Poštnlna plačana p notonlnl. XIV. leltni^. 12. matnera. Meseine ^erske siovin©» Vu imčnl prSkmurske evang. Siniosrije reditel I vddavnlk t FLISAR jAnoS, Murska Sobota. Rokoplsl se morajo w Puconce poSflati. Ček računa št. 13,586; imL »Duševni Hst" Pucond. Cejna na cejlo leto 20 Din., v ivSnstvo 30 dln., v Amerlko 1 Doi., edne numere 2 din. Izhaja ednfik na m&sec. Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev. duhovnik i vučitel. Odptistite eden drugomi! HARI LIPOT ev. duhovnik. Peter apoštol je ednok z etim pita-njom stopo pred Jezuša: ,,Gospodne, keli-kokrat pregreši proti meni brat moj i odpustim njemi ? Sedemkrat je zadosta ? Erkao njemi je Jezuš: ne velim ti, do sedemkrat. . . nego sedemdesčtkrat sedem-krat." (Mt. 18, 21-22.) Dokeč so židovski pismoznanci samo trikratno odpiiščanje želeli, tečas Peter apoštol, gviišno pod Jezušovim vplivom, — žč dale ide, JezuŠ pa s tem visikim računom to ščč povedati, da naj človek svojemi bližnjemi vsigdar bode priprdvleni odpiistiti. Jezuš v zgornji rečaj ne samo svojega vučenika opomina na to, nego na to opomina nas vse. ,,Zato je prispodobno Kralevstvo ne-besko k človeki krali, šteri je šteo račun činiti z slugami svojimi. Gda bi pa začao on račun činiti. prinešen je njemi eden dužnik, ki je dužen bio desčt jezčr talen-tomov." Tš kral je naš nebeski Oča, te dužen sluga smo pa mi liidje. Tč sluga je dužen deset jezžr talentumov, v naši penezaj bi to skoron sedemsto milijonov dinarov izna-šalo; iz toga vidimo, da je to preveč veliki dug bio. Ka pa či mi vktiperzraču-namo vse tisto, ka smo mi dužni dobromi Bogi, tč previdimo, da je naš dug tiidi nezgovoren, ar telo, dfišo, razum, zdravje i vse premoženje od Bogd mžmo. On se dnčvno skrbi za potrebščine našega tela i duše, On nas varje od vsakoga hudoga i to čini iz smilenosti, zalo smo pa mi dužni Njemi zahvalni biti, Njega dičiti z službov i pokornostjov. I jeli smo ža tč dobrote zahvalni proli Bogi, jeli ga dičimo z srcom, z vflstami i z celim našim žit-kom ? Jeli se zadosta zahvalimo našemi nebeskomi Oči za tisto dobroto i miloščo, da nas je ne ostavo v grehi vtoniti se, nego svojega jedinorodjenoga Sina je po-slo k nam, da bi nas oslobodo i odkiipo. Piiznati, vadliivati moremo, da smo mesto zahvalnosti tak dostakrdt zbantiivali našega smilenoga Očo. Dnčvno kak dosta lagvoga i hiidoga činimo mi i kak dosta dobroga i iepoga činiti pa pozabimo i zamudimo. Eden znameniti mož to pravi, da je tisti den, — v šterom je on nikaj dobroga ne včino, ~ za njega popolnoma zgiibleni bio. Či vse tč svoje napake z odpretimi očmi giedamo, tak resan priznati moremo, da smo zaistino strašno dosta dužni Bogi. Vse tisto, ka je lepo i dobro v našem žtvlenji, od Boga mamo, zavolo naše ne-zahvainosti bi nam On vse to leko kraj vzčo, vsaki blagoslov bi leko ostavo od nas, i donok vsdko utro to vidimo, da se te dobrote pondvlajo, z svojov skrbnov liibčznostjov, z obdržečov miloščov nas znova k sebi zove i ne odvrže tistoga, ki se z pokorov bliža k Njemi, smiluje se nad tistim, ki z poniznostjov prosi od-ptiščenje i odpusti njemi ves dug, odpiisti njemi grehe za vrednost svojega sina Stržn 138. DOŠEVNI LIST november 20. Jezuša Kristula. Gospodin Bog proti nara crei-nikoni vs&ki dea vč^olsdže stojo smilenost, ižv-no zato 6mo tiidi mi dužni iubiti Boga i t ste, ki nas zbaafajejo i njitn odpustits. Na to na6 naj opomina našega nebesfcoga Očo proti nani skš zana odpflšfavajoča miloSča I Žitek fjam pa nasprotno 16 kaže, da je večina liidi prispodobna k tšstotni s!ugi, komi je njegov GospSd odpOsto deset jezer talentotnov dugž, on je pa ednoga z sebom slfižččega, ki njemi je dužen bio sto žukavcov, v naši pene-zaj pdbližno fezero dinarov, zgrabivši ga zadav-lao ga i ?rgo ga je v temnrco, dokeč bi plačo, ka je dužen bio. Mi dosta gfehov maoio, za šteri voio odpiiščanje prosimo i fakarao od Bčga, mogoče se dnčvno večkrat eiak rnolimo : odpiisti nam duge naše, kak m\ odpiiščamo dužnikom našlra; ali resan stanovito zndmo od-piistiti bližnjim našim SistS greh, kš so ga proti nam sforiii, šteri je pa nšjvečkvat dosta ineaši od tistoga, z iterim sruo mi pregrešili prfiti na-žerai dobromi Bogl. DosSakržt v našem srci vse-bičnost, gizdost, rodrnost i nesmileaa srditost kralflje. Či bi to ne tak bU6, tak bi v zadtiji deseti letaj ne teklo tak dosts človeče krvi i denčfoji rod bi ne noso zmenkanja i trplenja tak težko bremen. Pravično so se razdresčlili nad delota toga nesmileaoga slugo ž nfira slfižčči tiisariši i pra-vičao ga dosčgtse ksštiga njegovoga Gospoda: »hiidi s!uga, ves on dug sem ti odpfisto, da si me proso. Ne se je trbelo tebi smilUvaH nad z tebom vr6d siiižžčira tflsirišom tvojiin, Hki scm se i jas nad tebom smiiiivao. I razsrdo se je Gospod njegov, dao ga je hoh&rom, dokcč bi plačao vse, ka je dužen bio." TOdi nas dosta-kržt dosegae pravična boža kaštiga. I či bi nas boža miiošča ne genola na odpfiičanje, potem nas naj na 16 gene Njegova stroga i ptavična kaifga. Ar Kristuš Jezuš to pršvi: ,Tak i Oča moj nebeski včini vam, či ne odpiistite vs4ki brati svojemi z srca svojega prestoplenja nje-gova.* Bog se ne paiči, ali tiidi ne pozabi. Bog se ne da vkaniii š znoriti. Njegova lubčzen od-pusti, ali Njegova svetost i pravičnost pa ne nihci greha brez! kaiiige. Nezahvalaost i nesmi-ienost se ne more ognoti tiste kaitige, itero te svdti i pravičen Sodec vopove. Bojdimo zato mi priprš.leni m odptiščanje, naslediivajoči tistoga Jožefa peido, ki je z lepimi rečami navdliieao odpusto svojiai bratom njihovo lagvijo, ka so proti njemi storiii. Činmo tak kak David, ki bi Šaula Jeko vm6ro, gda ga je v ednoj votiini v roke dobo, ali ne ga je zbantuvao. Obri vsega pa nasiedujmo naiega Odkupitela, ki je ešče na križnom dre/i ctak molo za svoje neprijatele: Oča odpiisti njim. Bojditno zito vsigdar i vsa-komi našemi neprijiteii priprdvleni odpiistiti, ar brezi toga smo ne pravi i istinski krščanje. Jeseaska povenjenost, vsigdar kračiii dnevi, Krivda i pokdra, Roman, pisala: Kovatš Prida. Poslovenčo: