Izhajajo veako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po poeti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
V Ljubljani v sredo 22. julija 185T*
Od stanovanj.
Zdravo teló je najboljše blagó.
Stanovanje bi nas varovati moglo premenljivega vreme-Da, mraza in vročine. Stanovauje je umetno podnebje z vsimi svojimi nadlcgami in dobrotami. Ono varuje, da nam veter, mokrota in druge vremenske okoljšine ne odvzamejo preveć gorkote. Ce pa truplo zgubi preveć gorkote, pa potřebuje tudi več živeža. Stanovanje je tedaj hranilnica gorkote človeske.
Te lastnosti imajo stanovanja vsih živih stvari: mišja in lesičja luknja; mokro bibrovo stanovanje; votlo drevo, v kterem bivajo divje čebele, véverce in dleski; tičje gnjezdo na ozidji in po drevji; ali naj se ozremo na berlog tigra iu hiêne, ali na pervotne bajte ogerskih ciganov, ali na Eskimotove luknje, zidane iz ledů in snega; na dim-nate sotore sibirskih ljudstev; ali naj pogledamo sotore Ircov, kterih stene so narejene iz 4—6 čevljev debele rusine, ali zračni sotor arabskih kočnikov, ali okrogle iz velbljudskih kož narejene koče Kurdov, spletene okrogle koče Avstraljcov, bambuzove kletke Javanov in Kitajcov; ali na; ozrimo se na hleve, ki so spavnice konjskih hlapeov in kravjih dekel, na zabuhle kletom podobne stanovanja naših delavcov, na smradljive šolske sobe, na gostivnice, fabrike, spavnice in na otročje izbe naših „izobražencov" ali na ktero si bodi stanovanje: povsod bomo najdli, da ona ni druzega, kakor umetno podnebje z vsimi svojimi dobrotami io nadlogami in da je hranilnica živalske gorkote.
Stanovanje pa mora biti tudi zdravo, mora imeti zadosti gorkote, svitlobe in čistega zraka; saj še rastlina ne more živeti brez teh stvari.
Zrak mora biti čist, se pravi, da ne smé biti v njem nikakoršnih škodljivih hlapov in gazov. Zrak je nekaj tako navadnega in vsakdanjega, da malokdaj kteremu pride na misel, iz kaj da vendar obstojí zrak, in vendar je zrak ćudapoln sam na sebi in v potřebnosti svoji. Cisti zrak je mešanca kislica in gnjilca.
Kislic je gaz, ki je kakor navadni zrak brez barve, brez duha in okusa. Sveca gori v njem veliko svitleje, pa tudi veliko poprej pogori, kakor v navadnem zraku. Živali <*opejo v njem tudi veliko veseleje in hitreje, so v njem bolj žive, kakor v zraku; kri teče v njih bolj hitro, in ker živé v njem živali bolj hitro, poginejo tudi poprej. V čistim kislica bi življenje se steklo prehitro in bi kmalo ugasnilo, kakor berleča luč. .	> '
Gnjile je tudi gaz brez barve, duha in okusa; pa v Djem ugasne vsaka goreča stvar in živali ne morejo v njem
sopsti.
Žival vzame vsakikrat, kadar zasope, zraku nekaj kislica in ga v pljučah porabi. Brez kislica ne more živeti nobena žival. Pa da življenje se prehitro ne zrabi, je kisli-cu pridjani gnjile v razmeri za vse živali ravno pripravni. Ko bi bil v zraku sam kislic, bi bilo vsaktero življenje kratko in vsaka stvar bi tako hitro zgorela, da bi ne dosegli nikoli tega, zavolj česar smo jo zažgali. Gnjile pa, ki B&m na sebi ni strupen, pomanjša preveliko delavnost kisli-
covo ravno toliko, kolikor je prav za nas ; kakor mi po-manjšamo preveliko moč dobrega vina z vodo, in tako njegovo moć zlajšamo, da okrepčava počasi naše telo.
V zraku je pa vedno tudi več ali manj ogeljne kisline in vodenega hlapa.
Ogeljna kislina je gaz, ki je kakor zrak brez barve, pa ima malo lahnega duha in kislega okusa. Goreče stvari vgasuejo in živali ne morejo sopsti v nji. Ona je pol težji, kakor zrak in jo zavolj tega lahko prelijemo iz posode v posodo kakor vodo.
