GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — LJUBLJANA, 27. APRILA 1960 — LETO XI. — ŠTEVILKA 9 PROSVETNI DELAVEC Večerna politična šola za prosvetne delavce v Ljubljani Velike družbenoekonomske spre- gospodarstva in družbe. To kaže, da tnembe v novi Jugoslaviji so nujno moramo v bodoče obravnavanje Postavile zahtevo po oblikovanju no- tem politične ekonomije posebno Vega človeka, človeka, ki bo po svo- skrbno pripraviti, jih stremljenjih in sposobnostih ^ra šoli predavajo naši teoretiki aktiven graditelj socializma. Ker pa jn praktiki, ki imajo izkušnje v po-v oblikovanju človeka zavzema eno jitičnem delu, in so predavanja za-ajodgovornejših mest šola, je druž- res dobra, šola skuša posamezna a postavila tudi pred šolo nove vprašanja prosvetnim delavcem pri-cilje in naloge v vzgoji mladega na- bližati tudi čimbolj nazorno in or-ašcaja. šola mora danes oblikovati ganizira poučne ekskurzije. Slušate-vsestransko razvito osebnost, clo- V. KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE RAZVOJ ŠOLSTVA JE POGOJ ZA HITREJŠI DRUŽBENI IN GOSPODARSKI NAPREDEK Od ponedeljka 18. aprila do petka 22. aprila je trajal v Beogradu V. kongres naše najbolj množične organizacije: Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V delu kongresa je sodelovalo 1624 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije, prisostvovalo pa je nad 40 predstavnikov političnih strank in gibanj iz Evrope, Azije, Afrike in Južne Amerike, Iti so v svojib pozdravnih govorih izrazili tople simpatije in zanimanje vseh narodov sveta za pogumni boj jugoslo- vro vtcilmrrr« 1 n n>4 n**?rtfist pomenilo nadaljnje povečanje je. Da bi te naloge izpolnili, bo industrijske proizvodnje. Vsa do- seveda potrebno, da bodo izpol-sedanja proučevanja in analize njeni ustrezni organizacijski, ma-opozarjajo tako na potrebo kot terialni in drugi pogoji, na možnosti, da bi visoka stop- rpforTna rodila rzvodn^rČo"tiaiainšdeUStMdkUePrna P°zitivne sadove, je nadaljeval izvodnje ostala še nadalje na tovariž Tit čeprav še ni zaklju- gli" močes2" ind^st^izac e3 V^ čena in dokončana, zlasti glede S f-CPL J večje vneme otrok in mladine mounravTianiu ter aktivno domina- njem’ .ogleclal1 50 51 .trpoveijsKo ko- Josi Broz Tito je j dan kon. Pri tem je močno in na več me- cesa revolucionarnih preobrazb sTfrel(^T1 ueDemKov m žalt SSi graSToclaUzma. ^ro^^m^vodU- prebral _c^n refernU ^ poudaril odločilno vlogo na- v kmetijstvU; z visoko" stopnjo & ^SKrit », ™s-s,5n» Eajanjem «. po^b.m^C ”” SSSSrS^SrSSS [££?SSi ^ S? aivrta"! b®CblnoS”S: v delu naših Sol dnite, ampak s koren,to spremen,- Pr„ „k„ „ lovnega ljudstva Jugoslav, e » dloveita, da bo kos novim na hltra„ s ktep,tT„0 soo,al,st,cnih In same stniktum m'organizacije Potem- ko Je peklrobneie ob; logam ^„„00 vasi. nsticno preobrazbo našega Kmetij ravnaval vsestranski gospodarski Nadaljnji pospešeni gospodar- Takšna oziroma učnega osebja, učencev tole. Te morajo biti povezane 'z ;™ko ^Toriedarobrme"^ ravnaval vsestranski gospodarski Nadaljnji pospešeni gospodar- Takšna perSpektiva našega dov^sfeoS iružbeno-ekonomsko stvarnostjo da 1 ’ , Sls.1,ogleaal' °>>.ratf ®ever in družbeni razvoj naše dežele v skl razvoj, je rekel tovariš Tito, vsestranskega razvoja pa bo ter- nimamo dovolj sodobnih rfahko vnašale v delo nove efe razdobju od prejšnjega kongresa bodo vsekakor spremljale nadalj- ^“fe^o Srjanje lastne sme- socialistične de- ^ mnKo vnasaie v aeio nove eie- govori z našimi prosvetnimi, kultur- ki iih e to- n^ strukturalne in kvali^ jaia pospešeno ustvarjanje lasme sedanjih znanstvenih in U Oiente m metode, vzporedno pa raz- :n nolitičnimi voditelji na bo- 1953- leta (P°datki, ki jih je to- nje stniKturaine in Kvalitativne tehnike; proces modernizacije _;h tPr ctnnnii in vijale tudi druge oblike aktivnosti, do da]j odgovore na mnoga vpra- variš Tito navedel na osnovi raz- spremembe ki bodo naše gospo- na§ega gospodarstva opozarja na , razv0ja naše socialističn ki doprinašajo k oblikovanju vse- ganja Ki so v zvezi z vsebino refor- nih analiz, so zelo poučni in upo- darstvo čedalje bolj približevale p0men organiziranega in široko ž , stransko razvite mlade generacije. rnjran'e g0ie rabni), je govoril o prihodnjih ravni in strukturi, značilni za zastavljenega znanstveno-razisko- » V maiu bo šola z izniti zakliuči- nalogah organizacije Socialistič- razvite dežele. Odločilno silo v Valnega dela na področju tehni- V maju bo Sola z izpiti zaKijuci pihnnin hn nedvom— s k J ssž.s?s£%2^25: «dx%uodlbflnn*»mnvo hov, globlji proces, ki šolstvo po- marca dobiii teme, iz katerih pišejo -----tete m visoke šole bodo morale stavi j a na nove osnove. domače naloge, katere bodo na iz- Nosilci teh korenitih sprememb pitjh zagovarjali. Nekatere teme so so v prvi vrsti prosvetni delavci. konkretne, iz prakse in povezane z hn m nnvnli nn i(=» uritpii cnmn i . _^ ‘i- ______ • Zato m dovolj, da je učitelj samo deiom prosvetnih delavcev v šoli in dober strokovnjak in pedagog, am- na terenu. Uspele teme bo uprava Pak mora biti predvsem tudi pra- j0ie objavila, dve najboljši pa na- vuno ideološko usmerjen in družbe- gradjla. do-politično razgledan, da bo spo- _ '. ... ., . soben živo spremljati sodobni raz- a KZaanJe' k' ,S1 ga bod° .tak°.P". yoj in rezultate znanosti, umetnosti dob!h’ Pa bodo prosvetni delavci }n družbene prakse, ter jih uporab- Pog!oblb z dopolmlmmi semmar t f, *>“■ T» oiihlz,Sl,“pS5 Čelih marksizma Pri delu na njihovih šolah, tako pri Prav zaradi tega je Okrajni ko- same™ P°uku Pri bo^delavsko^uihverzo^ustmiOTiPv “ Pionirski. organi.za«ji' nili _n ° ,'pP- P° stvujejo kot predavatelji in organi- znali vnaža,larkčnlo in DoukJ 8 zatorji- Prav tako pa bodo s1«53*61!« vnašatl y šolo m pouk. t£ politjčne šole lahko nudili še več. , .la Predstavlja prvi poizkus j0 p0rn0č družbenim organom in .ern„at'cnega politično-ideološkega množičnim organizacijam komune, 0^,.,r?zevahia. prosvetnih delavcev v kjer je dej0 prosvetnih delavcev kot ni lkl doP°Ini.Inega večeniega sola- intelektualcev zlasti na podeželju še Pja. Na razpis uprave šole se je bno koristn0. Prijavilo mnogo več kandidatov, kot je želela šola sprejeti. Namesto ^ega, je šola odprla dva oddelka, j, katerih se izobražuje 56 slušate-učiteljev in profesorjev. Zainteresiranost prosvetnih delav-ppv za politično šolo dokazuje, da se za politično in družbeno življenje globoko zanimajo in da čutijo pozebo po sistematičnem izobraževa-nJu na tem področju. Zato bo šola letos ustanovila podobne oddelke tudi v Kočevju, Trbovljah, Kamniku in Domžalah, na šoli v Ljubljani Pa odprla še tri posebne oddelke — za družbene vede, za prirodne vede in za književnost, kulturo in umetnost. S tem bo šola omogočila tžko dopolnilno izobraževanje tudi širše-|?u krogu prosvetnih in kulturnih delavcev ljubljanskega okraja. Program šole daje prosvetnim delavcem zaokrožen oris socialistič-?eSa razvoja pri nas in v svetu, razrednim in šolskim skupnostim, Kosorič Vekoslava Predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije tovariš Josip Broz-Tito je na začetku kongresa sprejel pozdrave in cvetje od delegacije pionirjev IDEJNA VZGOJA NAJVAŽNEJŠA Posvetovanje učiteljiščnikov Slovenije 2e tretje leto zapored so se srečali bodoči učitelji, dijaki učiteljišč vse Slovenije na posvetovanju, ki so se ga poleg delegacij dijakov in profesorjev udeležili tudi vidni predstavniki mladinskega političnega življenja in upravnega sistema, med njimi član predsedstva CK LMJ tov. Badovinac, predsednik CK LMS Stane Kranjc, predsednik OK LMS Ljubljana tov. Bernik, pomočnik sekretarja za šolstvo LRS tov. Boris Lipužič, direktor Zavoda za napredek šolstva LRS tov. Vladimir Cvetko in drugi. Posvetovanje, ki je trajalo dva dni, 9. in 10. aprila 1960, je v polni meri opravičilo svoj namen in je uvodna ugotovitev, da se mora s tradicijo teh posvetovanj nadaljevati, popolnoma pravilna. blema kadrov in zboljšanju kva- ™ gospodarstva in našega druž- lifikacije delovne sile. Po neka- b.enaga .razvo^ z znatn° ^ terih analizah bo potrebno v zve- elastičnim sistemoin pouka je zi s prihodnjim petletnim planom tr.eba omog?