ILETH^SJKI
V tej številki
•	Poslovni dosežki za obdobje januar—junij 1988
•	Informacije iz elektrovzdrževanja
•	Nadurno delo v prvem polletju
•	Utrinki z letovanja v naših počitniških domovih
•	Grenak priokus kampiranja
•	Ruska študentka pri nas na praksi
•	Odšli v mesecu juliju
•	Trendi moške konfekcije za jesen—zimo 1988/89
•	Obisk vojakov — inženircev
•	Obresti za mesec avgust
•	Upokojili so se...
•	Poškodbe v mesecu juliju
•	Kolektivno zavarovanje
•	Nova urednica Litijskega predilca
Ob tovarniškem prazniku
Letos mineva že 102. leto od kar se neumorno vrtijo vretena naše tovarne.
Ob dejstvu, da trenutna družbena in gospodarska situacija ni pr a vj$yp)/&fena večjim praznovanjem
in s tem se ga denarji ja te Na
nizi
7sepraznov6
^m« drage-ega jubile-
raznika, 9. 9. 1988, bodo vdel
'umi
I lavci&ki že«2Q let delalo v to vi
vavt
težavam a umei i/m 'Stt^rei
1udi letos nismo odrekli ojencev. Po seji i. Pru ibildHi
m
nem s, se bodo z, gad delavs,
Vsaj za trenute. in se poveselimo. Udelčzitelit številu!
ine-fonal-m sveta
UZ Ti i
mo deležni gosti, 'ežave in tegobe srečanja v čim večjem
Vera Bric
Poslovni dosežki za obdobje januar — junij 1988
Že v prvem trimesečju smo spoznali vso ostrino protiinflacijskih ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjem kvartalu leta 1987 in so prišli do polnega izraza v letošnjem polletju. V letu 1988 se izvajajo tudi zakoni, ki so bili sprejeti v lanskem letu, vendar je zaradi zapletenosti obračunov prišlo samo do delnega izvajanja, medtem ko se v letošnjem letu izvajajo v celoti. Podatki kažejo, da so te spremembe nekateri dodobra izkoristili tako, da so povečali razne prispevke in dajatve iz dohodka kljub temu, da že vseskozi govorimo o razbremenjevanju gospodarstva. V breme osebnih dohodkov so bili pre-nešeni prispevki za zdravstveno zavarovanje in za invalidsko-pokojninsko zavarovanje tako, da je bruto osebni dohodek prav zaradi teh sprememb v precejšnjem porastu.
Največje breme za našo delovno organizacijo predstavlja nenehna rast inflacije posebno še zato, ker imamo premalo lastnih obratnih sredstev za poslovne namene, naši poslovni rezultati pa nam ne omogočajo bistvenih premikov k izboljšanju položaja.
Velik vpliv na stroške ima nenehna rast tečajev tujih valut, saj sta se marka in lira od začetka leta do konca obračunskega obdobja povečali za 70%, medtem ko seje ameriški dolar povečal celo za 92%. Za nemoten potek proizvodnje uvažamo skoraj 80% surovine.
Posebno neugodno vpliva na obračun poslovanja predpis o revalorizaciji sredstev, posebno še osnovnih sredstev, ker so v glavnem že amortizirana. Še vedno imamo veliko obveznosti do najetega IFC kredita.
O prodaji in proizvodnji v prvem polletju smo že poročali v prejšnji številki Litijskega predilca, zato v nadaljevanju prispevka več podatkov o finančnem uspehu poslovanja.
Celotni prihodek se v letu 1988 ugotavlja po enakih kriterijih kot smo ga ugotavljali v letu 1987 tako, daje primerljiv z lanskim obdobjem. Primerjavo absolutnih zneskov pa izmaliči visoko inflacijsko gibanje, zato dajo strukturni kazalci realnejšo sliko o poslovnih dosežkih.
V odnosu na lansko prvo polletje je celotni prihodek večji za 136%. Ustvarili smo 23,0 milijarde din celotnega prihodka. Dosežena rast celotnega prihodka je sorazmerno visoka glede nato, daje bila prodaja preje manjša od lanske. Na rast vplivajo višje prodajne cene preje.
	1—6/87	%	(v 000 din) 1—6/88 %	
CELOTNI PRIHODEK	9,741.840	100	23,021.817	100
prihodek od prodaje preje v Jugoslaviji	8,412.257	86	19,410.238	84
prihodki od prodaje preje v tujini	847.124	9	2,441.095	11
prihodki od izvoznih premij	128.239	2	118.715	1
prihodki od obresti	46.169	—	72.555	—
ostali prihodki	308.051	3	979.214	4
Gornji podatki kažejo, daje udeležba izvoza večja od 10%. To pomeni, da smo upravičeni do davčne olajšave, zmanjšane za 50%. 96% celotnega prihodka se oblikuje od prodaje preje.
Višina celotnega prihodka je v veliki meri odvisna od plačilne sposobnosti kupcev. V celotni prihodek se obračunava samo tista prodaja, kije plačana ali kupnina, ki je pokrita s plačilnim instrumentom (menica, ček). V letošnjem letu se na tem področju srečujemo z velikimi problemi. Nekateri kupci zaradi slabe likvidnosti ne izpolnjujejo dogovorjenih obveznosti, niti ne spoštujejo finančnih predpisov, po katerih bi morali za vsak nakup dostaviti menico v roku 15 dni. Izredno slabo plačujejo tudi zaračunane obresti. Neplačanih prihodkov je bilo ob koncu obračunskega obdobja 4,5 milijarde din, od tega je bilo nepokritih z menico 2,5 milijarde din.
Porabljena sredstva
V polletju smo obračunali za 14,7 milijarde din porabljenih sredstev, kar je za 118% več kot v istem obdobju lanskega leta. Rast porabljenih sredstev je nekoliko nižja od rasti celotnega prihodka, kar se je odrazilo na dohodek delovne organizacije.
Porabljena sredstva tvorijo 4 osnovne skupine stroškov:
1.	Materialni stroški tvorijo glavnino vseh stoškov. V primerjavi z lanskim letom so večji za 116% in predstavljajo 71,5% porabljenih sredstev.
Struktura porabljenih sredstev v % 1—6/87	1—6/88	Indeks			
— porabljena surovina	43,6	46,6	107
— porabljeni material	7,8	6,9	88
— revalorizacija surovin in			
materiala	13,7	5,5	40
— porabljena energija	5,4	6,3	117
— stroški investicijskega			
vzdrževanja	2,2	1,5	68
— druge proizvodne storitve	2,4	2,7	113
— druge neproizvodne storitve	0,5	0,5	100
— ostali stroški	1,0	1,5	150
materialni stroški skupaj	76,6	71,5	93
2.	Drugo skupino stroškov predstavlja amortizacija. Glavnina amortizacije je bila obračunana od osnovnih sredstev, ki niso odpisana. V strukturi porabljenih sredstev predstavlja amortizacija 10% porabljenih sredstev.
3.	Tretjo skupino stroškov tvorijo poslovni stroški, kot so povračila za prevoz na delo, stroški za prehrano delavcev, odpisane obresti, revalorizacija reliziranih proizvodov in revalorizacija trajnih virov. Realno so višji od lanskih za 18%, v celotni strukturi pa predstavljajo 14,8% porabljenih sredstev.