Ogeljna kislina je potrebna rastlinam, pa živalim je škodljiva ; zato je je tako malo v zraku, da je ne ćutimo. Kjer se je pa več nakupiči, tam je zrak nezdrav. Ćlovek jemlje kislic v se, in sope iz sebe ogeljno kislino; če se tedaj dolgo časa zaderžuje on v zaperti sobi, mora počasi ves kislic porabiti in na njegovo mesto stopi ogeljna kislina, ktera je pa prebivavcu sobe strupena. Tissot pravi: ,,Kdor zrak svoje sobe ne ponavlja, živí v nesnagi prejšne-ga dné.a Kdo bi se ne vstrašil, ko bi mu kdo velel, na kupu gnoja napraviti svojo delavnico, ali na gnoji spati? Pa vendar mtali veliko ljudi, da še bolj nezdrave stvari lahko prenašajo. Izpuhtenje gnoja na zraku škoduje veliko manj, kakor pa bivanje v slabo izzračenih sobah, kakor so večidel vse stanovanja. Kdor ima pamet in um, naj nikoli ne terpi, da bi v njegovem stanovanji smerdelo ali bilo kako drugo zua-minje slabega zraka. Naj čistejši bi naj pa bil zrak po šolah, delavšuicah, spavnicah in otročjih izbah in obče tam, kjer se Ijudje dolgo zaderžujejo. Gorkota v sobi ne smé biti prevelika, kakor je po kmetih post. navada, kjer tudi poleti kurijo v peč. Gorkota naj ne bo nikoli večji, kakor
14°—16° R. (Dal. si.)
Nkerbnim kmetom v presojo in rabo. *)
Plotove okoli vertov, dvoriš in ohišja ali kjer koli so potrebni; v lepem redu jih ohraniti, je lepa in potrebna ree za kmeta. Lepe ograje vsemu poslopju in celemu stanju lepšo podobo in večo vrednost dajo, pa tudi vsem memogre-dočim ocitno pričajo skerbnost hišnega gospodarja.
Ker pa plotovi ali ograje, posebno če so iz plank ali lat, veliko opraviti dajo, ker vsako leto več ali manj popravila potrebujejo, bi bilo dobro, ko bi se kmetje tudi po deželi, kakor se po mestih in okoli grajšin vidi, namesto su-hega ali spletenega, živega plota lotili. Živ ali zelen plot je veliko stanovitniši in ćez trideset ali tudi štirideset let terpi; ne potřebuje nobenega posebnega popravila, tudi ne napravi kakih posebnih stroškov, kakor je pri dilnih plotih navadno, in verh tega še včasih ta posebni dobiček donaša, da dajč perje ali zelenje živini za klajo ali za steljo, tudi hoste in derv za kurjavo ; zvunaj tega pa še tudi bolj ko navadui plotovi škode varuje, ker ljudi in živino bolj odvraća. 1	8
Zivi plot se zasadi v jeseni ali pa spomladi, kar
se tako le naredi:
*) Iz letošnjih „Drobtinc".	Vr.
230
Zemlja naj se za kak poldrug čevelj globoko in ravno tako široko prekoplje, važe ali trava se na dno zakopljejo in mladi sadniki naj se v tem redu v.v.\, kakor te pike ka-žejo, posadijo, se z zemljo zagernejo, ki se okoli njih naj nekoliko z nogo poteptá ali pohodi. Sadniki morajo pa že majhne koreninice imeti, in ne smejo dolgo po izkopanji na zraku ležati, ampak, če se precej ne posadijo, se morajo v zemljo zagerniti. Ce so popred v slaběji zemlji bili, bojo v dobro zemljo presajeni toliko hitreje in lepše rastli. Sad-niki se morajo na verhu in na koreninicah malo prirezati, in okoli 18 pavcov globoko posaditi. Pervo leto ali drugo spomlad se spet močno priatrižejo z zato narejenimi skarjami ali pa se s šerpom obžanjejo do 4 ali 5 čevljev visoko, zakaj visej pušeni bi preveč sence delali. Čez 30 ali 40 let se spet za dva ali tri pavce pri tleh poseká, kar veliko derv za kurjavo dá, iz korenin pa bodo vnovič lepe in goste mladike pognale in v kratkem bo spec lep nov plot stal brez kakega posebnega truda, kteri bo spet tako dolgo terpel.