SILVANUS. XXXV. Spr^?od je v lork bio, Vnožiao ludstva je vkijper ptišlo, edni z radovfidnosti, ti driigi z globokoga tdljemanja, ar so to poJ?G]no prcveč Iflbili. Liidjč so si šošnjavai) i zguCa.ali med sebom, niti pred obldstjov te grozne stnrti so si ne roogll jezike zadržati ti ogrizavci i tute aoseči. Herbert je z materjov skoz šo med njiraf, od vse sttžai so njidva prijaznivo pozdraviii i z poštiivanfem odprli p6t, Tak sta stopila vu hišo, vu šteroj je šknsja l ts nirtvec bio. Močen teški dlš od povehnjeni korin i zežgani svčč njima je vdaro vu nos. Škrinja je ešče ne bi!a dolizapre-ta, Herbert je kcoj stdpo i na to ? mčri poči-vajdčo je glždo. Prosti beii gvmt je bio na to pokojno oblečeni, okoli šinjeka nje je teaki sre-brni lanček bio djani z metalijov, na šteroj je Zveličitela glava bila. Herbert se je raogo od njč IočJti, raoike roke so ga na raji na str&a vodile; ,,Gosp6d Wagner, moremo škrinjo zapržti, vuae ludje U čakajo.'- Kak da bi se z sna obudo i ešče eden sledjen pogl^d je vrgo na to mrtvo. Brezgldsni plač ga je stroso. ,,Rezika !" Mati ga na raji primle za rokd, BHodi, sinek, ideva vol" Liidjč so vQae čudiivajoč gledali na farara smrtno bledoga sina i iošnjati so si začali med sebom. Nikak je nindri omeno na tihotna: nBoži ralini potnali melejo, ali gviišno; to je pokora za krivde/ Med tem, ka so zvonovje k Rezike slednjoj poti zvonili i Wagner farar je genlivi slobod november 20. DOŠEVNI LIST Strdn 139. cerlcvenoga leta zddnji tjedni, kalendarskoga leta zSdnji tneseci nas tiidi na to opominajo, da prle, ali slcdi tfidi našemi zemelskomi žitki konec bode i ednok vsi ta pridemo, koma se je že dosta naši loblčni odselilo. Vse, vse to nas opo-tnina na najvčkša dela: na smrt, na goristanenje na sodni dLn, na vekivečnojt. Što si more na vse te mirovno misliti ? Što zna mirno mreti ? Što se ne boji pred pravičnoga Sodca tronui priti ? Satno edino tisti, ki z pomočjov Kristuša v miri žive z Bogom i v miri živč z liidmi. Eden veren krščenik pravi: Ne morem v miri spati, či sta ne pri meni dva tnojiva tfiva-riša, eden je moj Odkflpitel z svojim odpiišča-njotn, drfigi je pa moj bližnji, komi jas odpustim i ki tadi meni odpiisti. Tak zasplm jas tiho i tnirno. Tak pojdimo vsaki veččr tudi mi spat, naj ednok tudi nai vekivečen sen bode sladki i tniroven, naj nas potem vzeme nai nebeski Oča v svoje nebesko kralestvo na vekivečno živlenje z pomočjov Gospon Jezuša Kristuia. Primož Trubar, ObdrOgim v L|ubl|anl. Zaka se je smeo Trubar zdaj dotno povr-notl, gda je ešče valala casarova prepoved, šte-ra ga je z domžče zemle stirala? Što njim je potnšgo, ka so vflpsli Trubara domo zvati? Nišče drugi kak Torki. V onom vremeni so se vz&o od toga mtedo vovgašnjenoga žitka, je Pe-ter vu strainoj vročini ležo vu svojoj posteli, niti ne somnivši, ka njegovo najdragše nesejo vč na cintor. On je vu fantdziji z Saltnhcfer Hedvikov hodo tned zelčnitn i cvetečira siljom. Tiho i vu s6bt povrnjeno je potiivao Her-bert na drflgi den vu varaš. Njegove materč vdrne oči so notri vidile vu srce njegopo i ona je sdmnila, ka se je žnjioi zgodilo, ali ni edna reč je ne bila od toga povedana. Ta plemenita, vse hudo odpušfavajoča Hedvika je noč i dčn tam sedela pri teško be-težnoga Petra posteli, se skrbela za njegai sebe isvojegasinžje krivila, ka je te na sdbe zaostav-leni človek svoje jedino zgfibiti mogo. Zdravniki so si včžsi premišldvajoči trosili glav^ obri Petra, dčnok za dvž kedna, puni straha i brige, je Peter reieni bio. Eden lepi den oktobra je razifirjdvo zddnjo jesčnsko lepoto, gda je Peter obprvitn oči odpro naimre pš ptibližavali oni s svCjimi roparskimi napadi slovenskoj zemli. Krdnjski dežčini pogla-všr je nOco vojške. Ete je pa od slovenski ple-menitašov, ki so vsi evangeličanci bill, samo tak tnogo dobiti, če njim je v verski dugovanjaj vekšo strplivost skšzo. I kak siočne so se čfitili evangeličanci, kdžejo Trubarove reči, ka zda nede več v skri?nosti predgo, nego v vsej očivesnosti. S kak velkov navdOšenostjov so sprejali domš Trubara, vldimo tfidi s toga, ka je pri njegvcj prvoj predgi poleg velke vnožine liidstva tfldi šiirfdesčt diihovnikov nazoči bilo. Od sega mao je Trubar vsakšo nedelo v sloveaskom je-ziki predgo, vsakši čeirtek pa v nemškom. Ljubijanski kathoilčanski piišpek se je zbur-ko nad njegovim prižestjom i v pismi ga je pito, što ga je pozvo oazSj i ka ščfe pa" eti? Trubar je njemi v svofeni odgovori očivesno povcdo, ka se šLe v vsem držat! sfare istlnske krščanske cžrkse i Sgoštonskoga verevgdiuYdši|a. Slabost pfišpeka se najbole skaže v tom, ka je Trubari donok dovolo prcdganje. Devet tj^doov |e delo Tiubar v Ljubljani: predgo, včio, obsltižavo svčto veferjo i organi-ziro evang. cerke?. Te je nazaj šo v Urach, gde je cšče svojo držino meo. Ali giavni zrok nje-govoga potovatšja je bi!6 delo v tiskSrni. Gda je dokončo lam tiskanje poslovenčenoga agoš-tonskoga veref/adluvanja, se jc a svejov držinov vrčd naza]po?rno v LjubJjano. i čudiivajoč ok5li pogledno vu hiii, Pri njego- voj posteli je Wigner farar sedo, ki se je skrb- livo nagno obri betežnika. ,,No Ehrbacher, kak se kaj občutiie?" ,,Meni je tak Čfidno, — jas nev&ra — sem betežen bio ?" ,,Ja Ehrbacher, preveč betežni ste bili, i z Božov pomočjov ste že bogii, za kratek čas sploj gori ozdrdvite." ,,Jeli se mi je senjalo, ali — da bi se ni-ka strašooga zgodiio? Gde je pa Rezika ?" ,,Rezika je — ". Peter je zda nanšgli goriseo na posteli. ,,Nika ne povete, gospon farar, že vse znam." Trfidno se je pž nazdj porfiio te potreti m6ž. ,,Sploj dobro znam vie, ch Bog moj, zakaj je to ? Jas sem donok za njQv skočo vu to mrzlo vodo i setn jo vu naročaj držo i ona je mrtva. Jas vidim na vašem obr&zi, ka tnoje lepo liib- Strdn 140. DOSEVNI LIST november 20: Pa so ga z velkov radostjov sprčjaJI. AH IjubJjanski pfišpek, ki se je že večkrat zobston obrno k deželnorel poglavad, se je zdaj k casari obrno, nžj Trubara odstraai z Ljubljaue. Kak velko moč so raeli evangeličancis se vidš s toga, ka se je pGšpefc z bojazni pred njimi sareo pod spovednov skrlvnostjov vQpo casari poiožiii, ar je dobro znao, ka bi njega odstranili, če bi evang. gospoda zvedla za njegvo tcžbo. V svo-joj fožbi pr&vš pušpek, ka Trubar psiije meio, ka je odpždnlk i novoverniSc. Dale se toži piiš-pek casari, ka grcfi silijo svoje podložance k poslflšanjl s?cji evangeličanski dvorni predgaro?, kaiholičanskim diihovnlkom pa neščejo doplistiti niti zbčrice. Naslednje pa je proso piišpek ca-sara, naj se Trubar i drugi voditelje reforsnaclje zaprčjo, ali se pa naj stirajo s slovenske zemle. Casar je nato resan zapovedo kranjskomi dežž!