4.	Zadnjo skupino predstavljajo izdatki za surovino, ki smo jo kasneje prodali drugim OZD. Ti izdatki nimajo večjega vpliva na finančni rezultat, ker se pojavljajo tudi v realizaciji. Vpliv imajo le na izkazani promet.
Dohodek
Zaradi počasnejše rasti porabljenih sredstev je dohodek večji v primerjavi z lanskim obdobjem za 172%. V šestih mesecih smo ustvarili 8,1 milijardo din dohodka. Dohodek smo razdelili za naslednje namene:
1.	davki, prispevki in ostale obveznosti iz dohodka,
2.	osebna in skupna poraba,
3.	akumulacija.
1.	Obveznosti iz dohodka so v izrednem porastu. Lani smo iz dohodka namenili 789 milijonov din, letos pa že 2,5 milijarde din, kar je za 224% več. V letošnjem letu so se zlasti povečali izdatki za obresti. Lani smo plačali samo za osnovna sredstva 96 milijonov din, letos pa že 721 milijonov din. Poleg tega gredo letos v breme dohodka tudi realne obresti od kreditov za obratna sredstva, ki znašajo 575 milijonov din in realne menične obresti v višini 182 milijonov din.
Povečale so se tudi obveznosti v sklad za štipendije (200%), prispevki za srednješolsko in ostalo izobraževanje (228%), prispevki za znanost (407%). Zanimiva je tudi primerjava prispevka za zdravstvo in invalidsko pokojninsko zavarovanje, ki se v glavnem prispevata iz osebnega dohodka. Podatki kažejo, da seje za zdravstvo povečala obveznost za 140% — prispevali smo 573 milijonov din iz dohodka iz osebnega dohodka. Celokupni prispevek za pokojninsko invalidsko zavarovanje pa znaša 889 milijonov din — povečanje je samo 31%.
V letošnjem letu se uvaja novi prispevek za proizvodnjo hrane. V prvem polletju smo prispevali 124 milijonov din dohodka.
2.	Za osebno in skupno porabo namenjamo 5 milijard din čistega dohodka. V odnosu na lansko leto je poraba večja za 190%. Na to povečanje vplivajo predvsem prispevki, ki po sedanjim predpisih bremenijo osebne dohodke. Razporeditev sredstev čistega dohodka za osebno in skupno porabo je v skladu z interventnimi zakoni.
Za osebne dohodke smo namenili 4,6 milijarde din, kar je za 184% več. Za neto izplačila smo porabili 2,6 milijarde din (129% več), 2 milijarde din (329% več) pa smo porabili za prispevke. Povprečni neto osebni dohodek v delovni organizaciji znaša za prvo polletje 431.163 din in zaostaja za republiškim povprečjem že okoli 13% (lani 6%).
Za skupno porabo namenjamo v prvem polletju 150 milijonov din, kar smo porabili predvsem za izplačila regresa za letni dopust v višini 128 milijonov din in odpravnine delavcem, ki so odšli v pokoj, v višini 23 milijonov din.
Iz čistega dohodka lahko tekom leta razporejamo tudi sredstva za stanovanjske namene in sicer 4,88% od bruto osebnih dohodkov. Za stanovanjske namene smo obračunali 226 milijonov din čistega dohodka in ga že porabili za nakup stanovanj na Ponoviški cesti in za odplačilo anuitet.
Za investicijske namene smo rezervirali 20 milijonov din čistega dohodka. Sredstva bomo porabili za zamenjavo opreme v obratu družbene prehrane in počitniškem domu.
3.	Preostali del čistega dohodka pa predstavlja akumulacijo delovne organizacije. Ko primerjamo akumulacijo letošnjega leta z lansko lahko ugotovimo, da smo dosegli nominalno skoraj enaka sredstva kar pomeni, da je realno mnogo manjša kot lani.
Glavnino sredstev akumulacije smo razporedili v rezervni sklad delovne organizacije v višini 332 milijonov din, preostali znesek v višini 388 milijonov din pa smo razporedili za razvoj materialne osnove drugih organizacij, predvsem za združevanje sredstev za investicije v energetske objekte.
Iz informacije je razvidno, da kljub vsem naporom ni večjega finančnega uspeha, kar pa ni značilno le za našo delovno organizacijo, temveč je to že splošen pojav v Jugoslaviji, ker visoka stopnja inflacije izniči vsa prizadevanja delovnih organizacij.
Povzetek iz informacije
INFORMACIJE IZ ELEKTROVZDRŽEVANJA
Pri prebiranju našega glasila človek dobi občutek, daje v njem podanih zelo malo informacij iz področja vzdrževanja oz. konkretno iz elek-trovzdrževanja. Glede na dejstvo, da je električna energija pomemben faktor pri naši proizvodnji, je prav, da vam posredujem nekaj informacij in zanimivosti tudi iz tega področja. Pomembnost električne energije se kaže predvsem v njeni nujnosti za delovanje vseh strojev, poleg tega pa predstavlja pomemben strošek v končni ceni izdelka.
V zadnjem času je veliko govora o kvaliteti preje in o vplivu vseh dejavnikov nanjo. Velik vpliv na kvaliteto preje ima delovanje regulacijskih, podajalnih in čistilnih sistemov, elektronskih čistilcev, delovanje raznih zaustavk, itd. Sama distribucija električne energije pa nima velikega vpliva na kvaliteto, čeprav že sami izpadi in s tem nenadne ustavitve strojev povzročajo slabo kvaliteto. Vsakdo namreč dobro ve, kako neprijetno je, če so izpadi električne energije znotraj predilnice in tudi kakšna škoda nastaja z vsako minuto, ki preteče v popolnem električnem mrku.
Da pa je takih in podobnih nevšečnosti čimmanj, je potrebno kvalitetno vzdrževanje obstoječih elektro-distribucijskih naprav. V predilnici imamo namreč tri transformatorske postaje, v katerih je vgrajeno dvanajst transformatorjev. Vsak transformator ima svoj dovod, odvod, oljna stikala, ločilke, kompenzacijsko postajo itd. Pod izrazom kvalitetno vzdrževanje se razumejo vsakodnevni pregledi postaj, transformatorjev, kompenzacije, periodični pregledi, meritve in testi zunanjih kontrolnih služb ter predvsem vestnost in sa-moodgovornost delavcev, ki to opravljajo.
Kot zanimivost naj navedem neka-
*
tera gibanja v porabi električne energije.
a)	V primerjavi porabe med prvim lanskim in letošnjim polletjem, ugotavljam 4,1% zmanjšanje, ki pa ni zmanjšanje porabe na kg preje, ampak je to posledica 5% manjše proizvodnje glede na lansko prvo polletje.
b)	Polletna povprečna 24 urna poraba se giblje med 101 in 104 MWh električne energije. Če to pomnožimo z delovnimi dnevi dobimo mesečno porabo, ki se giblje od 2000 do 2600 MWh.
c)	Poletna poraba električne energije je bila 13.694.000 kWh.
d)	Glede na dejstvo, da smo v
prvem polletju izdelali 3859 ton preje sledi, da na kg preje porabimo 3,55 kWh električne energije. Kolikšen deležje to v ceni preje, pa je malo težje izračunati glede na sprotne podražitve tako električne energije, kot Preje-	Alojz Trdin
m
Nadurno delo v prvem polletju
Nadurno delo se je v delovni organizaciji bistveno zmanjšalo oziroma se opravlja le v posameznih primerih, kijih sproti odobrava glavni direktor. To pa seveda ne pomeni, da določene skupine delavcev ne opravljajo svojega dela izven rednega delovnega časa, kar je nujno potrebno zaradi narave dela. V vseh primerih se upošteva določila pravilnika o delovnih razmerjih o prerazporeditvi delovnega časa (koriščenje ur v dobrem).
