škodo v dolini: za njimi so ostali do pol metra globoki jarki. Na zahtevo Triglavskega narodnega parka so zdaj škodo nekoliko popravili, a se bo še vedno poznalo, dokler se poti ne zarastejo.« Zvonko Zorč se trudi, da bi uredil tudi okolico doma in tako vzdrževal planinsko postojanko, da bi se planinci v njej radi zadrževali. Ko je povprašal nekega planinca, kako se kaj pri njem počuti, mu je le -ta odvrnil: »Hrana je dobra, koča čista, najvažnejše pa je, da je dolina Tamarja prelepa -pravi »futr« za oči... • D. Se- Na strehi dotrajane planinske koče v Tamarju so stare lesene deščice, na drvarnici poleg koče pa moderna »tegola«... Foto: D. Sedej Planšarska J noč I na Jezerskem V soboto, 21. 7. 1990, bo tradicionalna Planšarska noč na Jezerskem. Izvedli jo bomo v sodelovanju s KL D Jezersko, TD Jezersko in GD Jezersko delavci podjetja ŽIVILA. Program bo pester in zelo zanimiv. Glavni atrakciji bosta vsekakor originalno jezersko fantovsko VASOVANJE in enkraten svojevrsten ognjemet. Posebnost prireditve je, da ne boste videli kiča, raznorazne plastike in tudi gostinska ponudba je kraju in temi prireditve primerna. Prireditev bomo pričeli že ob 13. uri z nastopi folklornih skupin; otroška folklorna skupina z Jezerskega, otroška folklorna skupina Jagodic iz Vopovelj, mlajše obiskovalce bo zabavala Romana Kranjčan z Bolkoben-dom, plese novejšega časa, ki prihajajo tudi na Jezersko bo prikazala domača plesna skupina. Proti-večeru bodo nastopila jezerska dekleta v nonetu, kvartet Smrtnikovih fantov z Jezerskega, citrar itd. Glavno atrakcijo, izvirno fantovsko vasovanje bodo člani KUD Jezersko izvedli okoli 21.30 (ko se znoči). To je izredno zanimiv tekst in odlično zaigran, v enkratnem okolju (stari pastir zamoti hišnega gospodarja s pogovorom o paši in življenju na planini. V tem času mladi fant, ki mu pomaga in je moral pustiti dekle, ki jo je rad videlval v dolini, ljubeznivo govori dekletu. Gospodar končno spozna igrico, vendar se je ljubezen že vnela). Osvetlitev prostora je z odrskimi lučmi in poskrbljeno je za ozvočenje. Po kulturnem programu bo za ples igral ansambel BLED. Okoli 23. ure bodo domači jezerski zanesenjaki izvedli veličasten in svojevrsten ognjemet (težko boste verjeli, da tak ognjemet znajo pripraviti amaterji, ki so sicer specialisti - delavci Exoterma iz Kranja). Trgovska ponudba na stojnicah bo izbrana (prodaja domačih zelišč in svetovanje za uporabo, izvirni spominki, domaČa volna, pletene košare iz leskovih viter, hribovska obutev ipd.). Poskrbeli bomo za bogat sre-čelov. Za prireditev ne bo vstopnine. Posebej vas želimo opozoriti na ponudbo prave domače hrane: masunek s kislim mlekom, koroški (pravi jezerjanski) žganci z zeljem, ajmoht, pečeno jagnjetino in ovčetino, div-jačinski golaž, pehtranovo potico ipd. VABLJENI NA PRIREDITEV! Za prireditveni odbor Peter Zavrl KoleSarSki izlet kolesarji naj se zberejo ob 8- uri zjutraj pred stavbo društva Društvo upokojencev iz na Tomšičevi 4, od koder se Kranja spet vabi na kolesarski bodo odpeljali proti Smledni-izlet, ki bo v petek, 20. julija, ku in Skaručni. €3 d.oo. KRANJ AVTOŠOLA Begunjska 10 tel.064 26245 DEL ČAS: OD 11. -13. IN OD 16. -18. URE HOTEL BOR V PREDDVORU Organizira začetne m nadaljevalne tečaie lenisa za • odrasle (8 oseb) • otroke: od 5 - 6 let (8 oseb) od 7 - 12 let (8 oseb) Cena lečaia za odrasle je 400,00 din, za otroke pa 350,00 din. Tečaj traia 14 uri, lahko v popoldanskem ali dopoldan-skemčasu. - — AOA Vse inlormacije m pri|ave po tel "T^J H^«rC«F^»r ZA NOVE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA 1 MALI OGLAS ZASTONJ NAROČILNICA Podpisani..................................... stanujoč I Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naročnikom Gorenjskega glasa. Dvakrat na teden vam j bo poštar prinesel popularnega »Gorenjca« z obili-|. co zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg I j tega imate kot naročnik 25 odstotni popust pri ob- ( i javi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo i I vas tudi na prihranek 1 din na številko pri naročni- 1 I ni, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolpor- | taži stane 6 din. Poleg naročnine na Gorenjski glas i objavljamo tudi kupon za brezplačno objavo 1 ma- ' r se- KUPON ZA BREZPLAČNO OBJAVO MALEGA OGLASA '1 BESEDILO:. naročam Gorenjski glas na gornji naslov Datum: I brezplačno obji Podpis: 1 ,ega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega gla-| sa. Velja samo skupaj s kuponom za naročnino. Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj. (Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.) Naslov v oglasnem oddelku, šifra...................................................................................