-notai poglavarJ, nžj Tnibara i drflge vodsteJe siovenski evaogeličancov včasi zapreil dž, Jjub-Ijanskomi varaškcrai tanščf je pa zoseb zrende-liivo, nžj Trubari vt'č ne dovoli predgati v špi-talskoj ceikvf. Proti etoj obtožbi so evang. gos~ poda — grofi i varaški tanači — branili Tru bara prcd casarotn, ka je dober podicžanec, ka vsskdar tnoli za casara i njegvo rodbino. Casar je zdaj nej znao odiočiti, zato je Trubara pred cerkveni sod dao posiaviti. Aii kak Luther Mžr ton v WortB8i, tak je tfidi Trubar nej ščeo proti svojoj dašnoj vest! činfti. Pred vndgimi katholl- liao dete je mrtfo. Zakaj raorera domok iak kai-tiganl bidti? — ja, tS setn si zaslužo." Te betežnik je drevčno g^dao pred s^be. ,,Gospon farar — gda — bode pokopana? Dnes? Gvušno! Ovak nebi biii vi eti." ,,Ehrbacher, vi ste prsveč dugo bili betežni, Rezika že skoron dva kedna počiva von§ ua cintori." j,Dva kedna." Po njegovom notrispadnje nom lici so debele vroče skuze tekle doli. ,,Gospon farar!" ,Ja Ehrbacher!" ,,Vi ste tnoje defe vosprevodili na zadnji počinek, jas v&m zah?alitn za to, či ešče mojo hvdlo za koj preitimate." Svojo doliposflšeno roko njetni je dao, šte-ro je ete vrelo stisno. Tak sta sedela obadsa mučejiva, tiho. Vora za vOrov je mlnola, gda «e je te betežnik z glavov proti farari obrno z ednov prošnjov na obrazi. čanskimi dflhovniki, grofi i varaškimi tanSčniki se je očivesao vOpovedo za žgošionsko vere-vadluvžnie I celomi sodi je na zndnje dao, ka s katholičanskov cerkvijov cešče nikaj za opra-viti metJ, Casar je pž zapovedo, udj se Trubar zapre, a!i njegova roka je prekratka bila i Trubar seje pod obranibov doraače gospode tak gvušnoga čfito, ka je poia?o okoli po celoj kranjskoj de-želi i organlziro e^ngeličansko cčrkev. Pa so ga zaiožili pri casari, ali Trubar je v tora samo cdno znamfinje vido, ka je na pra>oj poti. Ed-norai gr&fi, svojemi braniteli i prijšteH je plso: ,T6 je edno zagvušno znaraenje, ka tiidi mi k Kristušovotui kralestvi slišimo, ar nam vrag % svojinii lažffii i s smrtjov tak preveč grozi." I Trubar je batrivno oadaljavo svoje predgersko i organšzStorsko delo. Predgo je po celoj Kranj-skoj pred velklmi vnožinami liidstva, nastavlo je vsepovsedik evangeličanske predgare, po gmaj-naj postavlo šol^, v Ljubljani pa latinsko šolo (gimnžzJjo). Po s?oji gr&daj so pa grofi meli vučitele z wittemberškoga i tiibinškcga vseuči-lišča, Tak' so se vs\: m&\\ i velki, kmetje i gos-poda včiii 16 prLvo krščansko vero. Poleg eloga velkoga de!3 je Trubar ešče piso predgovore za hrvaške knige i sestavlo je ndvi cerkevni red za slovensko evangeličansko cdrkev. Eta kniga, štsro je Trubar s tak velkov liibdzsijov pripravlo, je cdločila Djegov šori. »Ehrbacher, šččte naj moliva za vaše dete ?" plta te farar. Peter je samo z glavov kivo, gu~ čati je ne raogo. Wagoer farar se je pri posteli na kolena pusto i na glas je molo ,Oča naš"o Gda se je gori zdigno, je Peter z iskajo-čitn pogledom gledo vu daiino, ležeJi na van-kišaj i se je z pomočjov farara gori opravo vu pcsteli. ^Maf^ešl" Teško so se obfidja^ale reči na Petra p!a?i vfistaj. ,,Dopiisti mi, naj vu etoj vorl ešče ednok tak guSim k tebi. Midvd sva vkiiper hodiia ?u šolo i ka sva si ne prijatela postano-la, torui sem jas kriv. OdpQsti mi, či te dnes za mojega prijatela zovem, ar ti ne potrebaješ takše prijatelstvo, ali jas bi ednok rad vse povedo, ka mi na duii leži. Jas sem dosta pregrešo vu mo-jem živlenji okoli sebe, mogoče naj?eč nad te-bom. Kelkokrat sem kričo za tebotn to grdo reč ,,kučar", či setn vu raojoj nepopisnoj nevošče- november 20. DOŠEVNI LIST Strdn 141. Ratič fe je nafmre zsvJddo nad austrfjskimi po~ krajinami Kžrci, ki je včasi začno trdo prega-njati evangeSičance. TSrška nevarnost je minila, nej je blo potreben pomoči s!ovenske gospode, tak je zdaj sicbodne roke meo. I gda je Trubar vodao stfoj cčrkveni re<5, je v tom edno vraeša vanje v svoje viadarske prsvice vido, poniico je dobro prillko, i Trubsra je stfro z vsej svoji pckrajfn. Vss iriid slovensSfe gospode je zCbstcnsk: bio. Samo telko so znaif dosčgfioti, ka je T»u bari nžj trbelo včasi bežati, nego par roesecov Je ešče sSobodno v Ljubljani osto, aii s tem, ka nede predgo i se po svojeiB odfaodi ntgdir nede več nazaj povrno v svojo domoviuo. (Dale.) Jeli je reformacija človeča nastava, ali Bože delo ? Edna najbole vsškdeneSnja tožba, štero vu raziočni forraaj, vsigdar pa z istira či!an|era vržejo proti aaaj, je to, ka rfcfortnacija je člo?e-ča nastava. Čioseča nastavs, &x se je tam naro-dila vu nezadovolnoga Luthera Dreštirnanje žele-|očern človečem premišlšvanji. Či bi to tak bi!o, te bi evangeličansko krstšanstvo stanovito krivo verstvo bilo. Ar gde človek fuia notii vu Boga dela \ svoja, kakite velikanskoga prernišlž?anja sistenio tiska na raesto Božega zd»ona i e^an-gelioma, tani jc dano jeretinstvo. Ka je tak refonuadja ? Ne človeča nastava, nego Bože delo ! 