Pri izbiranji sadnikov pa naj se na veči dobiček gleda. Sadé naj se germovje ali drevesca, ki kak sad rodijo, postavimo: divje jabelka ali hruške (lesnike, drobnice) ktere se bolj nizko obrezujejo; kutne, ki rade nizko rastejo, ktere je pa vsako leto boljše zvezovati kakor pa ob-rezovati; nešplje, češnje, višnje, slive ali češplje, sterbunceljne, cibore, ternulje in dren;vendar, te sorte les rad pozebe, ali pa preveč iz korenin poganja. Posebno priporočivne za to rabo so bele murve, ker njih perje je sviloprejkam v živež, pa tudi njih sad kure rade zobljejo; španjski ali turški bezeg, se da zvezovati in cbrezovati, tako tudi lipa, ki pa le na dobri zemlji rada raste; smreka ali jelka, vendar če je pregosta, rada spodnje veje zgubi in plot redek postane; berst se dá nisko in visoko za plot ravnati, v vsaki zemlji rad raste, gost
ostane in se dá obrezovati; a ka cj eve ali božje drevo, ktero hitro raste in toraj veliko hoste za kurjavo prinese, toda se ne dá lehko nisko deržati, tudi ga zajci radi ob-jedó; dren, ki ne raste preveč narazen, gost ostane, se dá lahko s skarjami obrezovati, ga nobena žival ne poškodje, ima dobro cvetje, na kterem čbele že zgodaj spomladi pašo najdejo, ima dober sad, ki posušen dobro pijaco dá ali se pa v jesih oberne, in skoraj v vsaki zemlji rad raste; brin je se da lahko s škarjami obrezovati, toda se nerado prime, tudi se rado posuši in se ne da z drugim sadenjem lehko zadelati ; ribezelj in bodeče grozdiće, ktero se pa večidel le zvezovati in malo obrezovati dá, tako tudi ko-pinja ali divja gartroža, ktera scer hitro in visoko zraste; tudi m a kl en se dá nizko io visoko ravnati in ga tudi to priporoči, ker skorej v vsaki zemlji raste.
Sadniki imenovanega drevja in germovja se lahko povsod po hribih in logih, po mejah in pašnikih dobijo, se s koreninami skopljejo in, kakor je bilo rečeno, v živ plot spremenijo po sortah in okoljšinah, kakor komu bolj kaže ali služi.
Gore in hribi se po mnogih krajih nepremišljeno golijo; po logih in hostah le preveč jasno postaja, derv za kurjavo mnogim zmanjkuje, morajo se drago plačevati, posebno po mestih. Od kod jih bo pa ubogi, kidnarjev nima, dobil? Ali bi ne bilo toraj tudi dobro i u kaj koristuo, ko bi se za ohranjenje in zasajenje takošnega drevja, ki je za kurjavo, po gorah in logih bolj skerbelo? ko bi se tam pa tam na mejah, pri cestah, potih in ulicah, ob grabnih in stermih krajih take sorte drevje zasadilo, ktero hitro zraste, dobiček prinese, kakor javor, jesen, topolke, jagneti, aka-cje,|bukve, verbe, berst, smreke, ternulje, 1 e-ševje, breze, jelše itd.? Za m o čir ne kraje, kjer sadno in drugo drevje ne stori, so posebno jagneti, verbe, beke, ive, breze iu jelše.
To delo bi se vsakemu gotovo obilno izplačalo. Ne gledali bi potem toliko žalostnih golic in pustin, ki nič ne ver-
žejo, in marsikteri ubožec bi se pozimi lahko ogreval, ki drugače zmerzovati mora. Kaj veljá, da je resnica!
Zagore.
Gospodarske skušnje,
(Krave odvaditi, da ne bercajo, kader se molzejo). Kravam, ktere o molži rade bercajo, se zvečer po molži rep blizo spolovi! z matozom precej terdo preveže, vendar ne tako hudo, da bi se preščenil; ravno taka pre-voza se napravi tudi na sredi in blizo konca répa, in se pusti do druzega jutra. Kader grés moist, prereži prevoze eno za drugo, in krava bo že raji deržala; po molži ji pa spet prevoze napravi kakor sinoči, in to delaj tolikokrat, dokler kravo odvadiš, da ne bo bercala več, česar se je, kakor skušnje pripovedujejo, že večkrat po drugi prevezi ber-cati odvadila.
To sredstvo je lahko. Naj ga poskusi, kdor ima vporne krave, ki o molži rade bercajo.