čl!;k š°lanJe. strokov-eosnodarskeaa razvoia FLRJ da nJakov različnih stopenj strokov-f^rihod^ih^rh^hp^ nosti Dostikrat gre za nepravi-dvoji število tistih študentov na len adnos .do tega zelo važnega fakultetah ter višjih in visokih vprašanja in za pomanjkanje ra- šolah, ki končujejo šolanje, šte- ČZt vilo učencev, ki končujejo sred- in solanie strokovnega kadra nje strokovne šole, pa več kot P™ ^ za. hltr^ŠI drafbenf potroji. Razen tega bo z razni- “ gospodarski razvoj. Vskladitl mi oblikami dopolnilnega šolanja ^ treba razvoj strokovnih šol s za odrasle, s šolami za kvalifi- sedanjimi in perspektivnim, pobirane in visokokvalificirane de- trebami gospodarstva. V ta na- lavce ter s tem, da bo delavcem me" seJe treba bo j ?mel0 lote-omogočeno pridobiti si kvalifika- vat, izbire oblik strokovne ,zc^ cije na pocUagi strokovnih izpi- brfbe ^ vrste šol, k, jo terja tov, potrebno, da se v nasled- ®<>dobna Proizvodnja. To pomeni, njan obdobju povprečno na leto da ™ranao Pri razvijanju usposobi nad 55.000 ljudi. V ce- strokovnega šolstva pred očmi loti nam bo v prihodnjih petih konkretne potrebe posameznih letih potreben skupen dotok gospodarskih panog, celo potrebe ' okrog 850.000 kvalificiranih de- Posameznih podjetaj. V sistemu lavcev in strokovnjakov; te po- strokovne Izobrazbe mora biti trebe po kadrih pa bodo z raz- ^sem našim državljanom omogo-vojem gospodarstva čedalje več- ef.1?0- da « P° svoj.h sposobno-J 6 ^ stih pridobe vse stopnje strokov- ne izobrazbe, ne glede na način, po katerem so prej pridobivali strokovno izobrazbo. Pri tem pa morajo aktivno sodelovati gospodarske organizacije, zakaj prav one neposredno čutijo, kakšni kadri so jim potrebni. Gospodarske organizacije morajo nuditi neprimerno večjo materialno in kadrovsko pomoč manjkanje prostorov in finančnih volj. Obenem so opozorili, da sredstev za njihov razvoj in na mora LMS še bolj budno sprem- sistematiko tega pripravljanja. Ijati in usmerjati delo skupnosti, strokovnim šolam in drugim Zavedajo se da mora večino teže in se strinjali, da bi pravilnik po- ustanovam, ki šolajo kadre za vzgoje v tej smeri nositi ravno slovanja skupnosti, ki naj bi bil potrebe gospodarskih organizacij. LMS ki ima v okviru svojega sestavni del šolskega pravilnika, Tovariš Tito je govoril tudi o programa možnost največ nuditi, nedvomno mnogo doprinesel k še problemu šolskega prostora in In ne samo to. Učiteljiščniki lah- hitrejši utrditvi ugleda skupnosti naglasil, da bo potrebno v pri-ko preko LMS najtočneje spo- in h širini problematike, ki jo re- hodnjem petletnem obdobju tudi znaio nosilce razvoia našesa no- šujejo. Posebno pa so poudarili, ta vozel razvozljati in določiti vega, prerojenega družbenega da bodo morali kot bodoči učitelji za gradnjo novih šol več sred-življenja, bodisi da so to politič- Pomagat, pri graditvi in utrje- štev. 4 « , ne ali družbene organizacije. S vanju skupnosti učencev na osem- Socialistična zveza je imela ----— ... . ---------------- Prvi dan so udeleženci posve- števamo njihovo svetovno-nazor- tem pa so pokazali, da se zave- letni. Soli in.da morajo zato skup- doslej zelo velik pomen v našem Poleg tega pa jih seznanja s proble- tovanja poslušali referat sodelav- sko gledanje, ugotovimo, da je ^aj0 da ^ družbeni delavec lah- n?sti temeljito poznati, tako z vse- družbenem razvoju, se večji polj11, ki so v neposredni zvezi z nji- ca šolske komisije pri CK LMS vse prej kot znanstveno marksi- gamo fis+; učitelj ki se je že binske k?t organizacijske strani, men pa bo imela v prihodnosti, '‘vini prosvetnim delom. Program tov. Romana Oberlintnerja in ko- stično. Istočasno pa so povedali, na x0it _ učiteljišču družbeno kar. pa P™ bo omogočilo samb bJ-)eaa vloga v našem celotnem Jtama pet skupin tem, in sicer: referat predsednice LMS na ljub- da ni samo LMS poklicana, da udeistvoval in si že zgodaj pri- ahbvno delovanje v skupnostih družbenem razvoju in v razvoju fbanstveni socializem, delavsko gi- Ijanskem učiteljišču tov. Ivice ideološko vzgaja in gradi mladi- določene nrenotrebne iz- zdai. dokler so še sami dijaki. neposredne socialistične demo- anje, politično ekonomijo in eko- Smeje. Referat je prikazal nove no in da ideološko politično delo kugnj„ Kliub temu da so posta- Udeleženci posvetovanja se kracije je ogromna, ker je tudi ?°tiiijo FLRJ, subjektivni faktor in naloge učiteljišča glede na refor- ni in ne sme biti domena mladin- vili qvohodnP aktivnosti kot sred- niso omeiili samo na že nakazana sarna ena osnovnih oblik nepo- fUtumo-prosvetno politiko. Med- mo osnovnega šolstva in zavze- ske organizacije. Tako so se nuj- ^tvo za nridobivanie Dralitičnega YpraSania: razpravljali so še o sredne socialistične demokracije ^k0 prve štiri skupine tem manje ter dolžnosti LMS pri no morali dotakniti vprašanja znanja zavkliučltev v družbeno dnig>h drobnejših probemih svo- m eden bistvenih elementov si- “Nošnega značaja, deloma prireje- vzgajanju učnega kadra, medtem profesorskega kadra na učitelji- znariJa.za VKriucltev v . „ ° " Jih šol, o delu mladinske in dru- Sterna družbenega samoupravija- ^ Potrebam prosvetnih delavcev, je ko je koreferat govoril o reformi šah. Ugotovili so sledeče: Naši da^uk svobodnih "ak- gib .organizaci3 na SoIah '‘d. Ob nja je rekel tovariš Tito zadnja skupina tem izrazito name- učiteljišča, o družbeni vlogi uči- profesorji so sicer strokovnjaki tivn^fnudi Sliiščnikdm kot zaklJucku posvetovanja so spre- O bistvenih vprašanjih našega a «na praktičnim potrebam prosvet- telja itd. Po referatih se je raz- kot vzgojitelji, oblikovalci svetov- “ 7 3el1 na osnovi vse8a razpravljanja družbenega razvoja so govorili delavcev v šoli in družbi. Novi vilJa živahna diskusija, ki je jasno neL nazora mladih m M VSem "l™6™ uč.e.nce”1> in referatov sklepe, ki jim bodo še drugi vodilni jugoslovanski j^ngram te šole pa bo prilagojen prikazala 'stanje na slovenskih Pahko storili še veliko več" Od- T sm®trno IzrabllanJe . P 0®^;® služili kori orientacija za delo de državniki in veliko število dele- f fde na zanimanje prosvetnih in Učiteljiščih in veliko voljo mla- X0° So obsodm nazldniaška ^nas,ednjega posvetovanja --------------------------------------------------- kdUumih delavcev za razne družbe- dine na njih, da bi jih čimbolj in Sanji nekaterih vzgoiiteliev bll‘’ da,.Je na °ga fLMS Pn tem Za pr?ač1evanje dialektike eim hitreje reformirali in tako za- g na odnos med fantom in ^kvi*"13^ J32' ^01e.“,POgl°bljene ffZpr?Ve 0 dostili potrebam družbe po pro- tem DoLbno 0^ mh pbllk. svobodnih aktivnosti in ^tualmh kulturnih problemih. svetno-vzgojiteljskem kadru, tako S^omembnovloToLMS^ Pa’ kar Je ševažnejše, pravilno - D** v ioU poKka v obliki preda- v kv,„tiK.«m ko, kv„,to.o.m d‘1*‘">V “ dCl°V“Je m razgovorov. Težišče dela je pogledu. ,—-------------v njin. A G gatov. vanje teh vprašanj. Marsikje Ker pa se mladinci učiteljišč- ^ * Vi. v . . —— J w .glavnem v razpravah, kjer sluša- Diskusije mladincev — bodo- . . ,, ---- . -------- ■fbli na osnovi izmenjavanja mnenj čih učiteljev so se dotaknile pe- Marsikje so v tem pogledu nikj zaVedajo, da bodo morali Shajajo do marksističnih pogle- rečih, reforme potrebnih vpra- ravno organizacije LMS že mar- prej ko siej sprejeti tudi razne a°v zastavljenih vprašanj oziroma šanj, med njimi na prvem mestu sikai storite- .Tako imajo man- funkcije v družbenem upravlja-Ptebleniov. Razprave so posebno ži- idejne vzgoje mladega rodu. Z b?rski učiteljiščniki ob pomoči njU) so z Vso prizadetostjo razmahne in konstruktivne pri obrav- vso resnostjo so postavljali vpra- Ljudske univerze organizirano pravljali tudi o delovanju skup-aavanju zadnjih skupin tem, ki se šanje: Kako bomo vzgajali in tako imenovano »Solo za življe- n0sti učencev na svojih šolah Dana*aj° na konkretne prosvetne učili mi druge, če nas ne bodo ni dijaki mursko-soboškega uči- kot o najboljši šoli za priprav-šati-eme- Zanimivo je, da so slu- naučili in vzgojili? To vprašanje teljišča se v politični šoli na de- ijanje in usposabljanje v resnične elji ocenili kot najtežji del pro- je popolnoma upravičeno, kajti batnih krožkih pripravljajo na upravljalce. Pri tem so ugotovili, ie 013 politično ekonomijo, ki pa neredki so profesorji, ki so sicer bodoči poklic. Ko so se ustavili da so razredne skupnosti že našle osnova za razumevanje našega strokovno neoporečni, če pa upo- ob problemu družbene aktivnosti svoje mesto in si zagotovile tudi __ ' učitelja, so ugotovili, da mora določen ugled, o čemer najlepše biti učitelj na to svojo nalogo pričajo uspehi javnega ocenjeva-pripravljen, še preden jo prevza- nja in