Posamezno nadurno delo je bilo plačano le v mesecu januarju. Pri remontu mikalnice je bila nujna intenzivna menjava mikalnih oblog. V sektorju vzdrževanja so bile opravljene nadure zaradi nadomeščanja bolniškega staleža in opravljanja dela, ko proizvodni oddelki niso obratovali. Pri zunanjem transportu pa so razkladali surovino izven delovnega časa.
V kadrovsko splošnem sektorju imajo plačane nadure gasilci, ki imajo drugačen delovni čas od ostalih delavcev. Nujne nadure pri tej skupini delavcev so zaradi nadomeščanja bolniškega staleža in rednega dopusta. Zaradi manjšega števila gasilcev prerazporeditev delovnega časa ni možna. V finančnem sektorju so bile nadure zaradi izdelave zaključnega računa, kije bil za leto 1987 še posebno zahteven. Po dve naduri mesečno se obračuna tudi delavcem za opravljeno redno dežurstvo, ki je odrejeno za ves teden po posebnem razporedu.
Do pričetka sezone je bilo obračunano nadurno delo tudi čuvaju počitniškega doma zaradi varovanja doma ob prostih nedeljah in praznikih. V obratu družbene prehrane so bile nadure zaradi dela ob prostih sobotah.
Opravljene nadure po posameznih sektorjih oziroma oddelkih:
	število nadur	število nadur
	1—6/1988	7—12/1987
— proizvodni sektor	63	14.277,5
— vzdrževanje v proizvodnji	131	1.440
— sektor vzdrževanja	236,5	2.532
— komercialni sektor	358	2.223
— kadrovsko splošni sektor	460	442
— obrat družbene prehrane	48	811
— finančno računovodski sektor	24	109
Skupaj delovna organizacija	1.322,5	21.834,5
povprečno mesečno	240	3.639
Za opravljeno nadurno delo je bilo v prvem polletju izplačanih 7.353.191,— din brutto, v drugi polovici lanskega leta pa 120.699.896,— din brutto.
Poročilo o nadurnem delu sta v delovni organizaciji že obravnavala odbor za delovna razmerja in delavski svet, ki je sprejel poročilo brez pripomb.
V. Bric
Utrinki z letovanja v naših počitniških domovih
Letošnje poletje je vreme dopustnikom naklonjeno, prav gotovo pa ni naklonjeno vrtičkarjem, kmetom in polkmetom. Toda nič se ne da pomagati, jeseni bomo dražje plačevali kmetijske pridelke, kar bomo še najbolj občutili pri nabavi ozimnice že naslednji mesec.
Toda tisti, iti se odpravljajo na dopust na morje ali pa v gore si želijo lepo, sončno vreme. In kako preživljamo dopust delavci naše delovne organizacije? Že večkrat smo ugotovili, da skoraj polovica naših delavcev s svojimi družinskimi člani preživi dopust v naših počitniških domovih, seveda največ v Pineti.
Tudi sama s svojo družino že nekaj let letujem v našem počitniškem domu v Pineti pri Novigradu. Priznati moram, da smo vsi zadovoljni. Skoraj za vse je poskrbljeno. Še naj privlačnejše pa je okolje. Hišice v gostem borovem gozdičku, tako da z lahkoto preživiš tudi v najhujši vročini. Skratka, okolje je idealno za družine z majhnimi in tudi nekoliko večjimi otroki, dobro pa se počutijo tudi starejši delavci in upokojenci.
V letošnjem letu sem tu preživela 14 dni dopusta. V tem času sem iz pogovorov lahko razbrala, da se tudi ostali delavci, upokojenci in tudi njihovi družinski člani tu dobro počutijo. Le malo je
kritičnih pripomb.
Zadovoljni so s hrano, le te je dovolj in tudi okusna je. Le takrat, ko so bile za večerjo tople kumare, je bilo nekaj negodovanja. Toda zadovoljiti okus vsem ki letujejo, najbrž ni sposobna nobena kuharica ali kuhar. V letošnji sezoni so imeli v domu kar nekaj težav s kuhanjem. Kuharica, kije sprejela pogodbeno delo, je v drugi polovici julija obupala in odšla. Mnogim je bilo hudo, kajti znala je pripraviti izredno okusno hrano, nekoliko drugačno, kot smo jo vajeni v naši menzi.
Toda nič se ne da pomagati, priznati moram, da je delo v domu težko ob upoštevanju vseh obveznosti, kijih morajo zaposleni opraviti in to v izredno težkih delovnih pogojih. Vrzel so zapolnili z našimi kuharicami, v drugi polovici avgusta pa je z delom pričela druga kuharica tudi na podlagi pogodbe o delu. V času, ko sem bila na dopustu, so kuhale kuharice in kuhar iz naše menze in povedati moram, daje bila hrana dobra in okusna, pa tudi dovolj jo je bilo. Skratka, vsi zaposleni v domu se po vo-jih močeh trudijo, da bi bilo gostom čim prijetnejše. Prav gotovo jim to uspeva. Vedno večje pohval upravniku. Tisti, ki že dolga let hodijo v dom pravijo, da je z leta v leto »popustljivejši«. Tu mislijo
predvsem na to, da z avtomobili lahko pripeljejo do hišice in imajo tudi tam parkirane, v kolikor je prostor primeren (hišice ob balinišču). Prilagodljiv je z odpiranjem tuša. Poskrbeli so, da so tla ob mizicah za namizni tenis tlakovana. Mladi in tudi nekoliko starejši nenehno preizkušajo svoje sposobnosti z igranjem namiznega tenisa. Tudi tisti, ki radi balinajo, pridejo na svoj račun. Le skupina tovrstnih privržencev se mora najti in že se prične tekmovanje za liter vina ali kaj podobnega, ki naj bi ga dobila najboljša skupina. Seveda »častijo« poraženci. V letošnjem letu pa je na novo tudi rusko kegljišče. Dodatna možnost rekreiranja in merjenja sposobnosti. Tudi to kegljišče je skoraj nenehno zasedeno.
Kljub vsemu, pa vse le ni bilo najboljše. Za to je poskrbela narava. Morje je cvetelo in tako smo cveteli tudi kopalci.
»Morski cvetovi« so bili dobesedno prilepljeni na kožo, tako da smo se jih le s težavo osvobodili. Kljub temu, da nam zagotavljajo, da to ni umazanija, da zdravju ni škodljivo, ob enem pa lahko beremo, da se naši sosedje bojujejo z gnitjem alg, počutje res ni najboljše. Prav gotovo pa smo vsemu temu krivi mi, ki že desetletja onesnažujemo in
uničujemo okolje in tudi naše morje, s tem pa uničujemo tudi sebe. V zadnjem času ugotavljamo, da je v morju še veliko bogastva, ki bi ga lahko začeli izkoriščati. Ali ne bo morda že prepozno?