1) Na eto opofl tiidš ime refora:dcije. Reč rsfarmacija neoznameni pUsino spremenitev, ali ponovitev k6j, niti nej prosto popravitev. Reč reforsržcija je po!eg svojega ongioainoga razme-oja : nazdjformdllvanje. Nikaj pokvarjenoga nazaj-formšlivanje na začeino pra?o fornao. Reforma-cija je ne biia diugo, kak srednjega veka po» kvarjene, štera se je že za krstšansko lavno ne mogla jraeniivati, cerkve nazajvrnenje na jedšni večen fundaraent, štesroga je Kristul djao i žteri uu svojem začžtnsm čistorn krščanstvi vu Bibliji stoji pred aami. Evsngeličanska c^rkev j« r,6 400 leSna, «e~ go Kristulovo gffiatanje. Vu refofEtidcIji se je od čioveči preraisel našpekana i za jeretlastvo po-kvarjena c^rkev očistHa nazžj, na čisto Kdstu-šovo svejo istino. Ne človeča nastava, nego Bože delo je. T6 svedočš človeča šker reforinžcije, sara Luther tQdi. Te velki reformatcr je svetlo zaao, niti na niegnenje ne pozžbo i neprestanoma na-glašao, ka je on sanio šker vu delajočoj r6ki ztnožnoga Boga Li opazujmo skoz nlšterni hištorični faktu-mov njegovoga žitka, ka nakeliko brez svoje i druge človeče volž, tem vJše proti onoj i II pod- nosti i čeračraj previditi mogo, ka si več vre-den i bokši kak jas. Jas setn samo na raoje bo-gastvo raislo i sem se spoteero z ocim ralšle-tijeim, ka si ti siromak. Po telko dugoletnom vsndranji sem spoznati raogo, ka irndnje i bo-gastvo je saffio YOter i dim. Ka setn meo, vse mi je odvzeto i na slednje ešče moje lepo mlddo dete. Eden dea prcd njenov smrtjoi? je elče z punov skrivnostjov gučala od krivde i pokore i ona je tnogla mojeg% živlenja snCge ktivde z svojov tnladov krvjOv spokoriti. Jas sem s!žri i na sebe zaostž^leni mcgo postanoti, naj spoz-nara, ka je vu žitki nika ne od samoga sebe, ka jeste eden Voditel i Ravnitel. ,,Ali živemo, ali merjčmo, vsigdar smo Gospodnovi." Ne čtljejo se tOhinsko eialtže reči z tnoji vfist, Matyeš, šte-re so sarao na psOvanje i preklinjd?an]e bile navčene ?" Eden raji stneh se je obudo okoli Petra vust i \č nadaijava: ,,A!i brezi toga, ka bl tni liidjč odpfistih", šteritn seta hudo vč!oo i da bi mi tudi Gospo-din B6g odpusto, nebj rad šo z etoga sveta. To prvo de že leže šlo, či več takši plenaeniti Jfidi jesfe, kak si fi, či pa na dale su žitki ostaaena, pa poskfisim dsugi človek bidii, kak pa sem bio. Mogoče mi Gospodin Bog blagoslovi volo mojo. Ma(yeš, odpustiš rai? Ti si tni telko dobroga včino vu žitki, ka ti jas nigdar nebom znao nazajzaslužiti.'; ,,Ehrbacher, kaklo radost mi vaše reči spravijo, to vam niti povedats Jiemorera. Jas sem vam nigdar ne zaraero i odkritoga srcd vam povem zda: že sem vam davno odpusto. Kasmo ml z vami i z vaiira detetom včinoli, je samo človeča dužnost bila i jas sem Reziko preveč rad meo." ,,Zcai Malyeš, zakaj je mog!a raoja ii mreti ? Jas sem vu moji mladi letaj edno dekli- Stršn 142. DOSEVNI LIST november 20. Joživši se pčzvajoSoj Božcj zapovedi je gsitao Luther 16, ka js gratao. Prosti bajcarski očasov otrok je. Ne je on činlo, nego Bog je skončao tak, ka naj Kristu-šo? eden najvčkši apoitol bode. Za fiškaUša se je pripravlao. Tak je zapovedala 16 očinska vola. B6g ga nesč — z odločrrm notrisegneajera vu niegov žiie'« — tudi proll roditelskoj voli na poposko pozvanje. Tihi, ponlzea, Idrme se ogi-bajoči človek je. I z Baže vole sa vmarjajočesi boj&či ednoga sveta oLi?estnosti ieče doli rsje-gos žltek. VrcarjafJ b! zaao za vclo pape. »M^j zve čtenjdr, ka seno redovnik 1 besen pžpinec bio. Tak sera bio notrizabiddjeni vu pžpove navuke, ka či b! nad menov sSalo, gotov bi bio vmoriti, a!I vcioriti dati vsakoga, ki li za eden v!ds za-taji poicorncst pipi. Ne sem bio ledeno n^rzeo vu bfdaeaji pape. 3iki Eck i ajegovi liivarišje, šteri se stanovito boSe za volo svojega trbfljha vidijo braaiti papo i ne zato, kak dabi dugovž'!JL dmurno vzeli.. jas sem s svoje strani z istinskim srccrn činio ..." Nž sam od sebe, nego vu Bo-žcj roki je postao najfčkši bič papeštva, Naj-ponižneši sin srednjega veka cžrkve je. Brani jo, čl jo baatfijejo, joče se njemi duša, gda viiš Mj^no pokvarjenost. Obrae se ese, obrne se \i, ^ršeki plše, papi piie: naj doprinesejo znotra c^rkve potrebne reforme. Neotrgne se oa, nego B6g ga prislli, naj boie Njemi bode podfožea, kako lQdem. Nešče reformator biti. PosSiirmnio li, kak se vu worre;sks dfi^?aj s srcetrg^tjfifov molitvo? borl z n^bo?. »Bog, moj Bog, staniTi k menl proti vsoj čednosti i mfidrostS sveia! Včini! Moraš vSiniti! Vern je to ne moje dugo-vdnje, nego Tvoje. Vera vu svojetn im&i! mm^ra tii ksj iskati i nikšega dela z etinai zmožnlinj gospodarai sveta. Vera bl jas boJe že!o , či ravno svetec! Bog zna gulisti, či ravno po Biležmi, či ravno po Ešaiali, či ra?no po Kaja-fali, či ravao po Petn, či fdvno po ednom sa rcžri tiidi. Z etirm držim tiidi jas, Ar nitl jas sam nepoznam Luthers, niti neščem njega posnatL Ne predgsrn od njega, uego ed Kristuša. Vrdg Luthera ttidi lehko odnesč, ali Kdsfuša naj nha vu med ?' tfidl rni iehko ostansmo. EšLe prot! tomi je iiidi proteiterao, ka bi pojedinš sebe od njega za luSherdauše zedti. Čemerno plše: Želem, naj liidjč od moiega imena mučijo i se nezovčjo zL lulheršnuše, nego za kistšane, Što je on Lut her? Veai je eto včeoje ne tnojel Men^ so za cikega ne raspeiili na križ. Kak pridem jas ne-volno črviča gnezdo do toga, ka naj Kristošove otroke z roojim nesrečnim imenom imenu.ejo?! Jas nešJem nikoga mešter biti= Jas z Božov cerk-vov navkfip vadlfijeai jedini nd?uk Krisiuiov, ki nain je jedial Mešter." Ovo te velki reforrcžtor |e sam čfito nžj-bcle i vadlflvao najodiočne. ka je ref oraacia ne iloveča nžstava, nego Boga delo. Eto spraviča tiid! hiitorija. Pred Lutherons ^e tfidi bilo \A\o dosta človečega nakanenja, šte ro je srednjega veka c^rkve očivesoo pokvarje nost nikaj popržvlati ci-alo. Od dobrovoSnoga nakančnja je skoron ni eden ne prišo dale. Lutherovo službo je pa Bog k cili pripelao i gori je vdaro na tisSo Njegovo spravičajočo pc-čat. Mislimo si tiidi na to, ka ne sanio Luther satn |e vadliivao seb^ li za škdr vu Božoj roki, ra?nctak so tiidi sodili njegovi vrstnici, ki so ncposredno bluzi prtglddaH žitek njtgc? i sarni so Judi fa'niclce bili sifižbe. Komi nepokrije na oči raegle — mreao ? pameil zblodjena cdurnost, tisti Lutherov žitek giždajoči, z Melanchtoaoai i BugenhsgenofB vred dnesdčn tfidi svetlo lchko vidi, ka vu reforrnaciji B6g de!a, Luther pa sa-roo boga. Hiitorija ne trpi laži. Pod njdiov trdov tr-licov samo tisto iehko ostaae, ka je od Bogž. Lsgoje drevo dober sad prinašaii nemore. Do-ber sad sarao