opravičevanja, medtem ko me v praksi, to je že na šoli. Zato smatrajo, da se šolske skupnosti so vprašanju razvoja vsebine in še vedno niso povsod dovolj raz-oblik svobodnih aktivnosti posve- živele in si našle pravo vsebino tili vso potrebno pozornost. Pri dela, kljub temu, da je problema-tem so predvsem opozorili na po- tike, ki bi jo morale reševati, do- K 1. maju, prazniku delovnih ljudi, čestitata uredništvo in uprava »Prosvetnega deli avca« Skupina slušateljev večerne politične šole pred kulturnim domom V Trbovljah Predstavniki CO našega sindikata pri Krstu Crvenkovskem Problemi šolstva na Goriškem Član Zveznega izvršnega sveta in sekretar Sekretariata ZIS za prosveto in kulturo tovariš Krste Cr-venkovski je 8. aprila letos sprejel predstavnike Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije na čelu s predsednikom CO tovarišem Milanom Mirkovičem. Predstavniki našega Sindikata so ob tej priložnosti tovariša Crven-kovskega seznanili z nekaterimi vprašanji na področju dejavnosti Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije, kot so: kompleksno proučevanje dela organov družbenega upravljanja v šolstvu in prosveti; priprava posvetovanja na temo »kako vskladiti proces vzgoje in izobraževanja v splošnoizobraževalnih šolah z razvojem in potrebami gospodarstva in družbe« (posvetovanje bo organizirano skupaj 8 Sekretariatom ZIS za prosveto in kulturo, Zveznim zavodom za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj in drugimi zainteresiranimi družbenimi in gospodarskimi organizacijami); koordinirano spremlja- nje izvajanja šolske reforme v sodelovanju s Sekretariatom ZIS za prosveto in kulturo. Zveznim zavodom za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj ter Centralnim komitejem Narodne omladine. Potem so se razgovarjali o nekaterih materialnih vprašanjih s področja šolstva in položaja prosvetnih delavcev, ki bi jih bilo potrebno rešiti ali vsaj začeti reševati. Zaradi splošnega pomanjkanja šolskega prostora so predstavniki Sindikata predlagali, naj bi v skladu s sklepom prvega kongresa Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev razmislili o proglasitvi enega prihodnjih let — morda leta 1961 — za »leto šolstva«; v tem letu bi poleg rednih proračunskih sredstev za graditev novih šolskih stavb porabili še izredna sredstva. V ta namen bi pritegnili vse družbene sile od komune do federacije pod vodstvom Socialistične zveze delovnih ljudi. Tovariša Crvenkovskega so naši predstavniki seznanili tudi s sestavljanjem šolskih proračunov, ki se Poziv šolam Poročajte nam o družbenem upravljanju! O družbenem upravljanju na naših šolah je tekla beseda na nedavni seji predsedstva CO Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije. (Poročilo o tem smo objavili v prejšnji številki našega lista). Osnovna ugotovitev tega razgovora je bila, da bodo morale sindikalne organizacije odslej posvečati vprašanjem družbenega upravljanja v šolah večjo skrb. Lahko rečemo, da pomeni družbeno upravljanje v naših šolah za pravilno socialistično vzgajanje mladine prav isto, kot je delavsko samoupravljanje za proizvodnjo. In vendar moramo ugotavljati, da smo doslej tem vprašanjem posvečali zdaleka manjšo pozornost, kot je to v proizvodnji: tam imajo posebne šole za usposabljanje delavcev za nelahke naloge upravljanja, tisk posveča temu že od vsega začetka veliko skrb in objavlja mnogo gradiva iz prakse delavskega samoupravljanja. Rezultat je, da je porast proizvodnje pri nas v svetovnem merilu na prvem mestu. V šolah imamo družbeno upravljanje z udeležbo mladine, ki je istovetna z udeležbo delavcev v delavskih svetih; vendar smo od leta 1955 prav malo storili za medsebojno povezavo izkušenj. Zato smo mnenja, da bi bilo koristno v glasilu prosvetnih delavcev začeti s posebno »rubriko o družbenem upravljanju na šolah-«. Tu bi objavljali prispevke z vseh šol v Sloveniji, ki bi osvetljevali in kritično razmotrivali ta za nadaljnji reformni proces v naših šolah tako pomembna vprašanja. Potrebno je, da se prosvetni delavci med seboj pogovorijo o težavah in o uspehih, tako da bi pozitivne izkušnje enih lahko koristili tudi drugi. Naj bi ne bilo okraja, ki ne bi v to rubriko prispeval po svoje. Obravnavali naj bi vprašanja, kot so: — šolski odbori kot organi družbenega upravljanja, zlasti glede na njihovo udeležbo pri učnovzgojnih problemih šole; — udeležba mladine (dijakov, učencev) pri družbenem upravljanju šole; njihovo sodelovanje na sejah šolskih odborov in -na konferencah učiteljskih zborov'; aktivno delo, pomoč, koristi in težave mladine in vzgojiteljev pri družbenem upravljanju na šolah. Posamezne šole pa tudi vzgojitelji naj bi s tega področja postavljali razna vprašanja, uredništvo lista pa bi se pobrigalo za odgovore nanje. Tako bi postala ta rubrika zares pestra in odraz dejanskega stanja na šolah, hkrati pa marsikomu v veliko korist za pridobivanje izkušenj. danes, zlasti v pogledu materialnih sredstev, planirajo na višini prejšnjega leta ali pa celo še niže. Dalje so se pogovorili o sedanji ravni položajnih plač prosvetnih in znanstvenih delavcev, ki niso na višini položajnih plač uslužbencev v drugih strokah. Medtem ko so se te plače v drugih strokah znatno povečale, so ostale v prosvetno-znanstveni stroki neizpremenjene. Znova naj bi pregledali predlog Centralnega odbora za rešitev tega vprašanja. Rešitev samo za univerzitetne profesorje ni zadovoljiva. V zvezi s kadrovskimi vprašanji so predlagali — zaradi prakse v nekaterih občinah —, naj bi se 211. člen Zakona o javnih uslužbencih uporabljal za vse javne uslužbence, tudi za prosvetne delavce, in da je treba skladno s tem spremeniti Zakon. Poudarili so, da je potrebno čim-prej sprejeti dopolnilne odločbe k Zakonu o javnih uslužbencih kot: odločbo o sistematizaciji delovnih mest, ki bi vsebovala trajanje rednega dela oziroma redno število ur in število učencev ali otrok v oddelkih, od česar zavisi število učiteljev na šoli; odločbo o plačevanju nadurnega dela oziroma število ur preko rednega dela, ker so dosedanji predpisi o tem pomanjkljivi, plačevanje pa je večkrat le simbolično. Vsi ti predpisi spadajo v pristojnost Zveznega izvršnega sveta. Na osnovi sklepov prvega kongresa našega Sindikata so naši predstavniki predlagali spremembo zakonskih predpisov v tem smislu, da uslužbenci, kot so bibliotekar, kustos, konzervator in arhivar s fakultetno izobrazbo, kot tudi ostali prosvetni delavci, napredujejo do IV. plačilnega razreda. Zaradi nerešenega vprašanja delovnega časa in letnega dopusta vzgojiteljev v domovih in internatih, ki morajo preživeti tamkaj celo leto, je bilo predlagano, naj bi izdelali odločbe, s katerimi bi ta vprašanja uredili v skladu s posebnimi pogoji dela v teh vzgojnih ustanovah. Prav tako so predlagali, da bi uredili — podobno, kot je to primer v drugih strokah — napredovanje prosvetnih delavcev-udeležen-cev NOV, ki delajo v šolah. Predlagane so bile še spremembe izvajanja razpisov, da bi se izognili nekaterim nepravilnostim, ki so se pojavile v dosedanji praksi. Tovariš Crvenkovski je razumel upravičenost omenjenih predlogov in dejal, da vsa ta vprašanja proučujejo in da bodo v skladu c modnostmi v najkrajšem času rešena. Vprašanje položajnih plač univerzitetnih profesorjev je deloma rešeno, zdaj odgovorni organi proučujejo vprašanje položajnih plač še ostalih prosvetnih delavcev — je zaključil razgovor tovariš Crvenkovski. Šolstvo na Goriškem stoji pred nekaterimi problemi, ki dobivajo vse bolj pereč značaj. O njih sta v zadnjem času razpravljala predsedstvo Okrajnega odbora Socialistične zveze in Okrajni ljudski odbor ter sprejela priporočila za hitrejše ukrepanje. Predvsem so pereči materialni problemi šolstva. Dobra četrtina šol v okraju še vedno gostuje v privatnih zgradbah, ki so vse prej kot primerne za pouk. Tudi del šolskih zgradb je zaradi zanemarjenosti v slabem stanju. Občinski ljudski odbori so pogostokrat, namesto da bi reševali probleme, ki so zahtevali manjše investicije, čakali na večje vsote denarja, ki Brigadni večer na Viču Nedavno tega je bil na telovadišču vajenske šole kovinske stroke na Viču brigadni večer, ki je lepo pokazal, kako zelo je zavzeta mladina za delovne akcije in za nadaljnjo izgradnjo naše socialistične dežele. Poleg mladincev Ekonomske srednje šole so prispeli na prijeten večer brigadirji in brigadirke z domače