Najbolje bi bilo, da bi bilo celotno človeštvo včlanjeno v društvo za varovanje okolja in tako onesnaževalcev sploh ne bi bilo. Toda to so le utopistične želje, misli...
Prav zaradi povedanega pa smo skoraj vsi pogrešali tuše s toplo vodo, kjer bi se lahko pošteno umili. Upravnik je zagotavljal, da delata dva tuša s toplo vodo. Žal pa tople vode že zmanjka, ko se stuširajo trije. Pa tudi za ključ moraš prositi. Obenem pa je tudi povedal, da bo predlagal, da na plaži namestimo črno obarvano cisterno in tako bo dovolj naravno ogrete vode, za potrebe naših delavcev. Pripomniti moram, da je po odloku lahko tuš na plaži odprt le od
1L do 12. ure in od 17. do 18. ure. Kot sem že povedala, pa je upravnik nekoliko kršil red in tuš odpiral tudi prej. Seveda pa smo lahko opazili, da so na tuš čakali tudi kopalci iz ostalih plaž in tako je bila vrsta pred tušem tudi nekaj metrov dolga. Morda bi morali narediti red tudi tukaj?
Rusko kegljišče: Kdo bo prevrnil več kegljev?	V Stupicah je letovala družina Majcen.
Tudi na vročem soncu je prijetno poležati. Ni le prijetno, je tudi koristno. Prav gotovo bomo imeli v zimskih mesecih manj težav z revmo.
V točilnici pa prodajo nekoliko manj kot pretekla leta. To je bilo seveda tudi pričakovati, kajti kupna moč neprestano pada. Točajka Štefka, ki je tudi v točilnici urna kot za strojem je povedala, daje promet še kar zadovoljiv, največ pa prodajo pijač, ki so cenejše, kot so npr. kokta, jupi, pivo. V letošnjem letu je bil v našem domu novost tudi HOT DOG (vroča hrenovka s kruhom). Prodajali so ga po 16. uri in tudi tega je največkrat zmanjkalo. Zelo radi so ga jedli otroci, da so zapolnili vrzel med kosilom in večerjo. Pa tudi nekaj novega je. Zakaj ne bi poskusili? Tudi cena ni bila pretirana — 1.500 din.
Skratka ocenim lahko, da so dopustniški odmevi naših delavcev in tudi drugih, ki so letovali v našem domu, kar najlepši. Kot sem že povedala, je skoraj vsem dopust prehitro minil.
Tudi dopust pa ne more potekati brezskrbno. V nedeljo, 31.7. 1988 dopoldne, ko smo se pražili na soncu in namakali v morju, je plažo preplavila žalostna vest, da nas je za vedno zapustil naš sodelavec Jani Savinšek. Tega skoraj nismo mogli verjeti, kajti še pred nekaj dnevi je z družino s čolnom obiskal naš dom. Mnogi so z njim pokraml-
Klemen si z dodatnim obrokom nabira moči, da se bo spopadel z valovi. Tako kot on, so tudi ostali otroci radi jedli HOT DOG.
jali. Toda življenje je kruto. Usoda ne izbira. Človek tudi na dopustu, ko je brez skrbi, ko si nabira novih moči, usodi ne more uiti. In tako je bilo tudi z Janijem. Sredi najlepših let, ko ga družina in tudi delovno okolje najbolj potrebuje, se mu je nit življenja pretrgala. Človek pa je ob tem nemočen...
Toda življenje teče naprej. Obiskala sem tudi naše delavce, ki so letovali v naših prikolicah.
V	Fažani so z družinami letovali Zvonka Razpotnik, Ivan Žičkar in Nis-veta Zahirovič.
Družina Razpotnik je bila zadovoljna, le pripomnili so, da čistoča v kampu nazaduje. Niso bili zadovoljni z zapiranjem tuša. Torej tudi na tem delu Istre, je omejena poraba vode. Zadovoljni pa tudi niso bili z lokacijo prikolice. Pravijo, daje preblizu sanitarij. Celo noč morajo poslušati pretakanje vode in podobno, kar jih pošteno moti. Poleg tega pa je tudi veliko komarjev, ki jim kvarijo dopustniško razpoloženje.
V	prikolici, kjer je letoval Ivan Žičkar sem pri počitku našla le njegovo ženo, ki mi kaj več ni hotela povedati. Razbrala sem lahko le to, da se vsi dobro počutijo in so zadovoljni.
Nisveta Zahirovič pa je prvič letovala v prikolici. Bilo ji je zelo všeč. Toda tudi ona seje pritoževala na postavitev prikolice. Kajti kot pravi, ne more postaviti mize pred baldahin, ker je preblizu glavne poti, tako morajo ves čas, ko niso na plaži, preživeti pod baldahinom.
V	Stupicah pa sem že pri vhodu v kamp naletela na družino Majcen, kije tudi prvič letovala v prikolicah. Vreme je bilo vetrovno, zato so bili vsi oblečeni v trenerke, kljub temu pa so se sladkali z lučkami. Do sedaj so vedno letovali v Novigradu, zato so bili nad kampiranjem še toliko bolj navdušeni. Pravijo, da bi tudi v prihodnje želeli letovati v prikolici, ker je res enkratno. Le Andreja in Dejana pa je še vedno zanimalo, kako je kaj v »stari« Pineti. Tudi ona dva sta zatrjevala, daje razpoloženje v kampu enkratno, da imata dovolj dela.
Družina Jakša, kije v tem času tudi letovala v Stupicah in Angela Meserko,
ki je letovala v Runkah, pa so se v tem času »potepali« in tako nisem izvedela kakšni so njihovi vtisi. Toda nedvomno je bilo tudi njihovo razpoloženje in vzdušje enkratno.
Pripomniti pa moram, da za razlik od severne Istre, morje tu še ne cvete. Je izredno čisto in tudi mirno. Tako kopalci zaradi tega nimajo problemov.
Vsem, ki še letujete ali pa boste še letovali, želim kar najlepše počitnice. Nam vsem ostalim pa želim, da bi tudi prihodnje leto imeli možnost preživeti dopust na morju ali pa v gorah in upam, da bomo v naši delovni organizaciji še vedno, kljub težki gospodarski situaciji lahko namenili del finančnih sredstev za letni oddih naših delavcev.
Vlasta Grom
Grenak priokus kampiranja
Tako, kot leta nazaj, smo se tudi letos odločili za kampiranje. Letni odmor smo preživljali v kampu Baldarin Punta Križa na otoku Cresu. Leta in leta je ta kamp slovel predvsem po lepem naravnem okolju in čisti vodi. Letos pa je zaslovel po naj višjih cenah vzdolž cele jadranske obale, tako za domače kot za tuje goste. Gostinci so bili do nas neprijazni in nemogoči. Enak odnos je imelo do nas osebje in tudi vodilni v recepciji kampa Baldarin. Letos so že v predsezoni dvignili cene za skoraj šestkrat. Namesto do konca junija, so to ceno držali do sredine julija in nato »udarili« v polno. Tako je bilo treba od sredine julija za dan bivanja v kampu odšteti 13.200 dinarjev, kar pomeni sedemkratno povečanje v odnosu na lansko leto. Vodstvo kampa in Turistična industrija Jadranka očitno računata le na privlačnost, prijetne sence in čisto vodo. Nerazumljiv je bil tudi postopek pri preverjanju prijavljenih oseb. »Samozvani« kontrolorji so v zgodnjih jutranjih urah vdirali v zaprte šotore in preverjali osebe. Tak način je zelo negativno vplival tako na domače kot na tuje goste, ki bodo zanesljivo drugič raje odšteli ta denar drugim turističnim podjetjem, takim, ki jim bodo znali nuditi več razvedrila, predvsem za prijaznosti.