(Zoper krompir je vo bolezen.) Sto in sto sred-stev je bilo že sčmtertjč po raznih časnikih nasvetovanih, ktere krompirjevo bolezeu odvračujejo; pa kakor smo do zdaj prepričani, ga ui bistra glavica še nobenega znajdla, s kterim bi se dala gnjilina pri krompirji popoinoma odpraviti ia zatreti. Zato tudi danes prinesó „Novice" eno skušnjo, ktera se gosp. Mikard-u, slavnému kmetovavcu v touljski okolici na Francoskem, že več let prav dobro obnaša. Tako le je Mikard ravnal:
Ko je krompir semenske jabelčka nastavil, kar se po navadi vélikega serpana zgodi, požanje včs krompirjevec nad zemljo, ostale stebla zasuje dobro kake 4 pavce na debelo z zemljo tako, da ne zahaja ne sončna svitloba ue zrak do njih.
Marsikdo bi misiil. da to ravnanje je krompirju škodljivo, pa skušnje so pokazale, da ue ; ker krompir ee je v
zemlji ravuo tako ponašal in debelil, kakor da bi mu perje ne bilo požeto, in je tudi popoinoma zdrav ostal.
Njegovi bližnji sosedje to viditi, so ravno tako ravnali, in so tudi dovelj zdravega krompirja přidělali.
Do zdaj se še ni zvedilo, kje krompirjeva bolezen tiči, ali v perji ali v zernji; al če prihaja bolj iz ozračja ali iz zemlje. Po omenjenih Mikar-jevih skušnjah jo je gotovo bolj v zemlji iskati. Na vsako vižo je ta reč tako važna, da zasluži. da bi se tudi v naših krajih poskušala, če se bo tako obnašala kakor na Francoskem ali ne! —
Ljudsko šolstvo na Krajnskem.
Spisal A. Praprotnik.
(Dalje.)
V	ribuiškem okraji je farna šola v Ribnici dobila še eno tretjo učivno izbo, in sicer s tem, da je ondotna srenja iz lastnega nagiba dodala še 600 gold., kterih je bilo od-ločeno učeniku zraven njegovih prejšnih dohodkov še 150 gold., pervemu podučeniku 250 gold, in drugemu 200 gold. Tudi v Soderšici je dobila šola podučenika 156 gold, dohodkov.
V	žužemberškem okraji je farna srenja vHinah za ondotuega učenika izgotovila 250 gold, dohodkov.
V	laščeškem okraji so v Dobrem Polji sozidali novo šolsko poslopje, ktero je veljalo čez 4000 gold.
V	ložkem okraji je farna srenja v Šentvidu pri Žilcah učenikove dohodke povzdisrnila od 143 ffold. 50 kr. na 206 gold. 24 kr. Ravno tako tudi na lllokah od 161 gold. 26%
kr. na 230 gold. 31 kr.
V	planinskom okraji je teržna srenja v Planini kupila za šolo prav primerno iu prostorno hišo. Zraven tega pa je tudi še obljubila dali vsako leto 100 gold, za osebnega uce-nikovega pomoćnika, ker je učenik že star in nezmožeo.
231
Logaška srenja je svojemu učeniku poboljšala dohodke od
70 gold, na 150 gold.
V postoj nskem okraji je farna srenja v Košani učeni-kovih dohodkov zagotovila 260 gold, in 2600 gold, za novo šolsko poslopje. Dalje ste ee ustanovile nove šoli pri sv. Petru poleg Slavine z 169 gold., pri sv. Mihelu blizo Na-danjesela z 200 gold, učenikovih dohodkov. V Suhorji se je srenja zavezala vsakteremu svojih duhovnov privreči na leto še 100 gold., da bo tudi v šoli učil. Postonjska ter
(Plin.
7. Mela, 3, 4.§. 1.
Atnmian, 23, 6.),
in na zapad
no pobrežje Tanaisa so še le komaj 400 pred Krist, prišli,
ker Thucydides
rojen 460 pred Krist.
do Istra samo
se Sky the pozna (Thucyd. 2,96, 97.) Za čas Ovidievega
prognaustva
17 po Krist.) Sarmate že najdemo med
srenja je pripustila še 300 za ondotue učenike poglavn*
old. šole.

se je zago
V	bistriškem okraji so se pri farni šoli v Ternovem uredili učenikovi dohodki na 300 gold. 22% kr. in za novo-postavijeuega podučeniKa 150 gold. V Knežaku tovilo učenikovih dohodkov 219 gold. 41 kr.