in sosednjih vajenskih šol, tako da se je zbralo več sto mladine, ki je z vso pozornostjo spremljala nagovor predstavnika občinskega komiteja tov. Bado-vinca. Le-ta govoril o razvoju mladinskih delovnih akcij in o nalogah, ki čakajo mladino letos. Krajšemu kulturnemu programu je sledil zabavni del večera. Organizacijsko kakor tudi vsebinsko je bil brigadni večer skrbno prior avli en. saj so si omislili mladinci med drugim tudi buffet in garderobo in so imeli celotni aranžma v svojih rokah Okrnjena enakopravnost otrok Z ustavnim in šolskim zakonom je vsakemu državljanu zagotovljena možnost izobraževanja po njegovih sposobnostih in prizadevanju. Celotna naša družba si prizadeva, da bi šolstvo v tem smislu čim bolje uredila, vendar nastopajo predvsem v osnovni šoli skoraj nerešljive ovire, ki jih opažamo na redkeje naseljenem -podeželju. Tu je vrsta šol, ki niso polno razvite, ker je premalo učencev. Zaradi tega so prisiljeni urediti poučevanje v oddelkih, kjer poučujejo hkrati dva ali več razredov v učilnici. Na celi vrsti osnovnih šol poučujejo združeno po tri ali celo štiri razrede, predvsem višje. Vprašanje je, če lahko učenci v tako organizirani šoli objektivno pridobijo toliko znanja, pa naj jih poučuje še tako razgledan učitelj, kot v polno razviti. Kljub temu, da so učne ure šestdesetminutne in največkrat učna snov podeljena, v kolikor je to mogoče, po letnih turnusih, ne more biti niti kvantitativno niti kvalitativno zajeta v celotnem obsegu. Vrhu tega pa še učni kader ni strokovno tako izpopolnjen kot na polno razviti šoli. Seveda so tudi učni pripomočki sorazmerno skromnejši. To se pravi, da so podeželski otroci nekje prikrajšani za pogoje, ki bi jim omogočili enakopraven razvoj z učenci, ki obiskujejo polno razvite šole. Razumljivo je, da tega vprašanja ne bo mogoče odpraviti s povečanim številom učnega kadra, ki ga povsod primanjkuje, ker so razredi prešibki, in tudi učilnic ni dovolj. Tako reševanje bi bilo nesmiselno in silno drago. , Naj osvetlim ta problem po stanju, ki je v šmarski občini. Od 26 osnovnih šol je 19 osnovnih šol, kjer poučujejo v kombiniranih oddelkih. Polno razvite osnovne šole so v Šmarju, Rogaški Slatini, Rogatcu in na nasprotnem delu občine v Lesičnem, Kozju in Bistrici ob Sotli. V obsoteljskem predelu med Rogaško Slatino in Bistrico ob Sotli, ki sega v dolžino preko 30 km, ni niti ene polno razvite šole. Tako so otroci tega področja čisto objektivno prikrajšani za pogoje pri pridobivanju osnovne izobrazbe. Na drugi strani pa so šole precej goste z manjšim številom otrok. V Podčetrtku je 119, v Olimju 53, na Bučah 105, v Polju ob Sotli 79 in v Virštanju 110 vpisanih učencev. Če bi nekje na geografskem središču teh krajev zgradili polno razvito osrednjo šolo, bi lahko učenci višjih razredov osnovnih šol obiskovali osrednjo šolo in tako tvorili močne samostojne razrede. Tudi razdalja do šole ne bi bila prevelika, ker bi se že lahko posluževali obsoteljskega vlaka. Na taki osrednji šoli bi mogli ugodno rešiti tudi vprašanje strokovno izpopolnjenega učnega kadra, bolj- še opreme in podobno. Na področnih šolah pa bi ostali osnovni štirje razredi, ki bi jim lahko posvetili še večjo pozornost. Tako se ne bi dogajalo, da imamo danes na prej navedenih šolah povprečno po pet učencev v VIII, ali VII. razredu, pač pa bi v osrednji šoli dobili primeren razred s povprečno 25 do 30 učenci. Na Šmarskem bi morali zgraditi vsaj dve osrednji šoli, da bi v glavnem zadovoljili potrebam. Obsoteljska osrednja šola bi zajela učence iz Podčetrtka, Olimja, Virštanja, Buč, Polja ob Sotli in še Sodne vasi; v Mestinju pa iz Lemberga, • Kristan vrha in deloma iz Sladke gore, Zibike in Pristave. Dejstvo pa je, da s tem ne bi rešili vprašanje kombiniranih oddelkov na Vinskem vrhu, Dobovcu pri Rogatcu in Podsredi. V večini pa bi le bilo rešeno. Tako je na Šmarskem. Podobno je verjetno še marsikje. Naša družba potrebuje vedno več razgledanih ljudi v industriji in v kmetijstvu, zato smo (dolžni, da usposobimo mladino. In pravico ter pogoje za osnovno šolo moramo nuditi vsem, kolikor je le_ mogoče. Zato verjetno ni odveč, da sem nakazal gornji problem, saj smo vsi dolžni razmišljati tudi o organizacijski ureditvi šole ji a vasi, a družba je dolžna vložiti sredstva, ki se bi tu prav gotovo obrestovala v razvoju naše mladine. L. pa jih ni bilo. Gradnja šol v okraju je že za petletnim načrtom. Vsekakor bo treba najti rešitev in hitreje ukrepati. Zadevni okrajni organi so mnenja, da bi se morale gospodarske organizacije zainteresirati za šolstvo in vanj vložiti del razpoložljivih sredstev, saj jim zelo primanjkuje šolanega kadra. Oprema je v večini šol v zelo slabem stanju in ne ustreza več sodobnim zahtevam. Ponekod imajo še vedno po pol stoletja stare klopi. Sodobne učne pripomočke pa ima zelo majhno število šol. Prosvetni kader muči predvsem stanovanjski problem. 60 0/o vseh učiteljev bi bilo treba zamenjati stanovanja. Polovica od teh živi namreč v skrajno neprimernih stanovanjih, druga polovica pa ima komaj primerna stanovanja. Občinski ljudski odbori, razen v Idriji in Ajdovščini, kažejo za njihove stanovanjske probleme zelo malo razumevanja. Čeprav se izteka v stanovanjske sklade letno okoli 20 milijonov dinarjev od prosvetnih delavcev, se lahko pohvali le malokateri prosvetni delavec po občinah, da je dobil, če že ne novo, vsaj primerno stanovanje. Problemi, ki smo jih našteli, nedvomno vplivajo na prizadevanje prosvetnih delavcev in njihov uspeh v šolskem in izven-šolskem delu. Družbeno upravljanje v šolstvu je na Goriškem že dobilo določeno vsebino. Vseh 186 šol v okraju ima šolske odbore, ki so prešli preko začetne faze dela. Vse bolj se poglabljajo tudi v idejne in vzgojne probleme. Vendar pa imamo tu in tam primere nezadostne povezanosti med učitelji in člani šolskih odborov. Večkrat je upravitelj šole edina vez med člani odborov in drugimi prosvetnimi delavci. Dremalo je še tudi odgovornosti za delo pred družbo. Do sedaj šolski odbori skoraj niso poročali o svojem delu zborom volivcev. Okrajni ljudski odbor je sprejel priporočilo, da bi komune v okviru možnosti takoj reševale probleme, ki se pojavljajo. Spremenile naj bi tudi odnos do prosvetnega kadra, ki je pogostokrat nepravilen. Okrajni odbor Socialistične zveze pa je pri komisiji za družbeno upravljanje imenoval posebno podkomisijo za šolstvo, kar naj zagotavlja, da bodo problemi šolstva stalno pred očmi družbe. L. K. Obvestilo 1. Nekateri šolski upravitelji In učitelji so prosili, da ki v Pedagoškem centru v Ljubljani nudili prenočišče dijaškim ekskurzijam, ki pridejo v Ljubljano. Sporočamo, da je Pedagoški center vse poletje polno zaseden s tečaji in seminarji. Prenočišče dobe, ako je še prostora samo posamezni člani sindikata prosvetno znanstvenih delavcev; dijaških ekskurzij ne sprejemamo. 2. Udeleženci tečajev za absolvente srednjih šol v oktobru in novembru 1959 ter v februarju 1960 dobe teze predavanj iz metodike in pedagoške psihologije, ako javijo svoj naslov. Pedagoški center v Ljubljani, Poljanska 28 Na šolah so zaživele zadruge V začetku leta 1959 je -Po-■očilo« Zavoda za napredek šolstva LRS, ki je bilo v celoti posvečeno šolskim zadrugam, v Slanku -Šolske zadruge v FLR Jugoslaviji-« napisalo: — V LR Slovenji šolskih zadrug v pra-/em pomenu te besede ni. Le v ikviru pionirske organizacije so se razvijale in še sedaj delujejo lokaj množično različni krožki, družine, sekcije in podobno, v katerih so se pionirji bavili s slično dejavnostjo, kot jo vse-Dujejo šolske zadruge v drugih republikah. Tako smo imeli ^ in mamo družine sadjarjev, krožke iebelarjev, sekcije biologov ipd. Vendar vseh navedenih oblik pionirske dejavnosti ni mogoče primerjati s šolsko zadrugo, ki predstavlja na področju svobod-lih aktivnosti njih najvišjo oblilo. — Od takratnega za LR Slovenijo dokaj neugodnega porodila — v FLR Jugoslaviji je bilo tedaj že razvitih in delujočih preko 1360 šolskih zadrug (v LR Srbiji — 636, v LR Hrvatski — 554, v LR Makedoniji — 96, v LR Bosni in Hercegovini - 71 in v LR Črni gori - 3) - je prešlo komaj dobro leto dni, vendar za razvoj šolskih zadrug v LR Sloveniji pomembno leto, saj jih Štejemo danes - to je v drugi polovici šolskega leta 1959/60 -že kar čez 270. Seveda niso vse zadruge na šolah enako močne, niti niso še vse v polni meri zaživele svojega življenja, ene