Sklenili smo, da se v kamp Baldarin ne bomo več vračali, kvečjemu prijateljem odsvetovali, da ga obiščejo.
J. Groboljšek
V Fažani družina Razpotnik na popoldanskem klepetu s sosedi.
Fažana nudi neštete možnosti za rekreacijo.
Ruska študentka pri nas na praksi
Tovarišici Julija Nikulina in Tatjana Demidova.
Odšli v mesecu juliju
Upokojitve:
6. 7. 1988 Ana OMERZU, Litija, Cesta komandanta Staneta 10, predilnica 1. izmena;
12. 7. 1988 Zvonimir ELSNER, Šmartno, Velika Kostrevnica 3, zaboj arna;
Pismeni sporazum:
19. 7. 1988 Erik LAMBERGAR, Cesta komandanta Staneta 14, Litija, vzdrževanje predpredilnice;
27. 7. 1988 Marinka OSOLNIK, Kresnice, Jesenje 1, predpredilnica 1. izmena;
Smrt:
31. 7. 1988 Ivo SAVINŠEK, Litija, Graška cesta 30, vzdrževanje čistilnice in mikalnice;
V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 7. 1988 zaposlenih 1006
delavcev, od tega 654 žensk in 352 moških.
Od skupnega števila zaposlenih je bilo 47 mladoletnih oseb.
J. Župančič
V začetku avgusta je v našo tovarno prišla na prakso študentka iz Sovjetske zveze. Odločili smo se, da ji zastavimo nekaj vprašanj ter jo predstavimo našim bralcem. Ker pa je ta dan prišla z njo tudi kolegica kije bila na praksi v Narodni banki Slovenije smo tudi njej postavili ista vprašanja. Na intervju sta se radi odzvali in povedali nekaj značilnosti svoje dežele.
1.	Vaši osebni podatki:
—	kje živite?
—	kje študirate in kaj študirate?
—	kdaj ste rojeni?
—	katere narodnosti ste?
2.	Kakšen je sistem šolanja v SZ?
3.	Opišite nam vaš rojstni kraj in način življenja v vašem mestu ter značilnosti vašega podnebja in pokrajine.
4.	Kako to, da ste se odločili za počitniško prakso v Sloveniji, oz. kakšne pogoje ste morali izpolnjevati?
5.	Kako vam je všeč življenje v Sloveniji?
1.	Julija Nikulina, rojena leta 1968 v Leningradu. Sedaj živi v Kislovod-sku. V Leningradu študira ekonomsko kibernetiko. Po narodnosti je Rusinja, mama je po rodu Estonka iz Talina. Oče pa je po narodnosti Rus rojen v Kislovodsku. Po poklicu sta oba kandidata za doktoija biološke znanosti. Ima še starejšo sestro z imenom Lilija, ki je ekonomist in dela v Kislovodsku v tovarni pohištva.
2.	V Sovjetski zvezi imajo drugačen sistem šolanja kot pri nas. Osnovna šola traja 10 let, ko kandidat konča osnovno šolo ima priznano srednjo izobrazbo. Po končanem 10 letnem šolanju se vpišejo na univerzo. Če pa kandidati žele takoj dobiti poklic se lahko po 10 ali 8 letih šolanja vpišejo na poklicno tehnično šolo ki traja od 1—3 let.
3.	Kislovodsk se nahaja na severu Kavkaza med Črnim morjem in Kaspijskem morjem. To je zdraviliško mesto, kjer je mnogo mineralnih vrelcev. Kislovodsk leži v kotlini, obkrožajo ga griči kjer gojijo vinsko trto in drugo sadje npr. lubenice, dini-je, hruške itd. Leži na višini 800 m
nad morjem. Podnebje je podobno kot pri nas v Makedoniji. Poleti doseže dnevna temperatura do 35°, pozimi pa dnevna temperatura okoli 5°C, a ponoči tudi -15°C.
4.	Na leningrajski univerzi je običaj, da lahko najboljši študenti izbirajo prakso medjročitnicami v socialističnih državah: Poljski, ČSSR, Madžarski in NDR.
Oni sta izbrali Jugoslavijo, kije za njih najbolj interesantna.
5.	V Sloveniji so obiskale Kranjsko goro, Portorož, živele so pa v Ljubljani. Pokrajina jima je bila pri nas zelo všeč. Prav tako so bile navdušene nad načinom življenja, ki vlada pri nas, in bi če bo mogoče še enkrat rade prišle v Slovenijo.
1.	Tatjana Demidova, rojena 1966 v Aldanu v Sibiriji. Sedaj živi v Jakutsku ob reki Leni v Sibiriji. Študira v Leningradu ekonomsko kibernetiko. Po narodnosti je Rusinja, prav tako tudi starši. Njen oče je dipl. geolog in ekonomist mati pa je geolo-ginja. Ima še 2 brata in eno sestro.
2.	Jakutsk leži v vzhodni Sibiriji ob reki Leni in ima okoli 300.000 prebivalcev. To je zelo močno rudarsko industrijsko središče. Pokrajina je ravninska z nizkimi griči. V okolici je mnogo gozdov znana sibirska tajga kjer živi mnogo divjih živali. Npr. medvedi, volkovi, sobolji, severni jeleni, kune belice itd. V gozdovih rastejo različna drevesa, smreke, jelke, breze macesni itd. in tudi različne rastline npr. jagode. Poletja so vroča in doseže dnevna temperatura 25 — 35 °C včasih tudi do 40° C. Zime so hladne podnevi je okoli -40 °C. Lahko pa pade temperatura tudi do -60°C.
V Ojmjakonu je dosežen rekord kjer so izmerili -72 °C; to je cca 300 km od Jakutska. Poleti imajo v Jakutsku bele noči; sonce praktično ne zaide. Do Leningrada potuje z avionom 12 ur.
Za orentacijo je potrebno povedati, da je razdalja od Jakutska do Leningrada večja kot razdalja od Ljubljane do New Vorka.
/2








(Zelo sva veseli, da sva se spoznali s Slovenci in upava, da se bomo srečali še kdaj).
Trendi moške konfekcije za jesen-zimo 1988/89
Barve: Za moško modo bodo v sezoni jesen-zima 1988/89 zanimivi mirni, pridušeni toni. Barve so grupirane v pet skupin:
1. skupina: modni toni pa siva in umazano bela, kot tudi
2.	skupina: naravni toni, svetlo in temno sive barve, siva-vijolična, črna in temno ciklamna
3.	skupina: temnejši toni, vse vrste rjavih barv od čokoladno rjave do rjavo rdečkaste
4.	skupina: klasične naravne barve, ki spominjajo na svetleče kovine, toda pri tem zadržijo svojo toplino
5.	skupina: zeleni toni od zelene barve gozda do ru-meno-zelene.
Tkanine: Osnovna smer je uglajenost in udobnost; v modo se zopet vračajo moške obleke. Boljši proizvodi so iz-
Obresti za mesec avgust
Obrestna mera varčevalcev v hranilni službi Predilnice znaša za mesec avgust 260%.