V	senožeškejm okraji lepo napreduje ljudsko solstvo. VGočah so odperli novo šolo z 219 gold. 21 kr. učenikovih dohodkov, in v Šturji se je zagotovilo za učenika 200 gold, na leto. Šolska srenja v Ipavi je postavila namesto svoje
Dnjeprom iu Dunajem; in Domician (85 po Krist), se že mora s Sarmati vojskovati. (Suetonius de Caesaribus 12, 6.)
v ..	L \	t r» < ^	r .	i	; n f v
Ze zgodaj so Sarmati razpadli v razne betve. Jak sama ti so stanovali na iztočni strani Majotide, Rhokso-
letnega šolskega dnarja lani med Donom in Dujeprom (Strabo Georg. 7. pag 306);
in ž njimi *orodni Jazygi so bili onkraj Hypanisa (Buga) naseljeui (Štrabon 7. pag. 294, 306.). Eua betva Jazy-gov je pa prišla za čas Ovidievega ekzila noter do današnje Vaiahie (Ovid ex Ponto 4, ep. 7.) Še eno betvo Sarma-tov pod imenom Jazyges metanastae, kakor njo Ptolo-maj imenuje, ali Jazyges Sarmatae, kakor se pri Pliniji velijo (III. 25.) nahajamo medDunajem in Tiso blizo do Karnunta. Ti Sarmati pa so še le leta 51 po Krist.
Mark
farne šole poglavn
šolo
za ktero je se doložila 495 gold
i
10 kr. na leto. Za to poglavno šolo je tudi rajnki kaplan gosp. Anton Bregenti sporočil čez 5000 gold, istine,
ktera
!ez nekaj let uživala. Za novo ustanovljene v Planini se je zagotovilo za vsako 200
pa se bo še le < šole v Slapu iu gold, učenikovih dohodkov čisto iz domaćih vin. Snujejo
se tudi nove šole v
Budanjah, Podvelbom
in v Vrabcah
V idrijskem okraji so prav lično in prostorno šolo.
Černem Verhu sozidali novo
V
h ni škem okraji so
poslopje in poboljšali dohodke perv Za novo ustanovljeno šolo v
Verhniki povekšali šolsko ega učenika za 30 gold. Polhovem Gradcu se je zagoto-
so
vilo 301 gold. 45 kr. učenikovih dohodkov. V Borovnici poboljšali učenikove dohodke od 186 gold, na 250 gold.
Opomniti se mora, da so vsi ti dohodki pri vseh teh popisanih službah pravi, čisti letni dohodki, od kterih se je povsod odštevalo, kar gré, postavim za mežnarskega hlapca
>
za snaženje učilnice, za poberanje bere itd. Reci se sme da so v veeh teh krajih soseske še veliko veliko več storile kakor je tukaj popisano. Tam pa, kjer se niso mogli učenikovi dohodki samo iz domaćih vin dostojno zagotoviti je večjidel dovolilo dodati iz deželne šolske matice.
(Konec sledi.)
> >

se
v to okrožje prišli (primeri Tacit. Ann. 12, 29). Aurel je imel ž njimi hude boje. V 5. etoletji zgine ime Jazygov popolnoma; vzrok je bilo hudo pobojevanje, ktero so prestati imeli od Gothov.
Da ti Jazyges Sarmatae, ali Sarmatae liberi
Jazyges metanastae niso bili slovanskega plemena, vidi iz imen sarmatskih velikašev: Rum o, Z i n af er,
se
V
ze
Trageled, Zizais, Usa fer itd. (Ammian 17
i
12).
Al poleg teh še Ammian imenuje ^ arma tae limi-gantes, in elavni Šafařik misli (Slav. Alterthiim. I., 250.) da bi ti uteg u i li Slovaui biti. Vendar tudi ti niso, ka-
itd. pri-
kor imena osebne : Froilas, BI i vi las
»
cujejo
vtr 'ř
B e u ga
Sarmat
li m igant
j
Sarmat
S

so
ravno tako bili medsko pleme, kakor Sarmatae liberi, ktere Hieronim imenuje Arkaragantes, samo da Sarmatae li-
so bili černa vlast (Xeibeigeae) Sarmatov
plemenitašev. Ono razmero, ktero najdemo pri skitskem narodu, tudi nahajamo pri Sarmatih, namreč :
m i g a n t e s svobodnjakov
kt
ee
d
?
plemena p o stavi m
so bile plemenit
h
d
matskih Al
vsi so bili plemeniti, in ni b
an 31.