so tik pred ustanovitvijo, druge so komaj končale s svojimi ustanovnimi občnimi zbori, tretje se šele iz krožkovne oziroma družinske in njim podobne oblike počasi spreminjajo v pravo zadrugo. Toda naj bo tako ali. drugače, tudi v LR Sloveniji je led prebit in zadruge si že krepko utirajo svojo nadaljnjo pot kot posebna oblika svobodnih aktivnosti s proizvodnim delom, kot šola skupnega dela, samoupravljanja in vodenja, kot most, ki veže učno delo s praktičnim življenjem, kot temelj delovne vzgoje in poklicnega usmerjanja. Cela vrsta je vzgojnih vrednot — zadruga naj opravi predvsem vzgojno funkcijo —, ki jih nudi zadruga šolski 'mladini pionirske in mladinske starosti v vseh vrstah šol. V LR Sloveniji trenutno vodi glede števila zadrug na šolah okraj Ljubljana s 110 zadrugami, temu pa slede okraji Maribor s 43 zadrugami, Celje z 42, Murska Sobota s 33, Novo mesto s 26, Kranj z 10, Gorica s 6 in Koper z 2 zadrugama. Število zadrug pa še neprestano raste. Zadruge, ki smo jih našteli, niso razvite samo v osnovnih šolah. temveč jih ustanavljajo tudi v strokovnih šolah in šolah za izobraževanje učiteljev — seveda glede na pogoje, ki jih te šole za njihov razvoj nudijo in še glede na vzgojne in izobraževalne cilje, ki jih hočejo te šole doseči. Zadruge kot najviše organizirana oblika — saj imajo svoj statut, program, organizirano delovišče — svobodnih aktivnosti so si torej v šolah LR Slovenije že pridobile svojo domovinsko pravico. V njihovem delu jim krepko pomagajo mnoge družbene organizacije (Zveza prijateljev mladine, pionirska in mladinska organizacija, Ljudska tehnika), ustanove (kmetijske zadruge) in različna strokovna združenja. Skoraj ni zadruge, v kateri ne bi več ali manj sodelovali in ji pomagali v njenem razvoju starši šolske mladine, člani šolskih odborov in učiteljskih zborov, kmetijski, tehniški in drugi strokovnjaki. Zadruge v šolah postajajo danes že nujna potreba naše učno-vzgojne prakse. 2e dosedanje izkušnje v delu zadrug na šolah — tako pri nas kot v drugih republikah pa tudi v zamejstvu — so pokazale, da zadruge na najbolj priroden način povezujejo šolo z njenim komunalnim družbenim okoljem tako v kmetijskih kot industrijsko-obrtnih in admini-strativno-upravnih področjih; v mladih zadružnikih razvijajo zavest, da so sestavni del družbenih sil, s katerim se skupaj borijo za večjo proizvodnost dela in boljše življenje (različne oblike kooperacije, skupne komunalne akcije); v zadružnikih rastejo z delom v zadrugi vse bolj pozitivne delovne navade, lastnosti in sposobnosti; prav tako pa ti v praksi spoznavajo, da le kolektivne oblike proizvodnega dela in uporaba sodobnih delovnih metod in sredstev vodijo k odpravi zaostalosti in napredku; sam proizvodni proces, ki se ga mladi zadružniki lotevajo, jim na vsakem koraku govori, kako važno je za sedanji in nadaljnji razvoj tega procesa problemi in načini samoupravlja-teoretično znanje iz vseh učnih nja; pri praktičnem delu na šol-predmetov — tako raste pomen skem zemljišču in zemljišču KZ šole in šolanja v njej; učenje po- se bodo mladi zadružniki sezna-staja za mlade zadružnike srni- nili s prednostjo sodobne agro-selno - brez učenja tudi v pro- tehnike; organizirali bodo pouč-. izvodnji ni napredka; v mladih no ekskurzijo v Agrokombinat-zadružnikih, ki se bavijo v za- Ljubljana in obiskali pitališče drugi tudi z ekonomiko (cena, ra- krav in telet v Zalogu; iz pod-Čun, stroški, dohodki, izguba, do- ročja sodobnega kmetijstva si biček), narašča interes za sploš- bodo ogledali vrsto strokovnih na družbeno-ekonomska vpraša- filmov (to jim bo omogočila KZ); nja; odnos med umskim in teles- na poskusni njivi bodo gojili ne-nim delom dobiva v mladih du- kaj rodnih vrst hibridne koruze šah vse bolj razumljivo fiziogno- in krompirja; njivo bodo obdelo-mijo; mladi zadružniki prosto- vali v kooperaciji s krajevno za-voljno, sami upravljajo in vodijo drugo in tako spoznavali pred-svojo zadrugo, pri čemer jim po- nosti skupnega dela in strojne magajo in svetujejo njihovi od- obdelave; mlade zadružnike bo s rasli tovariši; vzpostavlja se stal- sadjarstvom in vinogradništvom na vez med mladino in odrasli- praktično seznanjal zadružni stremi, mladina stopa v svet odra- kovnjak. slih z odprtimi očmi in pripravljena na mnoge bodoče naloge. Že teh nekaj navedenih vzgojnih uredila~bo s svojimi člani okolico rezultatov, ki jih dajejo zadruge g0ie }n njen Vrt; na vrtu bodo v šolah mladi generaciji - nekje miadi zadružniki zasadili sadno v večji, nekje v manjši meri, ka- drevje, lepotično grmovje in gre-kršno je pač delo v zadrugi sami de s cvetlicami in zelenjavo; na — nam potrjuje upravičenost ob- šolskem vrtu bodo zadružniki stoja zadrug in njihovega nadalj- :eksperimentirali in reševali do-njega razvoja. ločene prirodoslovne probleme v Zadruge na šolah — ponekod zvezi s poukom prirodoslovnih je ustanovljena tudi skupna za- ved; zadružniki bodo napravili druga za več šol skupaj — so se tudi toplo gredo; na večji parceli skoraj vse vključile tudi v Eno- bodo ' zasadili črni ribez in priletno akcijo pionirjev zadružni- delovali razne kmetijske pridelke kov im mladih prirodoslovcev s za šolsko kuhinjo; skupina zasvojim! programi, ki so obenem družnic se bo praktično sezna-tudi programi njihovega dela. njala z načeli družbene prehrane Tako se je neka pionirska zadru- in organizirala v zvezi z borbo ga na Dolenjskem odločila za na- proti alkoholizmu izdelavo sadnih slednje naloge: vse leto bo šči- sokov; v tehniški delavnici bodo tila ptice pevke in koristne gozd- zadružniki izdelovali in popravne živali; gojila bo zelenjavo na Ijali orodje za obdelavo šolskega šolskem vrtu za potrebe šolske zemljišča; praktično se bodo se-kuhinje; njeni člani bodo sode- znanjali z mehanizacijo krajevne lovali na sejah krajevne zadruge zadruge in njenimi agro/ehnični-in se tako seznanili z njenimi mi ukrepi; sodelovali bodo v In načrt dela za leto 1960 neke druge zadruge na Štajerskem: okviru komune pri pogozdovanju in zatiranju škodljivcev kulturnih rastlin. Še bi lahko naštevali pestre delovne programe Zadrug na šolah. Toda že samo ta dva, ki smo ju prikazali, nam povesta, da veje v naših šolah nov, zdrav veter, ki bo marsikaj starega odpihal in šolo v resnici postavil na pravo mesto. Ne trdimo, da je vse prav in popolno, kar zadruge v šolah že vključujejo v svojo dejavnost. Marsikaj se bo še obrusilo in bolj prilagodilo sodobnim pedagoškim načelom, potrebam in koristim socialistične družbe — toda začetek je tu. Zadruge v šolah naj si le smelo utirajo nova pota in poiščejo sv^je mesto v učno-vzgojnem procesu. Njih delovni smotri in naloge so jasno napisani v Splošnem zakonu o šolstvu in programu razvoja in napredka naše socialistične družbe. Da zaključimo naš informativni članek o zadrugah na šolah z besedami pedagoga A. S. Maka-renka: Ne morem si zamisliti prave delovne vzgoje (zadruge na šolah so torišče najboljše delovne vzgoje) brez pogojev proizvodnje. Vem, da je mogoča delovna vzgoja tudi brez tega — to je vzgajanje z delom, ki nima proizvodnega značaja. Toda iz lastne prakse morem že zaključiti. da delo. ki ne poraja vrednosti, ne predstavlja pozitivnega elementa pri vzgoji, ker mora tudi tako zvano šolsko delo izhajati iz predstav o vrednosti, ki jo naj delo ustvarja. — Takšno nalogo pa so pri nas začele opravljati prav zadruge v šolah na še bolj širokem področju, kot ga označuje A. S. Makarenko. Miv. O POPRAVNIH IZPITIH v zaključnih razredih osnovne šole Pripis ob Batušičevi knjigi »Pregled povijesti umjetnosti« Dogodek, kot je natis Batuši- sko umetnost ter omenil najvid- vilu dokaj bogate, žal pa tehnično Na osnovni šoli so ostali po- veliki meri že izvaja. Tukaj pa potrebno omogočiti tem učencem čevega »Pregleda povijesti umjet- nejše predstavnike likovne umet- ne najbolj uspele. Izbor repro- Pravni izpiti-le še v zaključnem gre za nekaj drugega. Popravne daljšo dobo za ponovitev učne nosti«, ne bi smel ostati nezapa- nosti pri Slovanih in še posebej dukcij priča o Batušičevi meri za razredu, kar lahko razberemo iz izpite imajo običajno v Vlil. raz- snovi. žen med našo javnostjo, zlasti ne pri jugoslovanskih narodih. Vse bitne umetnine, žal pa so repro- drugega odstavka 38. člena ZOS, redu tisti učenci, ki so vse leto Zakaj ne bi bili rajši popravni med predavatelji na šolah. Knji- to zavzema nekako tri četrtine dukcije različne velikosti, večkrat fa pravi: »Učenci osmega razreda, pokazali popolnoma negativno izpiti v avgustu? Mislim, da bi se go je natisnila Skolska knjiga v knjige, ostali del pa dopolnjuje premajhne, da ki so ob koncu šolskega leta oce- znanje ter bi, v primeru, da bi iahko tako planirali, da ne bi tem Zagrebu. tolmač likovnih pojmov ter ka- J njeni z negativno oceno iz enega jim ne dali slabe ocene, delali ueencem onemogočili nadaljnjega Vsaj površno je potrebno na- zala. ali več predmetov, lahko z izpi- krivico vsem ostalim v razredu, g tudi j a. bi nudile dovolj jasno predstavo. Vsebina knjige ima ustaljeno klasičen prizvok to- vesti značilnosti Batušičevega de- Pri tako utesnjenem obsegu vrstnih umetnostno-zgodovinskih popravijo negativne ocene.