V. B.
delani iz kvalitetnih česanih tkanin, lažjih in enostavnega izgleda. Klasika je oplemenitena z modernimi barvami in diskretnimi efektnimi prejami.
Za mlajše so obleke narejene iz reliefnih tkanin, živahne-
jših oblik.
Obleke: Za uradne in svečane priložnosti so obleke izdelane iz česanih materialov, modre, sive ali rjave barve.
Tudi gabardeni in flanele. Dnevne obleke so lažje kot v prejšnjih sezonah, elegantne toda nikakor konvencionalne. Moderne obleke so lahko v črno-beli kombinaciji s prido-danim w efektom neke druge barve. Športne obleke so manj rustikalne in lažje kot prej.
Hlače: Material je največkrat čista runska volna, flanela, hladnega otipa. Vzorci so največkrat v obliki ribje kosti, diskretnega karo, vzdolžnih in diagonalnih črt.
Športne hlače so rafiniranih barv in vzorcev. Mešanica naravnih nevtralnih tonov.
Vetrovke in plašči: Več enobarvnih klasičnih tkanin, manj tvidov. Najvažnejši barvi sta siva in temno modra. Vračanje lodna. Vzorci so v obliki ribje kosti in diagonalnih prog. Vetrovke in plašči bodo lahki, toda topli in udobni.
Konfekcija: Osnovna karakteristika te sezone je povratek moških oblek. To so še klasične obleke, toda v novi interpretaciji oz. obliki. Udobna in kvalitetna obleka ni več uniforma, ampak prijetna za nošnjo, lepega izgleda z dodatki barv in novih vzorcev.
Obleka ni niti preveč oprijeta, niti preveč ohlapna. Ramena so mehko poudarjena, tudi pas; suknjič je precej pritisnjen k bokom. Hlače so široke v zgornjem delu in v kolenih in se proti členku počasi ožajo. V splošnem so pa hlače ožje kot v preteklih sezonah.
V pogledu širine ovratnikov, števila gumbov in načina zapenjanja vlada svoboden pristop.
Prevladujejo neutralni naravni toni, pri modnih dodatkih pa močnejši barvni poudarki.
Mednarodni sekretariat za volno
Obisk vojakov-inženircev
Pretekli mesec so nas obiskali vojaki iz enote Vladimirja Rašica. Oni so t.i. partizansko magistralo to je cesto od Bogenšperka do Temenice, pripravljali za asfaltno prevleko.
V naši delovni organizaciji so si z zanimanjem ogledali tehnološki postopek, kajti še nobeden ni bil v tekstilni tovarni oz. predilnici. Pričakovali so, daje v sami proizvodnji zaposleno več ljudi, največ pozornosti pa smo posvetili OE predilnim strojem in avtomatskim previjalnim strojem.
Na fotografiji: skupinski posnetek pred spomenikom.
motno vijoličasta barva
A. K.
Upokojili so se...
Od 25 upokojitev v letošnjem polletju, seje v mesecu juniju upokojilo kar 9 naših delavcev, 1 delavka pa je bila invalidsko upokojena.
Z veselo družbo »najmlajših« upokojencev smo se zbrali v sobi obrata družbene prehrane. Tokrat se nismo pogovarjali o njihovem delu v Predilnici, zato sem pri pisanju tega članka prelistala njihove personalne mape.
Branko Bizjak je bil vseh 40 let zaposlen v naši delovni organizaciji. Opravljal je različna delovna področja.
Po dveh letih dela je ponovno odšel v JLA, odkoder se je vrnil v aprilu 1950. Desetletje opravljal dela statistika, v letu 1958 je bil razporejen za normirca, zadnjih dvajset let do upokojitve pa je opravljal delovno področje referenta za izobraževanje. S študijem ob delu je končal I. stopnjo Visoke šole za organizacijo dela.
To je le skopi opis njegovega dolgoletnega in vestnega dela v Predilnici. Tov. Branko je bil vsa leta aktiven tudi izven svojega delovnega področja. Tako je deloval v samoupravnih organih delovne organizacije, SKUD-u, sindikatu, DITTIS-u, ZK, aktivu ZRVS in IGD. Vsa leta je spremljal in sodeloval, poleg svojega rednega dela, pri oblikovanju in razvoju našega internega glasila. Z odhodom tov. Malenška na drugo službeno dolžnost, je bil leta 1987 ponovno imenovan za glavnega in odgovornega urednika Litijskega pre-dilca.
Marija Ceglar seje leta 1958 za-
poslila v obratu družbene prehrane. Po 9 letih opravljanja dela točajke, je bila leta 1967 zaradi bolezni razporejena na lastno željo v zbiralnico cevk.
V	letu 1972 pa je bila razporejena v oddelek cevke.
Ob upokojitvi je dopolnila polno pokojninsko dobo.
Olga Laharnar je kot snemalka pričela z delom leta 1954. Že kmalu je bila razporejena za predico in to delo je opravljala vse do leta 1985, ko je bila zaradi bolezni razporejena k rezervi predilnice. Zahtevne delovne obveznosti je vse težje izpolnjevala in se je zato odločila za predčasno upokojitev. Vsa delovna leta je ostala zvesta naši Predilnici.
Darinka Senica ima v svoji delovni knjižnici vpisano samo eno zaposlitev — Predilnico, polnih 35 let. Pričela je kot sukalka v sukalnici. Po službeni potrebi je bila za določen čas razporejena v oddelek predpredilnice in nato ponovno v sukalnico za previ-jalko. Tov. Darinka je od leta 1963 dalje delala v laboratoriju. Kot sorti-rka preje je vrsto let opravljala delo tudi ponoči. Zadnjih 6 let pred upokojitvijo pa je opravljala dela laboranta.
Bernarda Komljanc seje pred 21 leti zaposlila v Predilnici v finančnem sektorju, kjer je opravljala delovno področje finančni knjigovodja.
V	letu 1968 je bila razporejena na delovno področje pomočnik računovodje družbenega standarda in kasne-
je za računovodjo. V finančnem sektorju je opravljala še delovno področje vodje finančne operative, zadnja leta pred upokojitvijo pa je bila vodja knjigovodstva. Žahtevno in odgovorno delovno področje je vestno opravljala. Predvsem v zadnjem času, ko se predpisi spreminjajo skoraj z dneva v dan, je opravljanje dela zahtevalo dodatne napore vseh delavcev v finančnem sektorju, posebno še tistih, ki opravljajo najodgovornejša dela. Tov. Nada (tako smo jo klicali vsi) se je tako odločila za predčasno upokojitev.
Tudi Darko Primožič je vsa službena leta opravljal delo v Predilnici ves čas v vzdrževanju. Po končani srednji tehnični šoli seje kot pripravnik zaposlil v tovarni. Po pripravniški dobi je bil razporejen na delovno področje strojnega tehnika, kasneje pa strojnega inšpektorja. V letih 1958 in 1966 je opravljal delovno področje vodje službe vzdrževanja. Od leta 1966 do upokojitve pa je bil direktor sektorja vzdrževanja. Ob delu je končal I. stopnjo Visoke šole za organizacijo dela v Kranju.