» P
k
• «
S
med
njimi (Ammian 31, 2.) Ti Sarmatski svobodnjaki eo svoje kervne brate hudo tlačili, kakor kraljevski Skythi Skythe
orače, in kadar je jarem pretežek bil, eo ee eužniki proti njim epuntali in bojevali. Euake razmere še tudi dandanaš-
Opazke
,	nji nahajamo v iztoku Evrope (glej L. Georgii Alte Geo-
Članku: Preseljevanje sarmatskih graphie II. 315), Takosna povzdiga zavoljo presilne tlakeje
Limigantov

Spisal Davorin Terstenjak.
tudi bila za cesarja Konstantina, in v ti dobi eo eužni pre obladali in plemenitaše pretirali, ktere pregnance je Konst v Thracii, Macedonii in v Itálii
ne pomenuje ,,e silo pregnani", kakor smo v članku eeljevanje earm. Limig." brali, ker aQxeco ne poznamlj
Al Arkaragant
Učeni goep. Poženčan je článek o Sarmatih Limigantih
»
priobčil, kteri ee mi pa ne dozdeva v vsem temeljit; zato mena p rega nj a ti, ampak hočem svoje opazke prietaviti. Ne bode mi častiti domoro- mog
halten, genug
Pre po
ver
O — "J w ». J MtUflMU . IVlllHlUVll^l/UU^CII^ » C I-
tudi besede Qaya v pomenu eila ne pozna gerški
dec tega zaměřil, ker ee zgodi iz gole Ijubezni do hieto- jezik, in ako bi iz teh eiguifikatov hotli dobiti
•	_____. _ i j . _ _ ._____•_ _ _ . 1. ___ _________.______^..«^««.IUC	i a	_____~ ____
etavek „8 eilo
riske resnice, kteri na
lastnih pomot očitno spoznavati.
pravico ee tudi ne sramujem svojih pregnani", bi ee ne glasil Arkaragantes, ampak na priliko
01 iv trjg Qctyrjç açxovysvoi. Arkaragantes je medoperei
Narod Sauromatov, kakor jih Gerki, ali Sarma- eka beseda in pomeni : tov, kakor jih Latinci so imenovali (Plin. 4, 25.), že He- eansk. radž, lat. rego rodot postavlja v iztok Tanaisa (Dona), iu sicer tri dni daleč od te reke, in ravno tako daleč od majotskega jezera,
mocno
d
od
k in
(Dal

Se nekaj od Rojenic.
od kterega so ee proti eeverju 15 dni hoda etanovalisca Sarmatov razprostirale. (Herodot IV. 21, 115, 116). Po
Diodoru (II. 43) eo Sarmate ekiteki kralji okoli leta 1455	Naj mi bo pripušeno, naznaniti, kar eem od teh mitolo
pred Krist, iz Medie na Tanais presadili. Za one dobe eo gičnih oscb slišal. Neki Notranjc mi je eledeče pripovedoval
Slovani ze gotovo kakih 200 let od baltekega do jadran Neki paetir vidi Rojenice v senci epati
malo
da jih
skega morja etanovali.
eolnce ne obšije. Ker mu je znano, da, ako Rojenico eoln
Sarmati nieo nikdar bili slovansko pleme,	ce obšije, ona umreti mora, jih z vejicami popolnama po
Sam slavni Šafařik je preklical svoje nekdanje mnenje iu s	__
tocuimi dokazi razjasnil narodni razloček Sarmatov in Slovanov. Sarmati so bili medsko pleme „soboles M e dor umu
Tako tudi „signum bellicosum" Sarmatov: Marrha! ni marha merha, temoc uzklike, nak ruskému Hurrah.	Pis.
232
krije, da bi jih tako sirerti otel. Zbuditi namreč se jih ni upal. Zbudivši se, vidijo Rojenice, da jih je usmiljeni člo-
Novičar iz raznih krajev

Tek otel. Prasajo ovcarja, je li od to storil, io ko jim od
Nj. c.