« Dali smo jim zato popravni izpit, Morda bi kazalo tudi nrei za- Ia> ki 5® namenjeno prvenstveno ne moremo pričakovati drugega del. Vsekakor pa bi zaslužila na-Nedvomno imajo popravni iz- na tihem pa se morda že spora- kli- v}t. c r^ukom v VIII razredu za šoIskG Porabo in likovno iz- kot dokaj skrčeno in na najnuj- drobno oceno. Piti namen, da omogočijo učen- zumeli, da bodo izdelali, čeprav 3C) maia ali na’ še nrei’ okraševanje. Na manj kot dve- nejše omejeno zgodovinsko podo- Brez dvoma bo Batušiceva Cem, ki imajo pomanjkljivo zna- njih znanje ne bo odgovarjalo v v , •' J hi lshkA snia or. stotih straneh je avtor podal oris bo likovne umetnosti. Zato bra- knjiga zamašila vrzel, ki je tra- nje v posameznih predmetih, za- zadostni meri. Popravni izpiti bi eanizirai n Dr tritedensko no- zgodovinskega razvoja likovne lec, ki ne pozna umetnostne jala kar predolgo na področju mašiti vrzeli in si tako pridobiti v tem primeru lahko postali le še ® ■ »JI' ^ = ucneh umetnosti s posebnim poudarkom zgodovine, ne bo imel občutka umetnostne zgodovine, ki bi jo Pravico do spričevala o dovršeni zgolj formalnost in bi izgubili na J M na upodabljajoči umetnosti. Med prostora in časa pri posameznih naj spoznavala tudi šolska mladi- osnovni šoli. Razumljivo je tudi, pomenu. Najbrž se ne motim, če p B “ “. J" besedilo je vnesel nad 250 umet- obdobjih drugače kot skozi umet- na. Knjiga lahko posluži tudi preda jev interesu skupnosti da te trdim, da se morda to ponekod Se ena možnost bi bila, čeprav reprodukcij in skic različ- nine. Batušič je prikazal le po- davateljem humanističnih pred- izpifce izdela čim večje število v večR ali manjši meri že izvaja. se nj ne zdi najbolj posrečena, velikosti, od teh jih je 9 v glavitne smeri v razvoju umet- metov kot dopolnilo. Likovna otrok. Vprašanje je ali je to iz- Torej nevarnost, na katero je Mislim namreč, da bi vsem ti- barvah. Že to priča, da je Batu- nosti, vključil je imena ustvar- vzgoja je zadobila že zdavnaj Vedljivo’ Mislim namreč da gle- treba opozoriti. ki bi izpita ne izdelali v ju- težii pOCiati kratko in pregled- jalcev, ki so se mu zdela nepo- važno mesto v našem šolstvu pri de na termin ki ga postavlja s popravnimi izpiti v 8. raz- mju, dovolili, da bi ga delali se no ijkovno zgodovino — ne na- grešljiva. Tako interpretiranje risanju, vselej pa je nastala za- šolski koledar 'za te izpite, ni z redu osnovne šole je na vsak na- v avgustu. To bi bila res rešitev zadnje uporabno za šolo. nujno privede do tega, da se ob drega, kadar je bilo potrebno za- gotovostjo lahko odgovoriti pozi- čin postavljena zahteva, da si samo v skrajni sili in bi na učen- Razpon zgodovine likovne umet- nizanju imen avtor omeji pretež- četi z umetnostnozgodovinsko raz- tivno. Zakaj? Od zadnjega šol- učenec popravi vrzeli v znanju in ce gotovo ne vplivala najbolj po- nosti sega od predzgodovinske no na motivno predstavo umetni- lago, ker ni bilo šolskih priročni- skega dne pa do skrajnega datu- učno snov osvoji v tolikšni meri, zitivno. dobe do današnjih dni. Pri tem ne — kar dopolnjuje reprodukcija kov v domačem jeziku, hia popravnih izpitov, ko morajo ki mu daje pravico do uspešno Vsekakor bi bilo potrebno raz- gre avtorju pohvala, da ni upo- — uvodni del, ki naj bi pojasnje- Veljalo bi razmisliti o tem, da biti ti izvedeni, ne ostane'več kot dovršene osemletne šolske obvez- misliti, katera rešitev bi bila naj- števal le zahodnoevropske umet- val dobo, pa ne daje dovolj po- bi dobili v slovenščini ustrezen deset dni. Zdi se mi da je ta čas nosti. Glede na to bi bilo nujno boljša. -c nosti, da je upošteval tudi islam- globljene, čeprav skrčene podobe prevod ali originalno delo za to- o najznačilnejših dogajanjih ob- vrstno rabo. Poleg takega dela, ki ravnavanega obdobja in smeri, bi služilo tako predavatelju ri-Umetnost od neoimpresionizma sanja in umetnostne zgodovine dalje je preskopo zajeta, saj je kot pri predavanju iz slovenščine, prav od tega časa dalje doživljala angleščine, zgodovine in podobno, bogat razcvet, in ne nazadnje — pa bi ravno tako, če ne že bolj, prav ta umetnost zadeva tudi da- potrebovali delo, ki bi služilo našnji čas. predavatelju za uvajanje mladine Avtor je skrbno obdelal abe- v estetiko umetnosti, seveda brez umetnostnozgodovinskega balasta, ki bi ga lahko pri uvajanju v odločno prekratek, da bi omogočil Učencem, katerih znanje je bilo Pomanjkljivo vse leto, da bi ga Popravili ter snov osvojili v tolikšni meri, ki bi jamčila uspeh na popravnem izpitu. Vsi se še spominjamo, kako neprimerno je kilo, ko smo imeli v juniju pojavne izpite za vse razrede nižje Stnnazije. Že isto leto je bilo dobljeno opravljati vsem učencem, niso izdelali takrat izpita, da Poznamo dovolj pogojev za otrokov uspeh v šoli? Igor Gedrih čedno urejeni tolmač pojmov in ... . tujih nazivov ter tudi tu podkre- ... „„ ------ ---------—- ... mso lzaelau laKrat lzpllaj aa ^ Poznavanje činiteljev, od ^ ka- ^ 'biii^dravn^ku^ za nos^1^ jih "lahko ta^pretn^raz pU razlago..s slikovnim gradivom, estetiko upodabljajoče umetnosti Pugustu. RezuUati so bili torej z^vsakegTučitelja važna hfhva- je^tudi napačna zdravila. Psiho- ^ Krepiti gonilni °sUe otrokove egativm m pozneje v juniju m jejna nai0ga n; dovolj dobra loško opazovanje otroka je težav- dejavnosti — motive, je naloga, ki tr=~ ^ P°Pravnlh. lzP1t°v- s a" samo pedagoška in metodična na, toda za pravilno orientacijo zasluži posebno pozornost. Pri ux da -1®.ffJ0 nU'|r!2,’,da_ff»,„r,x: usposobljenost, važno je tudi psi- učiteljevega dela v šoli in tudi tem se ne oziramo samo na nag-encem vin. razreoa omo0o hološko spoznavanje otroka, zlasti izven nje nadvse hvaležna naloga, njenja, ki jih otrok že poseduje. ^ cJ1 čLmr. spoznavanje vzrokov različnih Otrok je živ objekt, ki ga ne mo- Iz izkušnje vemo, da ta niso znesli loMr« sprememb otrokovega ponašanja remo »obdelovati« tako kot reci- vedno v skladu z zahtevami šole. deistvima- ali P 60 e a in tako dalje. mo kipar tvarino, iz katere kleše Brez motivacije ni pravega uspe- 1 a' V razredu ima učitelj otroke kip. Napaka, narejena pri vzgoji ha. V nižjih razredih osnovne O KORISTNOSTI zdravniških predavanj Mnogokrat smo vas, tovariši ves razvoj otroka v materinem telesu. Sj S«; noznost, da rednim potom dovrše nosti. Eni mu dajo več dela, dru- ukrepati, moramo poznati telesne pa še na razum. Čimmočnejša so Rdečega križa. Poleg vsega šol- zahvalila za predavanje in zaključila * “ ’ * - “ * w ‘ —" -..... O O n 1 e e, e, t ri 1 r* e, vv\ 1 e* T- V Podmladku ra. Tov. Horvatova se je na koncu , nn isjivui uuviac nosti. Eni mu dajo vec aeia, aru- ukrepati, moramo poznati teiesne pa se na razum, uimmocnejsa so Rdečega križa. Poleg vsega šol- zahvalila za predavaj novno šolo; ali gi manj. Odvisno je pač od tega, in duševne značilnosti otrok, ker čustva in čim prepričljiveje jim skega dela je včasih res težko fIla,5aJka 2. da bodo učenci izpit nare- v koliki meri odgovarjajo zahte- se le tako lahko izognemo pre- motiviramo nalogo, tembolj smo najti čas za delo s PRK. Vendar da bo nekoč mati se ji prikloni do alli ne glede na znanje, ker se bo vam šole oziroma učitelja. Več- uranjenim zaključkom in dru- lahko prepričani, da bo učenec se ga z dobro voljo najde in tako tal, kajti materinstvo je nekaj naj- ®biatralo za neprimerno, da bi krat obravnavamo učence, ki nam gim napakam. Poznavanje otroka napregel vse sile, da doseže omogoči mladim ljudem resnično lep*ega' k'ar lahk0 doživl človek na zaprli pot naprej (predvsem delajo težave, vse preveč površno, omogoča še ustrezno in indivi- uspeh. Bolje