dobro drevo rodi. Što bi zaao vu raeun vzeti Desnuernost blagoslo?ov, štere je na diihovnoga, rnoraSnega^ kulturnoga, pa ešče iudi vsškdenčinjega porgarskoga žitka prestori — prinaialo drevo rcfornjacije. Tak je, ar je t6 drevo Bog posado i Njegova railostna roka je je obrizavaia. Za zddnje spoffleneiio, štero je na.fontoš-neše. Ka je reforažcija ne človeča nžstasa, ne-go Bože deio, 16 sam Bog spraviSs nžjsvetie z NjegovDV rečjov. Bog je Njegove reči najčisteše glžšenje na lutheransko cerkev zavupao. Etoj c^rkvi je vsigdšr 16 dal6 njeni zdržčtek, clo, moč 1 tiidi juš ri\€r,oga prebitka. Mi vsigdar mirovno lehko pitamo: pokažte narr, samo liidi edno z včenjž lutheranske cerkve, štero je ne z ^Gospon Farar, ešče edno prošnjo raans. Mojs či me je na den njčne srr.rti psosila, to je na nedejni džn bilo, ka bi žnjov k spovedi 16. Ščeli do me zda spovedati ? ' Za pol vore slcdi ste že dve sveči gorele na beio presfretom slfilii, vu šteri posveti se je spovedna posoda svetiila. Ehrbacher je na vno-ge vankiše naslonjeni scdo vu posteli l z velkimi čakajočimš očini je g!edo na farara. Edno par sosedov i driizfna je na ržji prižla vu hižc i odzadi so postanoli z odsritimi glavami i vkfiper sklfičenitni rokami. Hedvig je za postelov stala i podp^rajoč je držala betežaika. Peter je zda za najm^nšo pomoč preveč zahvšlen bio. Gda je farar roko na blagoslov zdigno, je eden tihi vetrič šo po hiši. Ednoga deteta dfiša je zdignola roke k vsamogočetni Oči i molila je za edno skoron zgiibleno človeče srce. Vu tišini so ludj^ tiho čakali, svžče sočvrčkaj6če zgorele do konca i betežnik je vu dalino gledo, dalečvu edno nepoznano krajino — kriio Abrahamovo — i obraz se njemi je vu mernom smehi svetlio. XXXVI. Peter je nazaj gori ozdravo, ali noge so njetGi na veke odpovedale sifižbo. Merno i po- korno je mz€o to na s^be i se je veselio, gda so ga obprvitn v roa« kOlica posadili, vu šteri so ga voziH po dvorišči. Mčrno i stalno so se glasile njegove zapovedi pri hiši, ddnok reči njego^e so prijazni^e bil^. Drflžina se je obri svojega vLrta ne mogla zadosta hvžliti i eden blajženi mer je prebivao vu Ehrbacherovotn ralini. Edna lepa sirotinska deklina, ki je Petri od pokojne žene daleinji rod bila, je zsdobila do.r. vu Ehtbacherovotn mlini i po večeraj, gda je že vse na mčr stopilo, je Anika na glas čtela gori z sv. pšsma. Vu posveti lampaša se je tak vidlo, da bi Rezika prišla nazšj. Po nedelaj, či je samo vretnen doptistilo, se je Peter vu cčrkev dao odpelati i po veliki Stran 144. DDSEVNI LIST november 20. Bože reti vslon. Eto je najztrožneše spravičanje reforaacije, Ka je ne ščela i neSče drugo, S?ak na svoje srce prit'snoti Biblijo i vu njej od Bo-ga vzčto milostco nsz?eš{avanje, tc teSo vSinje-no Reč predgatl Drugl m\ politizerajo. oblsstii-vajo, se bogat?jo, se obflviča>ajo, luthefMska re-forsracija pa hodl vu Božoj reči i glasi toga razcčtoga, ali gnrisfaVjjenoga Krisiuša. Dokečeto čiiri, tečas vsigda> Boga delo ibode. Etak pride vu pravilno presvetšenje pred nami rtforraacija, Etak vidhro, ka |e itfomactja ne kakši novi mefoduš znanstvenoga vardSvanja, ne prok!atridc"'ja diišnevthsii s'obodiLne, se so-cialni progfam — nego cd vse te dosta več: Bože milošče faktum, s šterira fe evangellom z pod korca iovz^!s i p posvečnjek položila, Etak pnde pred C8.si vu pravilnc presvet šenje tudi Lufher. Ne on je sretlost, sanso pos, štera je giavo tnalo na eden kraj držala i obraz njeai je Rez'kinoga karo. Okoli ^fist nje je eden ik]i smSh bio, te v^elikc oči so dtetčao g;ddale vu dalino i roke so edao palmovo veko držale. vu sžt5)2sebi tudt Jžpa. Aii najlepge vu njej je td, ka njžno prelepo cvetje dotik Bože stvori-telske tokb kosi. Nam je dragi Luther, tudi vn samsebi. AH najbole je zžfo dtžgi, &r je zaao šk^r Bcgž bitl. Bog je zapcvedao, Luiher je bogao. SkGz nje-govoga sebž goriaidii'/3j6čega žitka je Bog nasiavJao. Luther je mt6, — KrfsiuŽ iive naveke. (Z Evangellčanskoga zitka.) wŠterikoli me vadlfije pred liidmi...« (Baltištji martirje.) Bielenšteifj Janoi dOhovntk (1863 —1919): aZtKojStn teloni lehko vLinites ka vam je zapo?e-dano. Dfiša moja taki bode vu paradižomi.* Dr. Scblau Karol i-njor (1851 1919): »StreU jeni bodern. Bog vas čuvaj! Hrtssmann i Lnde-mann dOhovnika bodeta ztnenotuvrčd sfreijeniva. B8g natn bojdi mllosliven. Vaš brat I oča.* Doebier Erhard duhovnik (1882-1919): sS*re!te na ffiene. Vi ste sfari soldak i dobro trufite. Mojo ženo pozdravite. Naj se ce |0če, nego moli." Eckhsrdt Agožt duhovnik(1868-1919): na predganci nsznaniio njeml, ka )e dolizadržani. Prosš spravižče, naj mirovno osfdne i b2agos!.ovi je. Spršvišge je liki okamenelo, T6 edaa žena Z globokov občutli«ostjov je gledo Peter na te steher Vu očai so se njemš skuze sveOile i z vkiipersklflčenimi roifami erčč svojetni deteti: »Rezika, nioje lUbldao dete, Iflbeznosti puni iudjč so si zraisliii na tčbe, počivaj vu tnčri, |as vorjesn zda, ka bodeva se pa vidla ednok." Sploj odzadi je stao Herbert, ki se je boro s svojov žalostjo? i preboro jo je. Gda jedomo 46, je roditelom glasno i odločno pravo: wVutro pride Inga, moja zaročnica." Zdržo je svo|o dano reC. XXXVII. Na Reiike grob! je vnogo lepi korin cvelo v zapravlajočoj iepoti. Nasredi med njimi stoji visiki grm, pua i puno naklani z erd^čimi srca-mi. Toga je Herberta staršši sin na grob toj le-poj Rezika neniki posado, obri šteroga eden smehčči obraz glčda tržrno vu dalino. Vu tihi mesečni nofaj si c?et^5e konnfce iošnjajo cdno slžro pripov^st od kržvde i pokore, na štero eden tihi vetriček pihše obri grobov. (Konee) november 20. DOŠEVNI LIST Stržn 145. začne: Trd« grad je naš Bog zmožni! Med spe-vanjem odženčjo Eckhardt dfihovnika. Hfidi čas je bio za baltske krstšane, gda 1919 ga po odhodi Nemcov so bolševiki prišli i se je začnoio grozrso preganjanje krstianov. Pauiter Wesensberg dfihovnik je meo mogočnost, ka bi z voze odskočo, ali osto je, da onim 300, ki se nišjo žnjtn vred vSskončati, trSšt po-deljžva. Gda se je zorilo, šlo je ti 300, močni vu veri, na sodoi plac. Tam, kak so že roašlnske pukše zravnane bile, zsčne Pauker pesem: »Jas ščdm idti, mojga jezuša vidti," Ti rdčče gžrde soldak-hoharje so se !ekno3i, nedajo ognja. Besijo Je, ali oni drojijo — tak čiidalepo doni pesem ti 300 smrtl posvečeni. Nazddnje pri spe vanji 2. veršuša poiijo sahe. - Razloini mali glasi. Radosti glis. »Neščem, ka bi nezoali cd te, ki so zaspali, naj se ne žalosfite, lik! i oni, ki neraajo vCpanja/ (I. Thess. 