Tov. Primožič je vodil sektor vzdrževanja v obdobjih, ko so se v delovni organizaciji vršile največje rekonstrukcije in modernizacije delovnega procesa. Pri nabavi strojne opreme je ves čas sodeloval s partnerji iz tujine in tujimi monterji. Poleg opravljanja odgovornega delovnega področja pa je tov. Primožič vsa leta aktivno sodeloval s samoupravnimi
Del naših »najmlajših« upokojencev: Olga Laharnar, Darinka Senica, Darko Primožič, Vida Jerant, Marija Kraševec in Bernarda Komljanc. (Od leve proti desni).
organi in družbenopolitičnimi organizacijami v Predilnici. Velik pa je njegov prispevek v aktivnostih izven delovne organizacije, predvsem na področju stanovanjskega gospodarstva.
Vida Jerant seje leta 1955 zaposlila v Predilnici, najprej v oddelku kot snemalka. Napredovala je za pri-sukovalko, že v letu 1958 pa je bila razporejena v finančni sektor. Tako nam je tov. Jerantova polnih 30 let obračunavala osebne dohodke. Odgovorno in zahtevno delo, pa velikokrat tudi »nehvaležno« je vestno opravljala. Odločila seje za predčasno upokojitev.
Delovna pot Marije Kraševec je podobna delovni poti mnogih naših predic. Leta 1958 se je zaposlila v Predilnici kot snemalka, kasneje pa je vse do upokojitve opravljala delo predice. Vsa leta je opravljala nočno delo in se vozila na delo iz Selška. Ker je v mladih letih delala na kmetiji, ji do polne pokojnine manjka nekaj službenih let.
Po zaposlitvi v rudniku Sitaijevec, se je Martin Perme zaposlil leta 1964 v Predilnici, pri zunanjem transportu. Delo transportnega delavca in kasneje viličarista je opravljal vrsto let. V letu 1984 pa je bil zaradi bolezni razporejen v zabojarno. Zdravstveni razlogi so bili tisti, ki so tov. Permeta privedli do odločitve, da se predčasno upokoji.
Zora Kaštigar se je zaposlila v Predilnici leta 1966 v oddelku sukal-nice. Do leta 1986 je opravljala delo previjalke, kasneje pa je bila zaradi bolezni razporejena v zbiralnico cevk. V tem oddelku je delala vse do invalidske upokojitve.
Ob koncu je vsem zbranim spregovoril tudi glavni direktor. Med drugim je dejal:
»Vsem vam se zahvaljujem za delež, ki ste ga prispevali k razvoju delovne organizacije, vsak na svojem delovnem mestu.
Spomini na delovno pot so različni. Normalno je, da ste v tej tovarni preživeli lepe in tudi težke trenutke. Ko greste v pokoj in zapuščate Predilnico mislim, da je tudi vaše prepričanje takšno, da ste delali v urejeni tovarni.
Želel bi vam, da bi se prijetno imeli in prijetno doživljali svoj zasluženi staž v pokoju. Odhod v pokoj predstavlja prav gotovo prelomnico v življenju in upam, da ga boste .znali preživeti še dovolj kreativno. Želim vam še veliko zdravja in da se ob naših jubilejih še vedno srečamo. Če je bilo kaj težkega in nelepega naj se pozabi, vse dobro pa naj vam ostane v spominu. Bodite še vedno s tovarno, mislite še vedno na nas.
Naloga nas vseh pa je, da bomo tudi v bodoče znali delati tako, da bomo ustvarili čimboljše rezultate in s tem zagotavljali boljši standard tudi upokojencem.«
V. B.
Poškodbe v mesecu juliju
Julija smo imeli 3 poškodbe, dve na delu in eno na poti z dela.
Pri ustavljanju vretena na prstan-čnem predilnem stroju je Darji Celestina okovan rob cevke poškodoval sredinec leve roke.
Med popravilom odvzemalnika bal je Janeza Kimovca močno uščipnilo v hrbtenici, zaradi česar je bil v bolniškem staležu.
Ana Kunst se je peljala s tovarniškim avtobusom z dela domov v Zagorje. Na postajališču v Zagorju je šofer nenadoma močno zavrl. Delavka, ki je že vstala, je zaradi sunka padla in si poškodovala glavo in nogo.
Andrej Krhlikar

! :
	
	
Pravilna zaščita stroja zagotavlja varno delo.
Kolektivno zavarovanje
Zaradi nekaterih nejasnosti, ponovno obveščamo vse delavce, da so kolektivno zavarovani pri Zavarovalnici Triglav za nezgode, ki so se jim pripetile v službi in izven službe (doma, na potovanju itd).
Zavarovalne vsote so sledeče:
—	smrt zaradi nezgode: 608.300 din
—	smrt zaradi bolezni: 500.000 din
—	invalidnost: do 1.216.700 din — stroški zdravljenja do 30.000 din
—	dnevna odškodnina: 608 din
Za uveljavljanje odškodnine je treba po koncu zdravljenja dobiti od obratnega zdravnika ustrezno potrdilo in ga dostaviti Andreju Krhlikarju. Zavarovanje ne velja za družinske člane zaposlenega. Andrej Krhlikar
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega
JANIJA SAVINŠKA
se najlepše zahvaljujemo njegovim sodelavcem in prijateljem za izraze sožalja, spremstvo na zadnji poti in darovano cvetje, kije zasulo njegov mnogo prerani grob. Hvala tudi sindikalni organizaciji Predilnice in govorniku tov. Matu Savšku.
Hvala vsem, ki ste bili v teh najtežjih trenutkih z nami.
Zena Dinka, otroka Petra in Samo, mama Tončka, oče Oreste, mama Ani in ostalo sorodstvo
Janiju Savinšku v slovo
Nenadno, nepričakovano in zato toliko bolj boleče seje ob izteku najbolj vročega meseca v letu končalo njegovo mlado življenje. Ob kruti resnici, da se s svojo družino ne bo vrnil s počitnic, nam je zastal dih. Kako nedoumljivo se lahko poigra usoda. Usoda, ki je že tolikokrat do sedaj dokazala, da v svojih dejanjih ne izbira.
Pred 37 leti se je rodil v Ljubljani. Brezskrbno otroštvo in veselo mladost je preživel v Litiji, v neposredni bližini naše tovarne. Že kot otrok je lahko doživljal življenje in delo v njej, saj je bila njegova skrbna in dobra mati vrsto let tekstilna delavka.
V Predilnici se je zaposlil pred 16 leti kot mikalničar. Svojega poklica, ki si ga je izbral v mla-
dosti, ni želel opravljati Pritegnilo ga je delo med stroji, želel si je, da se izpopolni tudi na tem področju. Tako je ob delu končal poklicno šolo kovinarske usmeritve in od leta 1978 dalje pri remontu pred-predilnice opravljal zahtevna ključavničarska dela. V svoji delovni sredini je bil dober delavec, priljubljen sodelavec in nesebičen tovariš. Pogrešali ga bomo! Pogrešali njegovo pripravljenost za delo, pogrešali njegovo pripravljenost pomagati sočloveku in sodelavcem.
Njegovo mlado življenje je bilo razpeto med delomv v tovarni in skrbjo za družino. Že odkar smo ga poznali smo vedeli, da je bil del njego vega življenja namenjen rekreaciji. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da je nenadoma prenehalo biti srce človeku, ki se je vse življenje aktivno ukvarjal s športom, predvsem z nogometom.