pa je, da v nižjih koristno udejstvovanje, zraven pa vsekakor smo lahko veseli, da p proizvodnjo) zaradi enega ali Premalo se poglabljamo v učen- dualno ravnanje z otrokom in razredih motiviramo dejavnosti mnogo lepega in potrebnega smo imeli priložnost slišati vse to, dveh predmetov, ki jih v življe- čevo bistvo, zakaj je takšen in boljše učno-vzgojne uspehe. na krajšo časovno dobo. Lepo se jz bogate zakladnice nrograma ker lmamo od .te§a koristi. Pravza- ftju verjetno ne bo potreboval, ne drugačen. To je spričo raznih Režim šole v razredu lahko obnese včasih že dobra motivaci- prr ^nastank^čiovek^^oda^^k^pri- Morda bo kdo v zvezi s tem pri- objektivnih težav, s katerimi se zavira ali pa pospešuje učenčevo ja ene učne ure ali učnega dne. Kako so mladi ljudje hvaležni jaznostjo in toplino nam o tern nt Pomnil, da bi bilo v tem primeru mora učitelj dan za dnem boriti, dejavnost, ravno tako kot sama Otrokove domače razmere so za to in da cenij0 vzgojiteljev g°voril s® nihče. Pač bolje, učenca izpustiti že prej. delno razumljivo, vendar preko organizacija razrednega dela. Vse večkrat krive slabih uspehov, trud, naj nam povedo kar vrstice, plinoma se s tem strinjam, proučevanja otroka pri našem to živo in neposredno zadeva vsa- Mogoče jim lahko včasih pripiše- ki jih je napisal Gorazd Mrevlje, et>nčana Sem tudi, da se to v vzgojnem in izobraževalnem delu kega posameznega učenca. V raz- mo na rovaš celo levji delež. ugenec 8 b razreda osnovne šole redu je prestroga disciplina, ka- Otrok, ki prihaja v šolo preutru- v Celju teri so bile podvržene zlasti sta- jen od dela, gotovo ne bo dosegal pretekll teden smo tmell ufencl rejše generacije, odstopila mesto enakih uspehov kot njegov so- i. osnovne šole priložnost slišati ne $ / JUBILANTI Jakob Novak Objava upraviteljstvom in učiteljstvu osnovnih šol tako imenovani delovni discipli- šolec, čeprav sta drugače popol- kaj poučnih zdravniških predavanj, jjam abod novSn^lsIkirn^etom zopet ni. Ta omogoča sproščenost v šol- noma izenačena. Slabih uspehov i5' t' ,rn' 80 irn,el® b^kcionar Obnovitvene zadruge v hoSi?.ah,JavzeJ,al; da j4e J p°ru5e: praznovanje, z vso vestnostjo in ču- meru ni USpelo, pa naj je pouče- Pine rešujejo isto nalogo; ali pa v razglabljanje o tem, kdaj in kje cela na jasnem, tla mora biti ta m™pomleT0Na°njego%imenih slo! val še tako dober strokovnjak, deljeno; zdaj rešuje vsaka sku- naj uporabimo ^skupinski ^pouk. odnos najtesnejši, popolnoma sin- skihSt3° 3e spremljal usodo zame j Vw rojakov, mnogo je naslanjal iz-u ?solsko delo v napredne vrste ni tako rekoč vša administracija, od Kajti pri tem pouku je učitelj blagajne do knjigovodstva. Nemajhna tisti, ki po svojih pedagoških spo- l^Msko delo v napredne vrste So- stvar ako Imamo pred očmi, da šte- J. J", ^po- (✓ Ifii rn1' olnhllC sta1®1 ki mu je bil v Trebnjem staro- 1e samopomoč preko 2000 članov. sobnostih ter inteligenci posreduje |\ U 11111111 2IODUS tlana0*°ie"' del0Vnega Sedemdesetletnico jubilanta Nova- učno snov ysem_ učencem hkrati. laii “tt široko odprt vsem, ki so de-______ v. ___ » u za OF. \ V niegovem stanovanju mnogo uspešnih, lepih dni. bili češči sestanki aktivistov. On Omenila bi le, da vselej in po- hrono sožitje — edinole to in nič vsod, ko to snov sama terja. Iz- drugega — moramo takoj poudari-redno hvaležno torišče za to obli- ti, da prav ta učna oblika vodi ko dela v razredu nudijo pred- do tega našega smotra. Zakaj? Na SM isil Mi pih dni. strani frontalnega pouka; zakaj Novem sadu. na sterljinem pozorju. učenci nekaj dni prej obiskali pi- njegova življenjska potreba in da Vojteh Debeljak tucJ. pr. front^nem pouku je lah- S j...naS. JL36 bJ!^33 JJ5 sateljev dom, kjer so si ob do- si v njej tudi oblikuje svojo osebke uspeh tu. Pri tem načinu gre carja- m Remca, steiijino pozorje po- krem vodstvu zapisali ali skicirali nost. T\ 1 T% • ^ za izkoriščanje kolektivne sposob- meni pregled ' najboljših dramskih že to in ono (značilnosti kraja, Skupinski pouk je torej psiho- iCLVlC DOZOVICar nosti učencev — tu gre za razred umMivl^ŽTvUd^ vSiko6 zanh^im potL domačije, nemara še kaj o loško utemeljen, ker ustreza otro- 1 V l J-JVJLj L/ kot ce]oto in ta celota lahko uspe za to iracionalno prireditev. pisatelju); zdaj je ta oblika edino kovi težnji po življenju in delu v A. _ , „ , In vendar moram takoj dodati. Laskava ponudba Boštjanu Hlad- pravilna, da ne rečem — celo skupini.« (Danica Marion, Otrok Nemški slikar prof. Pavle Bo- šest let Izpopolnjeval svoje znanje. . . . nučinn voo nlku. Mladi režiser Boštjan Hladnik mlina- nčenrem hi hilo zdaj uči- in družina ipir, TV 10101 svmčar proslavlja letos 50-letnico Nato je živel v Ljubljani, po zadnji aa Je pn frontalnem nač nu vse je dobu lz Franclje ponddbo, da bi fujna, ucencem Dl ono zdaj uci in družina — leto IX. 1959.) “lega Življenja. vojni pa se je vrnil v rojstni kraj naše prizadevanje — da bi prav napravil film o Chagallu in njegovem teljevo vodstvo domala odveč, zla- Tako ucenca pripravimo za sem ga pred dnevi obiskal na Zminec in se zaposlil na škofjeloški VRe učence vključili v učni proces siikarstvu. Bržkone je njegov film c sti tako, kot ga terja izrazito fron- kasnejše resnično delo in življe- bij^mu domu v Škofji Loki, sem gimnaziji kot profesor risanja. zaman in vsak trud v to smer Miheličevi grafiki naletel tudi v tu- talni nouk uri novi snovi. Tako nie v'taki rtolnvni ckunini nph»r B°lmen?fil0 presenečen: obe sobi sta M1adlnl, kl ima veselje do likov- zaman in VSaK trua V 10 Smer Slik v nllit Irt rtactAllI. Zar&S ^ v ol3u ln pastelu, zares negT upodabljala, je vedno rad pol več kot jalov. To se nam namreč nareiftv,beudoval hJesdve umetnine. magal tUdi v izvenšolskem času v ne posreči prav nikdar, pa četudi 2at®nčnostio SkfSto dStoanes^e3 red- raznih kr0?k‘h' Več nleRovih uCen- bi nemara ta trditev komu ne bila ^ri naših umetrdkih.^Pavde !§"r3e Plestenjak ta Tone Logonl P« volji. staSv'Jar Je eden redkih slikarjev dgr Utnetnine6’ Naj S°' UStVa-3-1' ČUd--1”- Realističnemu slikanju je ostal Prav zaradi tega uvajamo v Največ “upodablja''motiVŽ zve^rvse^do'današnjih'dni.J Ko ^em našo novo šolo — skupinski pouk. —‘— —- - • • ' - • •• “* •*- —-1 • -------- '-/Orl sku- nadarje- jini na ugoden sprejem in so se za^ talni P°uk pri n.ovi snovi- Tako v taki delovni skupini. Dober radi Hladnikovih filmskih kvalitet pa učence navajamo na samo- elan naše družbe ne more živeti odločili za tako ponudbo. Poleg tega stojno delo, na logično sklepanje in delati osamljeno — izven ko- in kajpak ne nazadnje na pravil- lektiva, če hoče v sebi ohraniti no in jasno izražanje svojih misli vero v napredek in humanizem. Za mene osebno ni nikoli pre- kot Slovan pristneje Interpretiral slike ruskega umetnika. Glasbene proslave Ravelove oblet- jn v tem primeru — celo občutij. G led a; i«? ^ a rodov ° "v d Pa ri z u “so0”« Pri tem načinu le redkokateri več besedi, pa četudi bi bil ves pričele proslave 85-ietmtce rojstva učenec ostane pasiven; zlasti še, naš tisk preplavljen s članki o Je'dan« Karstyu, je aejat: »useono nu ic pino. Navadno družimo naaarje- kOTSSxxa3V^>iei.i^^aJfrioL^R^vda' ker ga skupina prisili, da sodeluje, tem našem delu in bi nemara nanj PMLtbIiiani in na graščini Preddvor lem^cenim0 siTkarškoTn^metnfško neSa učenca, pasivnega, šibkega izvedli bodo številne koncerte, kjer Učno uro zaključimo spet tako, opozarjali celo z vsemi fanfara- *<• •**--* •- zvest vse ao aanasnjin ani. xvu scui . --- --- Pnu okollce- Portrete in pejsaže ga vprašal, kaj meni o sodobnem sli- Stin do pet učencev tvon slik je dnske doline- vf n^0Jih karstvu, je dejal: »Osebno mi te pino Navadno družimo na< iMHSs šii ki je odgovoren za delo skupine pozioitje za gledališče to bafet. Ra- v polkrog pred tablo, nakar vodje Tc> ie vsekakor najbolj narav-in ob zaključku ure tudi poroča vec je bil eden redkih umetnikov skupin poročajo o delu. Zdaj je no- najbolj logično in najbolj o delu. Vendar pa te skupine niso caVS^i elropsko^gialbeno pT- na mestu kritika o poročilih, ki nujno delo nas, ki vzgajamo. X Rot Aart ,' , , povedal svoje.