4, 13) Srebrni jubiieum. 1911. aug. 27 ga vu sopronskoj siarlnskoj velikoj cerkvi so te spcš tolsfce vrelosti piiipek D. Qyuršti Ferenc naed-nok 16 teologuiov potrdlli za Kristuiove vojni-ke. Mcd temi je Gospod cerkve najdale od roj-stncga kraja Štfegler Š. Erndja odposlao svoje cvce pdst. Dr. Štiegler dahovnik že vile 22 let v Bethlehemi vkupespsžvlajo i pd Jezuš Krisluši vu prdvoj ednoj veri zdržavajo r.aše slovenske \k odseljene veredon/diije. I (0 činijo z punov vernostjov, z celov Siibdznostjov, liki Boži služ benik. Od njihovoga nashajnoga pasterstva sve-dočijo doprinešena dela: N6va c^rkev, štera je 75.000 doJarov košiaJa; farof, šteri je 21.000 do-ldrov koiiao; kžatorsko stanovžnje, štero je 8500 dol. koštalo; kOpleni park z velkimi dvordnami na štroiki 12 500 dol; več hrasaov i fundušov kflpleni za 25.000 dol; betežne zmšgajoče driiS tvo, šlero 30.000 dol. got. penez ma i ka je najtoveč: cveteči verski žltek vu gmani. Eta živa i zsthvaT na bethlehemska fara |e nedžvno prelepo svetu vanje podeiila svojefru ludnomi, skrbnoiri dQ-hovnlki ob toj ptilfki, ka že 25 let sluzijo vu Gospodnovom vinogradi. Vu totit svetOfanji je tao vzela vnožina verrnkov njihovi i dcsta svetn« i cerkveni taitiošnji vod telski možov. Mi ji tiidi srčnov radostjov, lUbeznostjov i poitfl-vanjem pozdravJaso, Mfinba predgance. Diihovnicke naše šinjo rije v Adventi raenbo napravijo z predgancami. Na Adventsko I. nedelo Heiner Gžza v Lendavi, Škalič Šandor na Hodoši ; na Adventao II. ne-de!o Kovatš Štefan v Bodonci , Šftar Kdrolj v M. Soboti ; Dsrvai Aladar na Slaveči , Kovšti Karolj v Križevci ; Godina Štefan v Puconci , Luthžr Adam v PetrovcJ- ; na Adventno III nc-delo Hari Lip6t v Mora^ci , KflhSr Fr»nc v Do-nsanjSe*.ci bodo držali Božo slflžbo. — B6gdš|, ka bi eta menba predgance oznan fivala začčtek nadalne vrele evangelzacje našega cerkvenoga ]flst?a. >, fL 1.388. II Svčtost cčrkve. Ne ddvno se je eden ver nik tožo, ka se pri nji ržzločni gjfllešje vsigdar vu cčrkvi držijo i tak se zaomrdii na Božo dfso pcsvetiene cerkve jediao poz^a" je Za potrd tev njegovoga stasišča eti spotrenčmo, ka je neddvno spfavižče ed-ioga orsačkoga driittva diihovmkov s punioi odobršvanjom skončalo, ka svetost cčr kve nedo?oH držanje idzločni g|Q!ešov tam. C6r-kev ]e Boža hiža, naj ostane svčto njčno pozvanje. x Gorpozv&nje. Dragl čtiteljel Z etov nu-mero? smo dokončali 14. ietnik našega časopisa. BOg nas je blagoslovo do etLnao. Kelko dobro-ga semena se je po etom listj posejalo vu člo-veča srca Missionsko delo opravla ete list tned caiim lustvom. Zahvalno se molimo za vse tiste, iferi se trudijo pri njegovom razširjavanji i za tiste, ki ga piSejo, za njega artikuluše ] glase pošliajo. Prosimo vse 6ac, iteri so z naprepla-čilom zsostanjeni, naj je hitijo poravnati, žr ovak ncmoremo rčdno plačflvati prevelike stroške drukanja. Vsžm čtitelom i vkiipdelavcom našim želemo Gospodnov blagoslov. • Naše Sinjorije duhovnlcke, inšpektorje, kžntorje i drugi čestoicke so nov. 4 ga v. M. Soboti tneli svojo jesčnsko spovcd, po šterojso Heiner Gdza hodoiki diihovnik obslQžd?a!i v5 Kristušovo sveto večerjo. Za tetn je konferenca držana, na žteroj je najprvle napre bilo diao naznanilo od Diačkoga Ooma i skončano je, ka se Banfi Štefan diplomirani vučitel notrivzeme v Dijački Dom za pocn. skrbnlka. Potom so pod razpravo prišla razločna tekoča dugo»žija. Vrnitev bivSega predsednika češkoslo vaSke v katoHcizetn ? Pred nekaj časom se je raziirjao glas, da se &tč bivši čehoslovaški pred-sednik, Tornaž Masaryk nan&\ povroiti v ritno-katoltško c^rkev. Svetskt zS^ezek protestantskoga itampa, je med tem zvedo od dobro informirane stranj sledčfe: ,G. Masaryk je tapOsto riraoka-toliško cčrkev iz vrskoga ogviišanja. Za toga volo Stran 146. DOSEVNI LIST november 20. nč postao protestant z političnoga cila. Narn čehoslovakom zadoituje fcjava g. Masarjrka, da nešče nigdar zapfistlti protestantsko cdrkev. Iz dvorca biviega predsednika smo zvedili eiče to, da g. Masaryk vsaki den drži svojo molitveno vSro skupno z praikitn evangeljskim duhovni-kom g. Urbinkotn. T. Masaryk čtč vsaki dLn Svčto pistno.' - (BPut života« No. 11/1936) RM Boža ostane vsigdar. V pretečenom leti je Angleiko i zvoneinje tuvarištvo za blblije 11,686,131 eksemplarov biblije razširilo. T6 je 715,122 eksemplarov več, liki v prvčšem leti. V pretečenom leti je na 13 novi jezikov doliobr-njena biblija. Do etigamao vu 705 jezikaj je vfi-dana biblija. Mrtelnost. Okt. 24 ga je mrd v Bačko Dobropolji tamoinji dOhovnik i bivši šinjor bačkoga seniorata: Jahn Jakob, star 62 leti. Po-kojtti je eden vodilen i jako delaven m6ž bio vu naioj orsaSkoj cčrkvi. Jublleutn Ženskoga drflštva. Ljubljansko evang. žensko drflštvo, kak ndjstareše v Jugosla-vlji, je nov. 15 ga svetilo 80 Ietnico svojega ob-stoja. Med bogatim redov&kotn D. Gerhard May dabovnik i Celja so meli ojvetni govor. Bdg, te Gospod naj blagosl&vla todi nadale eto drOštvo pri njegovotn satnaritanskotn pozvinji. SamovoJnf darl Na goridržžnje Dttševnoga Lista: Banfi Janoš Šalamenci 2 D, KoloŠa Jožef sabd Puconci 10 D, vd. Soltai Janoša Sorabat-hely 10 D, Ropoia Franc Gor. Slaveči 5 D, ral. Boldižar Janoš Šalamenci 2 Din. — Na Dijački Dom: KoloSa Jožef sabo Puconci 10 D, z M. Sobote gospa Nemecova 50 Din. — Na nesprh-livl včnec Lutharove FDs&t Šarolte: vd. ŠoJtai Janoia Sombatheljr 10 Din. Topla hv&U viem I Turobnl glasl. ZAdnji tnesec so se z Pu-coaske fare odselili vu večnost: Horvath Ana, roj. Kerčmar v Andreci, stara 54 1., Banfi Štefan v Šalamencl, star 89 1., Mikola