Veličastvo, Cesar io Cesarica, sta se peljala
govori da, mu dolgo življenje in jako srećo naznanijo, kar 16. t. m. v Marija-Celj, od kodar se bodeta v Išel podala se je tudi zgodilo. Da so imele Rojenice kakor serbske in potem v Laxenburg vernila, da od tod 26. k slovesnemu Vile" posebne kraje, kjer so stanovale,
5)
nam pričuje jama
odpertju železnice iz Ljubljane do Tersta odrineta.
Der
(pičlo uro od Zabečevega, podružnice Borovniske v hribu),	zavni zakonik razglasa ministerski ukaz, s kterim se izre-
ktero se dandanašnjega dné ondašnji prebivavci „jamo Ro-	kuje, da je igra ljha sodiv, ki se pri izigravanji reči za
jenic" imenujejo. Sterma steza pelje k ti podzemeljski vo-	prodajo namenjenih po kerčmah (oštarijah) in v drugih
tlini, v kteri hlađen studenćek sumlja. Jama ima velikost	očitnih krajih pogostoma rabi, in pa igra z višjimi ali niž-
male cerkvice, pa je gotovo v celem hribu razširjena
. V .
y
ker
jimi loterijnimi števili prepovedana in da se kaznuje po
bobnjenje podzemeljske vode, Tii obcni kazenski postavi. — V celem cesarstvu je po „Augsb.
iz černega brezdna se s
notri so, kakor pravijo, Rojenice stanovale, in le ob ajdovi allg. Zeit." doslej 560 milijonov zemljoodveznih obligacij iz-
pa tudi danih bilo, kterih pride 353 mil. na Ogersko, Erdeljsko,
UMÉB^íéhbíhh
zetvi so vun přísle ter ljudem mnogo vaznega, vcasi kaj slabega svetovale in povedale.
Tudi na Gorenskem okoli Predasi se mnoge pripovedke o Rojenicah nahajajo, kakor: velikokrat, kadar so kmetje orali ali sejali so jih stišali: „Kmetič, nikar ue sej
Hervaško in Galicijo, 207 pa na ostale kronovine. posebno zaprašanje ste ministerství notranjih opravil ter za uk in-bogočasíje odločile, da gré v krajih, kjer je magi-
bučo (masilc) vina pit
u
ali:
55
, pojdi
Kmetič, le sej, le sej!"
Kmetje so jih radi ubogali in so mnogo přidělali.
Z.
Popravek sostavka

Nekaj
učilnice"
stratum namést okrajnim uredom politično opravilstvo izro-čeno, vsled nove zakonske postave drugi in tretji oklic spre-gledovati. — Na Dunaji je zbor višjih urednikov, kteri se posvetnjejo, kako bi se dalo opravilstvo oblastnij prosteje
Novi predpisi zastran potnih pisem bodo od 1.
16. t. m.

55
Nekaj iz
V 57. listu „Novic" nam je pod napisom: učilnice" zares nekaj prav smešnega, pa tudi ginljivega
prišlo pred oci. Brali smo, da neki učenik v St. J, svoje zanikerne učence pokori po nekoliko nenavadnem nači-
i s i o sel!", in
osnovati.
avgusta naprej tudi za vojaško krajino veljali. je hotel vozovlak, ki je dirjal iz Ljubljane na Dunaj, blizo Miirzzuschlaga, s kolovoznic skočiti. Eden popotujočib, to viditi, skoči z vozá in se ubije. Ni dobro tedaj, z vozá, ki
vina pridelati, se
Upanje, obilo
nu. Zanikerneža namreč
zmerja z besedo : „T
!
drugim učencom veli: „Smejajte se temu oslu!" — Bog vari komu kaj žalega reči; zderžati pa se vendar in
a n a-
nikakor ne moremo, da bi tega zares
d neg
ci na popolnoma ne zavergli in zeló in prav ostudno ne
grajali.
Prašamo le
Zakaj : Kje
li!
Tega nam ni treba
ovati
je še kdo, da bi vsak tak način, s kterim
se mori sramožljivost in krajša ljubezen do bližnjega, spoznal za dobrega in po njem pričakoval poboljšanja?— Sicer pa še enkrat : Bog vari, komu kaj žalega reči ; opomniti hočemo s tem le svoje ljube tovarše učenike, ter jim ponovimo: Nikar ne posnemajte tega nenavadnega načina,
A. Praprotnik.
je v hitrem dirú, skakati.
je začelo v Lombardii kaliti. Ceravno le po malem, se je vendar tertna bolezin tu in taru pokazala — Pruski kralj ki je pretečene dni iz čeških Toplic přišel na Dunaj našega cesarja obiskat, je na poti v svoje stolno mesto v Pilnicu nekoliko obolel, pa kmalo ozdravěl. Sploh se zdaj vladarji močno vzajemno obiskavajo, in govori se, da bodo letošnjo jesen v Beroliuu se avstrijanski, francozki in ruski cesar sošli. — Poslednja poskušnja Mazzini-ta in njegove derhali dá časnikom še vedno mnogo pisati iu premišljevati." OtTdne
veliki ne-
genuesko mesto
temuč le smeiaite se tem
o ... !