Kljub vsemu pa se zavedamo, da je v teh trenutkih najtežje njegovi družim. Otroka bosta pogrešala skrbnega in dobrega očeta, njegova žena pa zvestega življenjskega sopotnika. Neizmerno bolečino v srcu pa bo vse življenje nosila tudi njegova mati, kiji je Jani in njegova družina pomenil smisel življenja.
Tolažilne besede v teh težkih trenutkih ne pomenijo toliko kot misel, da iskreno čutimo z njegovimi najbližjimi.
Za vse njegove dobre misli, za vsa njegov dobra dela smo prihranili za zadnje slovo le dve besedi: HVALA TI!
Sodelavci in delavci Predilnice
NAGRADNA KRIŽANKA
LITIJSKI
Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo
ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Vera Bric (glavna in odgovorna urednica), dipl. ing. Andrej Štritof, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Nada Jarm, Marjan Sonc in Vlasta Grom.
Fotografije: Matjan Šušteršič. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Številka telefona uredništva: (061)881-411 int. (17). List dobijo člani delovne organizacije, štipendisti in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC — Tozd Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada 1700 izvodov.
Rešeno križansko oddajte najkasneje do 12. septembra 1988 v skrinjico Litijskega predilca ali pošljite na uredništvo.
Nagrajene bodo tri izžrebane in pravilno rešene križanke.
Nagrade: 2500.—, 2000.— in 1500,— din.
Izžrebali smo tri pravilno ršene križanke iz 7. številke Litijskega predilca:
Nagrade prejmejo: 1. Bučar Ivanka, Brodarska 8, Litija — 2.500.— din, 2. Tomažič Danijela, Trg na Stavbah 15, Litija — 2.000.— din in 3. Kos Janko ml. Prvomajska 4, Litija — 1.500.— din.
VODORAVNO: 1. sukanec iz dveh ali več raznobarvnih niti, 8. vrsta poliamid-nega vlakna, 9. rt ob izlivu Seine, 10. Radiocenter, 11. košarkarski klub, 12. zgornji del trupa, 14. kisik, 15. kalij, 16. pojav na vodi, 17. naselje pri Mislinji, 20. vrsta starinskih ležečih tiskarskih črk, 23. otok v Moluškem morju, 24. ženski pevski glas, 25. občina Ljubljana-Siška, 27. komični figuri italijanskega odra v Parizu, 29. polmer, 30. kos obdelanega zemljišča, 31. vzklik, 33. iransko mesto, 34. Janežič Anton, 35. avtomobilska oznaka Madžarske, 36. tehnecij, 37. zbirka zemljevidov, 38. liter, 39. žveplo, 40. avtomobilska oznaka Avstrije.
NAVPIČNO: 1. nit z malo zavojev (tri besede), 2. naselje severno od Mozelja, 3. ultra kratki valovi, 4. kraj pri Bochumu, 5. kratica za Iljušin, 6. pravilo, vodilo, 7. naselje severno od Slovenj Gradca, 13. predavalnica, 18. nekdanji rodovi v Italiji, 19. vzklik na bikoborbah, 21. enota za električno moč, 22. prvi samoglasnik, 26. orodje za izsekavanje, 28. del posteljnega perila, 32. naš letalski prevoznik.
REŠITEV KRIŽANKE 7/1988
Vodoravno: PREBOLD, RAILTON, EDGE, DE, DE, DREV, J, S, ANI, ALLEZ, MEANDER, SAMBOR, KRN, LJE, I, IZNAD, G, KLOVN, RE, IEEI, AMEN, CN, DUNAJ, A.
. a®*
ILETH^JSIKE
Odslej nova urednica
V letu 1987 je našo delovno organizacijo zapustil tov. Matic Malenšek, ki je skrbel za informiranje, obenem pa je bil tudi glavni in odgovorni urednik našega glasila. Ob njegovem odhodu je delo glavnega in odgovornega urednika ponovno prevzel tov. Branko Bizjak, ki je bil član uredniškega odbora že od izdaje prve številke našega glasila, to je od septembra 1960 dalje. V tem času pa je bil tudi dolga leta glavni in odgovorni urednik. Z njegovo upokojitvijo bo torej uredništvo našega glasila izgubilo dolgoletnega sodelavca, kajti 28 letne izkušnje, od tega kar 20 let delo glavnega in odgovornega urednika, je prav gotovo dolga doba. Vsi tisti, ki ste v naši delovni organizaciji zaposleni že dalj časa, vam Branka Bizjaka prav gotovo ni potrebno predstavljati. Svoje bogate delovne izkušnje pa je prenesel na mlajše delavce. Tako je delo glavnega in odgovornega urednika prevzela tov. Vera Bric.
Zaradi stabilizacijskih ukrepov med drugim zmanjšujemo tudi število režijskih delavcev. Tako je tov. Vera prevzela skrb za informiranje in tako tudi delo glavnega in odgovornega urednika, kljub temu, to moram poudariti, daje že do sedaj imela veliko dela. Toda z boljšo organizacijo dela in reorganizacijo smatra, da bo kos tudi tej precej zahtevni nalogi.
In kakšno je delo glavnega in odgovornega urednika? Poleg tega, da sklicuje in vodi sestanke uredniškega odbora, je urednik odgovoren za vsako informacijo, kije v glasilu objavljena. Uredniškemu odboru mora dajati predloge glede vsebine, opreme in obsega gradiva, predlaga spremembe in dopolnitve posameznih rubrik. S samoupravnimi organi se posvetuje glede osnovnih smernic glasila in zastopa uredništvo na sesta-
nkih, posvetovanjih in konferencah, kadar se razpravlja o vsebini in programu glasila, prav tako pa zastopa uredništvo pred pristojnimi organi v primerih sporov. Poleg tega mora zbirati gradivo za časopis (članke, fotografije, diagrame, statistične in druge podatke) ter skrbeti za korekcijo gradiva, tisk, prevzem in razdelitev glasila. Nenazadnje pa tudi koordinira delo s tiskarno. Seveda lahko zaradi lažjega dela, nekatere teh nalog prenese tudi na posamezne člane uredništva.
Delo pravzaprav sploh ni enostavno, pa tudi veliko ga je. Ne dvomim pa, da mu tov. Vera ne bo kos. Poleg rednega dela, ki ga opravlja — kadrovanje delavcev, že vseskozi uspešno opravlja tudi ostale družbenopolitične funkcije, med njimi tudi najpomembnejše.
Ko sem se hotela z njo pogovoriti o delu, ki jo čaka in o načrtih, za daljši pogovor ni imela časa, ker je morala postoriti vse potrebno za to številko glasila, pred odhodom na letni dopust.
Zaveda se, daje prevzela odgovorno nalogo, ki ji bo lahko kos samo s pomočjo ostalih članov uredništva in s sodelovanjem vseh zaposlenih, kajti Litijski predilec je časopis vseh nas. Vsi skupaj ga moramo oblikovati in popestriti njegovo vsebino. Seveda pa vsi nismo »ustvaijeni« za pisanje in nam pisana beseda ne gre lahko izpod peresa. Zato pa od teh pričakuje, da bodo pri oblikovanju in vsebinski zasnovi našega glasila sodelovali s svojimi predlogi, idejami.
Upam, da bomo tudi v prihodnje radi prebirali naše glasilo, njej pa želim veliko delovnih uspehov pri premagovanju začetniških težav.
Vlasta Grom