Terezija, roj. Kc-loia v Oolini, st. 58 1., Perša Ana, roj. Vratarič v Sebcbord, st, 79 1. — Naj majo sladtck grob-ski sčn i blaženo goristanenje. Vučltelsko slflžbo sta dobila Banfi Štc-fan v Salaš-Gundulič pri Staroj Kaniži (Dunav-ika banovina) i Ratkai Uslo v Salaš pri Hor-goii (Dunavska banovina). Veseli nat eto na-meičenje. Ešče bole bi nas pa veselilo, či bi naia evang. loUka deca že edndk začala vdib-iati evang. vere vučitele-ice. Osebni glas. Na zagrebški juridični fa-kulteti je diplomirao Nemecz Jdnoš, sin pok. N. J&noia žeiezdra i svetnoga predsednika našega fil. Gustaf Adolfa druJtva. Z srca ga pozdravlamo. SvetOvanje refortn&cije v Puconci. Ete jedini posebni evangeličanski sv6tek je puconska fara jSko pozdignjeno svetila. Ob pol 10-toj vori se je začnolo svetuvanje pri spomeniki 150 letni-ce. Tu so dom. dtthovnik na podlAgi prvi 4 ver-šuiov ,Trdi grad" pesme meli spominski govor. Ztcžs je sprivišče popevalo 1 — 1 verJuš »Trdi grad" pesme. Svetuvanje se je ob 10 toj vori nadaljavalo vu Božoj hiži. Zvon občni pesem, liturgije i predge je biia igre točka ednoga kho-rala, itero oa goslaj sta igrala Banfi Štefan vu-čitel i Ratkai Tibor gimnazist, na orgolaj so njidva sprevajali Ratkai OdOn i. ravnatel. Potom je Rštkai Laslo vučitel solopopevao prvi i zžd-njen veršui 244. pesrae, sprevajali so ga na or-golaj Ritkai OdOn, na goslaj pa Banfi Štefan i Ratkai T6dor. Oom. dohovnik so s šoJskov de-cov meli pripravno katekizacijo, med iterov so deca popevali 46. i 217. pesem ino deklamžli-vali Lutherovo pesem od Biblije, OblObo i Trdi grid pesera. Banfi Števan vučitel so meli primer-no pred&vanje. Po zaklOčnoj molitvi z popevan-jem 5. veršuža Trdi gr&d pesme se je dokon-čalo lepo svetflvanjc. Svfetek reformacie v Bodonskoj fari. Na pobudo predsednice ev. ženskoga drOitva gospe Bakove je te naš znatneniti svetek posve-čeni na preveč lepi načln. Poleg oivetne službe bože je spevala gospi S61eši-R6s*Jer OJga lepo, v srces sčgajOSo pesem. Na orgolaj jo je spre-vajao gospod vučitel Bako. Naia mlšda vučitela g. Poredoš i g. Kučaa pa sta na violinaj napre-dala eden lepi duet, na šteroga konci sta za-igrala naš lepi evangeliSanski himnus »Trdi grad". Na orgoJaj njiva je sprevžjao gospod Bako. Pod voditvom gospoda kantorvučitela Vukana pa je spevao osemčlanski moški korui pesem »Vadld-vanje, o ti boži dar." EVANOELIČANSKI KALENDARI za 1937 leto je že zgotovleni. Dosta intercsantnoga, lepo-ga i hasnovitoga čtenja" jeste vu njem. Naj si ga nezamfldl spraviti niti edna evangeličanska hiža I Turobni glasi Iz Gor. Slavečke fare. Odsclili so se zadnje mesece vu večnost: Lang Marija, roj. Kočar, obč. sirota iz Sotine, 52 1. stara, Krenos Marija, roj. Š&rkanj z G. Slaveče, 47 1. st. Krpič Žuža, roj. Curman z Kuzme, 73 1. november 20. DOŠEVNI LIST Strin 147. st. i 4 otroci. Vsi eti preminoči naj tnajo slad-tek grobski s&n. Ti naz&josfanjeni pa si naj po člnejo vu Božem ravnanjil LOdjfe, kama drndrate ? V »Murslco Kra-jini* srao čteli, ka v ednoj našoj goričkoj ves-nici je tamošnja gasilska četa nov. 1-ga mela svojo veselico. Od tjddna do t|čdna držane vnoge veselice ne svedočijo to telko naprenoie-no verstveno krizo, nego dosta bole duševno krizo. Eta zdaj imenuvana veselica pa tiidi od-kriva krizo liibeznoiti i poštfivanja. Ar pri nas ravno na etom večeri vsaki dobroga čfita človek svoje lobčzni i svojega poštiivanja edno edno skuzo pusti i kamči edno>edno korinico položi na grob svoji lfibezniko? ino nebo šo na ,ve-selico se zabavat", nego vu tlho kararo svojo od preminjenosti si omurno premišlavat. Ka novog«? Nj. kr. Visočanstvo knez-namestnik Pavle so odpotovali v London. vl ;; v Londoni so pa gost Kentskoga nadvojvoda, brata angleikoga krala Edvarda VIII. — V Aroeriki je zn prezidenta pa bio Roosevelt izvoljeni na štiri leta. Po volitvaj si je včasi njegov sin zaročo hčer velkoga fabri kanta Duponta, ki je ndjbole zagriženi nasprot-nik Roosevelta bio. Iz toga se vidi, ka patnetni amerikanci ne poznajo ogrizavanje, zametavanje i maščevanje po volitvaj. — V Milani je Musso-Hni pred 250000 lQdi velki guč držao na den vsej mrtvih, v šterom je naglašao prijdtelstvo z nami, z vogrami, z avstrijci i nemcami, mldčnost s francozami i angležami, neprijštelstvo pa z bolševikami. Nemčija pa Avstrija od 11. julija živeta v najlcpšera prijžtelstvi, kak je pravo Musiolini. — V Beči je bila konferenca zunanji miniitrov Avstrije, Madžarske i Italije, štero je zastopao grof Ciano, zet Mussolinila, ki je po-tom odiio v Peit, gde se je dugii čas mOdio. V Pešti je pozvao vogrskoga upravitela Horthjrja k taljanskomi krali Viktor Emanueli v Rim na prijatelski obisk, pri iteroj priliki Vogri nazaj-dobijo Fiutno. Prve dni decembra pa taljanski krao pride v Pešt; tak pišejo novine. — Nemci i Japond se družijo proti bolievikom, iteri v zšdnjetn časi s povešenov glavov hodijo; na ččmere so zaprli 19 neraški inženerov, ki vodijo rusoske fabrike. Gviišno je boli pšdec Madrida, iteri se vsakši den pričakiije. Rusi so ndoireč dosta penez, živeža, bojnikoga materiala i lfidi aldOvali za komuniste v Španiji, ali zobston, Frankovci so bole močni, ar je ta njlari Nemec i Taljan. — Velko razburjenje je v Francuskom političnom krogi povzročila NemCija s tem, ka je odpovedala takzvioo mednarodno kontrolo na svoji vodaj i je s tem posebno Cehora od-rezana pot do morja po reki Elba, itero so njitn Nemci mogli dovoliti po mirovnoj pogodbi. — Čehi dajo autonomijo Malitn Rusom (Rutč-nom) v Podkarpatskoj, štero bi njim že mogli dati po pogodbi pred 18 letami. — Vdspovani Habsburžani, neprijštcli protestantizma se terejo na avstrijski prestol. Tak piie londonski »Ialra-sigeant". — Nemiki hajov ,Isis" se je v velkom vihčri potopo; z njim je morsko dno gutnolo 39 mornarov. — Fabrika pfikšenoga praha pri Marieilli (Francusko) zletela v zrak. 52 mrtvi, nad 200 ranjeni. Škoda je miliomka. — Prva tata zaičiteni kmečki dngov zdaj 20. t, m. pre-tečč; plača se od vsaki 1000 Din znižanoga duga 106 Dio. :.o:^ Vesčl« poročila z Amerlke. Nali