Slovanski popotnik
do dné se jasneje kaže, da je sreči odšlo. Zaperseženci so bili z jetniki zmenjeni, po danem znamenji čez mesto planiti, posádko pobiti in po pre-možnejih hišah ropati in moriti. Orožja in streljiva vsake verste je bilo dokaj na skrivnem pripravljenega. Da so oslepljeuci po dobro prevdarjenem načertu svoj namen iz-peljati hotli, se spozna iz tega, da so na raznih krajih v
t
(M.) Novice so v listu št. 52 omenile slovanskih na-
seljencov v Napolitanskem kraljewtvu. Té dni je imel pisa-vec tega, priložnost z dvema Italiauoma govoriti, ki sta v
enein času na noge stopili: V Parizu, v Genovi, v Livorni v Napoii in v Andaluzii na Spanjskem. Pa hvala Boga, povsod jim je spodletelo in upati je, da jih ne bo kmalo spet mikalo, se še kaj tacega loti ti. Bere se tudi, da bodo
saj toliko dosegle,
se
bližnji soseski teh naseljencov domá in po svetu hodita, z narejanjem cvetlic za cerkve pečaje. Povedala sta, da se
razun Vodaj ne še tri večje sela v tistem kraji nahajajo, kterih prebivavci so Slovani še zdaj ali pa so se že poita-
lianili. Te sela so: S. Felice. Monte M i tri o in Pa-
ê
lato. Prebivavci poslednjega sela so se popolnoma poitalia-nili, pervih dvéh pa umijo možje dobro italianski jezik, ker kupčevaje in kot pridni in obertui ljudje po gostim med Ita-liane zahajajo, žensk pa le redko ktera tudi italianski urne.
Okraj
>
kjer ti Slovani živé, imenujejo Cam po basso t. j
n i z k o polje.
evropejske vlade pri angležki, ce vec ue, da se bo na Mazzini-ta in njegove tovarše bolj ojstro pazilo. V tem hipu smo přejeli teržaški časnik od 20. t. m. da je Mazzini, ker je v poslednji dobi cb vse premoženje přišel, sklenil, politiko na kol obesti! Zakaj néki ne sam sebe?--Prigodki, ki se v izhodni Indii godé, so začeli Angležoiu kropa k sercu prilivati. Opornost med indiškimi vojaki se razširja od regimenta do regimenta in angležka vlada se mora previdno ozirati po pomočkih, kaKo to neukretnost za-tréti. Zavoljo tega je poslala povelje, nekaj armade zoper Kitajce uamenjene v Indio potegniti, in posije, kakor se bere, 25.000 mož v to dežtlo. Nekteri poliiikarji hočejo tudi iz tega da bo kraljica Viktoria fraucozkego cesarja šla obiskat
i

Slavni g. Pa vi Šafařík, kteri je bil že pred s njeni namen izvohati, cesarja na svojo stran spraviti, da bi
ji pomagal s kakimi tavženti Francozov vrélo kašo pihati.
Ruski car je rimskemu kardinalu, derž. tajniku Antoneili
Franc-Jožefovim redom in s pruskim redom za zasluge
po
slavljen, je prejel od ruskega cara red sv. Ane 2. razreda.
red sv. Andreja
poslal.
V gojzda neke češke grajšine
čast
Ker tudi od druzih strani dopise v tej zadévi dobivamo, naj gospodje dopisavci ne zamerijo, da izreeemo, da je z nazocim t reč dognana, ker smo si svesti, da bo gospod, komur to gra
so pred krátkém čisto belo sernico ujeli, ktera je pa kmalo poginila. Redka je taka serna iu bere se, da vejo doslej samo za troje tacih živalic.
janje gré, prihodnj
ris:endo discimus !w
poznal
pregovora
»
Errando
Vr.
Odgovorni vrednik: Dr. Jauez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik