Jagodnjek (Walderdbeere, Fragaria vesca.) (Učilni poskus.) Otroci! Cvetico, kojo imamo danes v roki *) in kojo hočemo natančnejši pogledati, poznate vsi; kako se zove? Jagodnjek. Vsi skupaj! To je jagodnjek. Zakaj se tako imenuje? Ker nam rodi okusne jagode. 0 čem smo sedaj govorili? 1) 0 imenu (se napiše!) Povej nn", kar smo o imenu te cvetice slišali! Ta cvetica imenuje se jagodnjek, ker nam daje okusne jagode. Vsi skupaj! Kje raste jagodnjek? J. raste povsod po gozdih in ertih, posebno po solnčnatih krajih. Kedaj cveti? J. cveti navadno od aprila do junija. — Povej rni, kar smo 2) onajdišču jagodnjekovem (se napiše!) slišali! Jagodnjek cvete od aprila dojunija po gozdih in ertih posebno na solnčnatih krajih. Vsi skupaj! Sedaj hočemo pa nekoliko o jagodnjekovih 3) delih (se napiše!) govoriti! Kako se imenuje spodDJi jag. del? Korenika **) Kako se zove ta-le del? Steblo. Ta-le? Listje In to? Cvet. Koliko delov ima toraj jagodnjek? Povej še enkrat vse štiri jagodnjekove dele! — Vsi. Koliko delov ima korenika? Stercelj, živnice ia pritlike. Kakove podobe je štercelj? Štercelj je precej dolg in valjast. Kake so živnice? Nitaste in dolge. Kake so pritlike? Nitaste in dolge. Zakaj je kore- *) Vsak učencc mora svoj jagodnjek v roki imeti! Pis. **) Otroci morajo vedno v celih stavkih odgovarjatil Pis. nika? Da rastlino v zemlji derži in da živni sok iz zemlje vlači. Kaj se s pritlikami zgodi? Te rastejo dalje, srkajo sok iz zemlje, ter začenjajo korenike za nov jagodnjek poganjati. (Se pokaže!) Povej vse, kar sino se sedaj a) o koreniki (se napiše!) učili! Korenika ima štercelj, pritlike in mnogo živnic. Štercelj je valjast in debel, živnice in pritlike so dolge in nitaste. Korenika služi za priterjeuje na stališče in v sprejemanje živnega soka. — Vsi skupaj! Kako se imenuje ta jagodnjekov del? Steblo. Kako raste? Po konci. Kako visoko postane? (Se premeri.) 1 dun. in čez. Kako podobo ima? Okroglo. Kake snovi je? Zeljnate. (Nasprotje! Lesnata stebla, [debla] dreves in graiov!) S čem je pokrito? Z lasmi. Kako stojš? Naravnost proč. Je-Ii samo steblo z lasmi pokrito? Tudi peceljni. Povej, kar smo se učili o b) steblu (se napiše!) Steblo je čez 1 dm. visoko, stoječe, okroglo, zeljnato in kosmato. — Vsi skupaj! Iz česa rasto listi? Liste poganja koreuika. Kje pa pri drugih rastlinah listje raste? Na vejah i. dr. Kaj ima list tu? Pecelj. Kako je toraj listje, ker iina pecelj? Peceljnato. Koliko listov je na vsakem peclju? Trije. Kakošne podobe so listi? So jajčasti. Kaki so po površini? S tankiiui lasci pokriti in debelo žilasti. Kak je listov rob? Debelo napiljen. (Kdo pozna celorobe liste?) Kaj stno sedaj o c) listju (se napiše!) slišali? Listje poganjajo korenike. Oni so peceljnati, jajčasti, s tankimi lasc i pokriti, debelo žilasti in debelo napiljeni. — Vsi skupaj! Kako se imenuje najlepši del rastline? Cvet. Koliko cvetov ima jagodnjek? Kje so? Na vrhu stebla. Kje imajo druge rastline cvet? Na vejah i. dr. N. pr. ? Ako cvet bolj vestno opazujemo, najdemo zopet štiri dele: čašo, venec, prašnike in pestiče. (Te dele si pusti učitelj od več učencev natanko pokazati.) Več učencev pove še enkrat vse cvetne dele! — Koliko listov ima čaša? Pet. Kake barve so? Zelene. Koliko delov iraa venec? Pet. Kake barve? Bele. (Kdo pozna drugo cvetico s belitn vencem?) Koliko prašnikov ima jagodnjek? Mnogo. Koliko pestičev? Mnogo. Kako podobo imajo pestiči? Spodaj debelo — plodnica —, potem tenko — vrat — in zopet okroglo — brazda —. Ponovi, kar smo slišali o d) cvetu (se napiše!) Cvetje raste verhu stebla in ima čašo, venec, prašnike in pestiče. Caša iuia pet zelenih, venec pa pet belih listov. Prašnikov in pestičev pa je mnogo. — Vsi skupaj! Iz česa nastane sad? Iz plodnice. Kako? Od prašnikov pade prah na brazdo, od tod gre skoz votel vrat v plodnico in iz te nastane plod. Pri jagodnjeku pa se še celo plodišče omeseneli in pravi sadeki so le kot drobna zrnca po njem raztreseni. Kako podobo ima jagoda? Okroglo. Kakošno barvo? Rudečo. — Povej, kar smo slišali o e) p 1 odu (se napiše!) jag.! Plod nastane iz plodnice, je okroglast, rudeč in se imenuje jagodal — Vsi skupajl Zakaj je jagodnjek? Daje nam okusne jagode, čebele in čmerlji nabirajo si iz njegovega cvetja sladčič, razveseljuje nas se svojim lepim cvetom in nekteri ga tudi v vertih sadč. To kar smo sedaj o 4) koristi (se napišel) jagodnjekovi slišali, ponovf še najpred kak posamezen učenec, potem pa vsi skupaj. Sedaj se vse po na šolskej tabli napisanem osnutku ponovi: Jagodnjek. 1) Ime. c) listje. 2) Najdišče.d) cvet. 3) Deli. e) plod. a) korenika. 4) Korist. b) steblo. Učitelj stavi taka vprašanja, da učenci primeroma ovo odgovorč, kar so popred vsi skupaj (tukaj z razpertimi čerkami tiskano) govorili. Ko se je to tako parkrati ponovilo, pokliče se lahko kakov boljši učenec, ki potem raz katedra, s cvetico v roki, ovo popiše. Tako dobro preučena tvarina porabi se sedaj kot diktat ali za spisje. Na konci memorira se pesen: Jagode ln otrool. 1. 2. Naše ve jagode, kdo vas je vstvaril?Ofie nebeški je jagode Tsadil, Kdo vam dal lepi duh, kdo vas je Tsadil?Žlahno jih dišati On je navadil; Kdo vas polival je, kdo vas oplel?Faj bi učile nas, Njega ljubiti, Kdo vas pokrival, da mraz vas nij vzel?Naj bi nas vabile, Boga hvaliti! 3. TJrno jih tergajmo, jagode drage, Hitro nabirajmo polne bisage. Pa ne pozabimo, kdo nam jih da: Hval'mo za jagode ljub'ga Boga. Ant Slomšek. 12"