čaao-pisi majo vnoge takie lflbitele, ki so njim z ed-nim gotovi iiritelje. Med takše sliši Vukan Kata s svojim tuvarišom vrčd v Ameriki tfidi. Že eti dotnš je rada čtela naš Duievni List i Evange-ličanski Kalendari, ešče rij ga pa ma tam da-ieče i z punim blaženstvom ga čtč vsaki veččr svojemi tiivariii, od šteroga je dugi čas ozdaleč bila. Nezadovolita se pa njidva z tčtn, ka mata naše časopise, nego bi radiva bilž, da bi je-naši vdredomanji povsčdik meli. Z-etakšega cila sta poiskala naše vere brate i sestre vu Chicagi. I hvžla Višnjemi, njidva trfid je ne bio zamin. Dobila sta taki 5 naročnikov za ete list. TL so: Mike Novak, rodjeni v Križevd, Aleks Novak, rodjeni v Kuštanovci, Terezia Deich, roj. Ballek z Šfllinec, Frenk Flisar z Brezovec (vsiki napre plačo 1—1 dol.) i Luis Berke z Vaneča. Med temi Mike Novšk so vesilo obečali, ka satni t&di bodejo iiritel naši časopisov. Z srcd po-zdravlarao naše ete dalešnje nove naročnike i želemo njim Oospodnov blagoslov vu celom nju-votn žltki. Najtoplešo zahvalnost pa vadlfljemo Vukaa Mikloši i njegvoj vreloj tOvarišicJ za vno-ge trflde, za posline ino doblene peneze! Z-etov nutnerov navkflp srao vsčm odposlali nai Kalendar tOdi. Kčra bdgii krstšenfk je ito, tCra več skO-šavanja ma, Luther. Strdn 148. DOSEVNI LIST november 20. Reformaciia na AngleSkom. Naprejdava:SILVANUS. -¦¦ •¦•.•- (Nadaljavanje.) Vu vadlupžoji ne pozna nlkše kržlevske, ali drž&vne oblisti i sile. Negenlivi radikalistvu onoga časa revolucionamom mfšlenji Popovstva moč se more v5;>repra»iti, pa^insfca bol?anska sliižba poničiti. Viadar i piemenitšš. ki ne od go^šrja Sffojoj ččsti i pozvanil je prdst kate ftič, ki nema nindri obrambe. Cžrkev se more očistti od hOdob i či '6 ne zičnejo obastva, tč je 89. diižnost same gmaine i ta dužnost ne pozna za ikčr nikiega m»!Qvanja. " Na Štotskotn je do ločitvi od r'm. papinstvo &¦ prfneslo : popovstva pokvarjeni, neraoraini zi-f: tek i trenjd na politično slaboščino. PrOti groz-nosti tl vladarov so proteštanii 1557 eden zšve-zek zvčzali, šteri se zovč »Kongregation Christt", šteroga je naroda revoluciondrno giba-nje sledilo. Kložtri so bili razrOšeni, cčrkvene vrfidnosti med siromašni nžrod raztžlane i do formSlne meščanske bojne je prišlo, štera s« je i popolnov reformžcijov 1560 leta skončab. Oblšst pipo je bila potreta i parlament je »Presbyterlšlno cčrkev dao notrivpelati i potrditi. Ti na obladnosti bodoči protsštanti so zda riv-no: kak pipinci prv!e z ostrov sirovostjov po-stopall proti njitn. Meio držanje je ne sarao prepovedano bilo, nego tiidi z smrtjov se je po-kaitigao vsakši, ki je raešo šo potlOhšat. Tak je te tnlžde papinske kraltce Štuart Marije stšva preveč žmetna bila, ki je 1561 z Francuikoga priila na škotski tion i navdiišena je bila za papinstpo. Vu kapeli kralevskoga grdda jc nazžj notrivpe!ati daia mešOvanje. Z tčni i z svojim razpuzdanim slobodnim živlenjem je samo spico džla vu oči tim navdošeniai Puri-taaom. Kncx je nje pokvarjenost ne samo od-knto na predganci karao, nego nje je tiidi vu oči povedo Ednolr, da se je že navolila posliih iati njega špotanje, je čemerna gratala i ga je vtSzapovedala z hiše, Kncx je vu predsobi čako na n\& dalešnje zapovedi i erče k tini tiidi tam čakajdčitn dvorskim damam: BOh lepe ddrae, kak lOino b: bilo živlenj?, itero \\ vodite, či bi to vedno tak trpelo, i či bi nri na konci z tim cšlitn šminkanjetn vu nebesa lehko prišli. Ali pr le kak bi se pa mi odovedli, prlde ta grozna smrt, nas pokosi, či ičemo ali ne i tž eto ieio črvora postžne porob, kakštž llpo i gingavo je i jas se bcjim za to siromaino dfiio, štera nede raogla od vse efoga ziSta, cifra, džiindžov i z dr4gi kam^njov niks z sebom nesti na ovsvei," Kralica se je jokalg, ali pobogšala se je ne, Knt x i se je protiia i tožila ga je, ali sodnije so ga ne osodile. Po nj^noj fehšroniišteiiosH I slabi tanačaško^ je Marija ŠSuast x\i samo Ško-cije korono — nego ifld*, gda je pregnana bo-doča na A«ig!ešlco pobegaola, tatn g!av6 zgfibi-la, gde jo je angleška sodn^ja na imrt osodila i to sodbo je kralica EHzsbets potrdila. Šssccije reforreator Joha Knox je pa 1572 mrd, močen do slždijega vu veri, za štero je dostakrit svoj žižek dao na kocko. Na srartnoj posteii je vadiiivo, ka je osobe nigdir nž mrzio, čiržvno ka je dosiakraf Božo sodbo mogo obri njih povedati, aego svmo te grfih i z vsov moč-j6v je delo, naj duše za Kristuia zadobi. On je blo hiož, Bki se je od človeka nigdir ne bojo.* Ali ta reformaclja 16.-oga stoifitja je ne bila na tclko popolna, ka jo nebi trbelo vedno po pravlati. Ali — z difigoga staSiša gledajoči — ta cčrkev, prispodobaa k Izraelskomi nžrodi, je vedno zgflbila včrnost vu zavezki z Bogorn i k Njego?otni evangeliu;ai tak, ka je vedno potre-bflvala nove ,,S6dnike" i Proroke, ki »o jo naiaj pripelali na pra.?o pot. Etakši človek je tiidi John Wesley bio, ki je vu 18 tom stoletji angleškoga naroda krščansko živlenje na novl žitek obudo. Celo vadltivšnjsko gibanje, šieroga začitel je on bio, se imenfije Meihodizeca. Ete Methodizem je to tržtje versko gibanje refarrsiacijskoga dfiha vu angleškoj krščanskoj cerkvi. Na to prvo rtfor-miranje, štero je pod kralicov Eiizsbdov biio notrivpelano, je sledio Puriian zes, šterš se je proti popovskoj obldsti, siincsti, za veresloboš-5!no i neodvisnost c^rkvi, pz za kiifiansko rao-ralno živlenje boro i po zakoni potrplivost za-dobo. Methodizem je pa ceio drždvno cerkev, z štere je pršio, poskflso hsbojo oživefi J posebno prostomi narodi, ki je zapuifeni bio, evangeiiuta dati. I to je nigdar jie bilo na telko pofršbno, kak timo vu oni časi, gda je Method'zem napre prišo. Pijaiivuvanje j zaprdvianje je straino velko bil6 ired narodoa, štero je kak nasledek II. Ka rol krala razviizdaaoga živienja biio. Kak so ni-kaki pravH: ned6!a je z G >spodnovoga dnčva d^n šaf?na postano. Purilanska pobožnost i ostro živlenje kak da bl pokopano bilo. (Da'e) Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. &TUDUSKA KNJI2NIGA .. M.«-~l'i «L<-vbjiU_