« onati®u slovarla. sKem jezeru, tecaLjniKi pa poao sv*4 za tovrstno problematiko. Vsebina pri- kulturna dogajanja pri nas Tema o ° P? drugem slavističnem kan- nova« v novem poslopju interna44 spevkov posameznih številk govori o »Slovenskih nalogah v srednji šofll« ^formira brailca o problema- Srednje tehniške šole v StruBi — raznovrstni problematiki, pogosto; tu- M. Silvestra je po praktični vredno- s m so 1o obravnavali v Zagrebu Ohridsko jezero. dl o tvarini, ki je dobrodošla pre- sti vsebinsko zaokrožena, primeri so ^ MDiS/ia'naid^mo ponatise davatelju za šolsko uro. Oglejmo sd skrbno odbrani, pedagoško podkrep- lalnl- Med zaplslcl najoemo ponau.* nekatere sestavke v posameznih šte- Ijenl s tehtno mislijo. lani. Meo zapiski najuemu po:«.^ 4 Pravico do obiskovanja teh teča-iz Rdečega prapora Zapiske o slo- Jev imajo predavatelji tujih jezil*. ---kkj-š ga-P ekmiomski in srednji s fakultetno izobrazbo in absolvent villkaih. Ob stopetdeseti obletnici rojstva tehnični šoli opozarjata na vpraša- višjih pedagoških šol. ki dobro i z _ r»___^ T-, ^ MM A Tic+T-OTrvi +1114 Prva številka prinaša prispevek Julija Sovvackega je Rozka, Stefan nja. kl so ^jetuaina. vladajo ustrezni tuji jezik. Viktorja Smoleja »Kdor za domovino predstavila Mickietvlczevega sodob- Mimobežno Idstamje po petl-h šte- Sekretariat Zveznega izvršneg Ime Milana Pemtota je slovenske- dvorani im v znaku resničnega odra- umre, je živel čtovoaj«. Tu se sezna- nlka. V četrti številki najdemo dva vuijai, periodičnega tista »Jezik in sveta za prosveto m Kunuro pia mu učiteljstvu Im vsem, ki spremlja- za čustev članov pevcev od zaslužne- nimo z dejavnostjo Ivama Roba med prispevka, ki načenjata že obravna- siovstvo« priča o kvalitetni vsebini- stroške za orgamzacuo tečajev ‘ jo glasbeno življenje, znamo. Pred ga In poči.tvovainega učitelja to dl- NOB- Zelo razveseljiv je sestavek vano temo o deljenju besed v slo- v letošnjem letniku je naraslo šte- predavatelje, udeleženci tečajev sa .... J j _ .. Xr*._t 4_i t44.sj_i_j __» . . ^ j _ TT4+T»- r» H/rneVn .*7o/I.».-4 Ti ^»—4 TT »rotoJ« JM v«4 TOvrozo-cro. 4 e» vtOTViiatiil T TVvrVT— . • ______1-1.1 x r»n Dl n Ga 10 nUHITO lil S tal 1U Vam E. sssTivsržf j; 5: vi« »»«»«1». p™«. j •■vS; gg£&3ij:s'£e& iSHhnsISolf-as; sS^stsaSu1^ss TsSS^SSi®« Skl nevski zbor v TliubllimJ. Ko le rvK J52,i£.Air J: sii^i r£XL In s fUmsko analizo razčlenil otode- pred izidom novega slovenskega pra- riI,vo+o!ll marsikaj, kar se dš upora- prenočevanje v sobah po 3 ali 4 p£ skl pevski zbor v Ljubljani, Ko je ob _______ bdi za učitelja v Litiji, je »strokovno rial šopek cvetja, spominski sposobnostjo .vodil domači pevski im zlato kolajno. noveg3 pTa- kar 56 d4 ^ L3« vorlil o rabi veznika »in« ter v na- peta številka »Jezika In slovstva« zbor »Lipo«, V Mariboru pa je pre- Mffian Pertot 1e zapisan In »bral slednji številki lista zaključil pogo- pričenja z razmišljanjem Toneta Bajca »O purizmu im puristih«. Sim- vzel vodstvo »Glasbene matice« In je v zadnjih letih vrsto stovensklh ljud- sto obravnavamo temo. _____ _ ._________ vodil tudi zaidnjl, zgodovinski kon- sklh peanl, ki jih pojejo v tržaški Šolska reforma Je napotila nijo patično zastavljena beseda povede cert tik pred začetkom nemškega okolici Te pesmi Je tudi harmmnal- Mamuziča k razmlšljainju, kako uva- bratca skozi zgodovino našega jezika vpada v obdravsko prestolico. Po ral in' z njdml nastopal na raznih Ja« mJadino v leposlovje. V članku ter zaključuje z mislijo, da so pu- Zahvola V srn tajaev- «» 63-letnlcl » se me spomnili kraj Trst, kjer je pomagal pri kulturnem delu, vodili na taksa. Prijave za navedene tečaje Je treba poslati do 25. maja 1960 na naslovi Sindikata prosvetnih in znanstvenic delavcev Jugoslavije, Komisija za veze sa inostranstvom — Beograd. Kralja Milutina 66. poštni fah 310. Ker je število udeležencev tečajev - . . značilen Je ciklus ljudskih pesmi iz nosti« je nanizal vrsto zapažanj in obsojene na neuspeh. Jože Pogačnik rmiiiateiHi in znanci Na1 določeno Driooročamo da se zainte- glasbeno šoio, Napoleonove dobe. Vse te peanl so mislil, ki so dokaj uporabne za pre- je podal v »Predromamtičnih eilemen- ^oaSto^kersene ut^neS vscS resiraninrosvetni dela vcioril a^lo do med drugim pa bili tudi pevovodja značilne im svojevrstne tako glede davatelje. »Partizanski slovenski či- tih v pesmih Valentina Vodnika« no- ^^‘^fihva/iti « čSSke IS navedenega roka. HUM uruguii pa luu »uvu pcvovuujc« značilne in svojevretne tako glede davatelje. »Paruzamsiu slovenski m- um v pesmim vajenima no- - -aihva,Uii za če«firtce zata najedenega roka pevskega Zbora »Prosek-Kontovel«. ki' teksta kakor tudi v pogledu metodi- tanki« Viktorja Smoleja bralca bolj ve poglede na pesmi prosvetijenca. Sošluam^cztoive to ndbor šteje 35 članov-pevcev. ke. Pertot je izdal nekaj teh pesmi informirata o šolsko-prosvetnem pri- »O našem šolskem gledališču« je J™ Pozdrave m Republiškl_ odbor V Trstu Im okolici deluje 18 slo- v posebnem tlaku, ki pa je že po- zaidevamju z časa NOB. kot pa po- spregovoril Mirko Mahnič. Tokrat je zanvauo za pozomosi venskih pevskih zborov. Na zadnjem poJhoma razprodan, pevskem festivalu, kjer so tekmovali pevski zbori iz Trsta im okolice, je dosegel Milan Pertot s svojimi pevci I. mesto in so tako postati najboljši Slovenski pevski zbor na tržaškem ozemlju. Pevci iz Proseka In Kcmtovela so lansko leto gostovad v Sloveniji, med drugim v Anhovem, Sežani, Hraratnt- J. 2. L. dajata nadrobno oceno. povedal o malem gledališču (za JOŽE ZUPANČIČ Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije Potovanje prosvetnih delavcev v London Komisija za stike s tujino pri Sin- ku ob Savi, letos v marcu pa v Ma- dikatu prosvetnih in znanstvenih de-riiboru in v zdravilišču na Pohorju; lavcev Jugoslavije pripravlja potova-vse te koncerte je vodil Milan P er- nje za naše člane v času šolskih po-tot. čitnfe v Londonu. Potovala bo skupina Tovariš Milam zadnje čase precej 35 prosvetnih delavcev, ki bodo 14 boleha, kar mu otežuje dirigentsko dni v Londonu. Stanovanje In hrana deto, zato se je iz zdravstvenih raz- bo v centru mesta (Great Russell logov pred dnevi poslovil od svojega Street, London W. C. 1) Skupina bo zbora. odpotovala Iz Beograda 16. julija 1960. Prosvetno društvo »Prosek-Kou- Cena za potovanje znaša din 62.000 za tovea« v Trstu je priredilo Milanu osebo. Pertotu ob slovesu od zbora prisrčno V ceno je vračunano: vizlrahje počastitev. Ta je ' bila v društveni potnih listov v tujih predstavništvih, _____________________________________ rezervacija mest v vlaku, vozna kar- ta II. razreda od Jesenic na Gor. do NOVOSTI Ažman F. In Klavora A.: Trgovinsko računstvo za trgovske vajence. 2., nezpr. izd. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1960. Knjiga naj bi bila v pomoč predavateljem in vajencem na šolah, pa tudi vsem tistim, ki so zaposleni v trgovinskih in drugih gospodarskih organizacijah. Prijatelj Niko: Uvod v matematično logiko. LJubljama, Mladinska knjiga 1960. Knjižnica Sigma. Avtor žeti posredovati slovenskemu izobražencu, predvsem mladimi, osnove te relativno mlade veje matematike. Zagrebška založba Naprijed je Izdalo prevod zelo zajetne knjige: Croce Benedetto: Estetika kao nauka o Izrazu i opča lingvistika. 1960, Prosvetni delavec Izdajatelj: Republiški odboi Sindikata prosvetnih tn znanstvenih delavcev LRS - List Izhaja štirinajstdnevno - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva 2 - Telefon uredništva: 39-181 do IM. Int. 366 — Naslov uprave: Ljubija, na. Nazorjeva I - Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din - Štev. ček rač.i 800-70/3-140 - Tiska CZP .Ljudska pravica« -Poštnina plačana v gotovini Londona in nazaj, stanovanje in popolna prehrana v Londonu, izplačane devize v vrednosti din 18.000. Vodič Je tudi preskrbljen. Za to potovanje se lahko prijavijo člani Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije. Prijava mora vsebovati: ime in priimek; očetovo ime; kraj in datum rojstva; zvanje; šola oziroma ustanova, kjer je prijavljeni zaposlen; točen naslov stanovanja; lastnoročni podpis pri-javljenca. Ta prijava mora imeti potrdilo oziroma priporočilo sindikalne podružnice, da je prijavljeni res član in da potovanje priporoča. Take prijave bomo sprejemali do 13. maja 1960. Prijav brez priporočila sindikalne podružnice ne bomo upoštevali. Enako ne bomo upoštevali prijav, ki Jih bomo dobili po navedenem roku. Prijave je treba poslati na naslov: Sindikat prosvetnih In znanstvenih delavcev Slovenije, Ljubljana — Čufarjeva 3. Vsi člani, ki se bodo prijavili za potovanje In ki bodo Izbrani, bodo dobili vsa potrebna pojasnila od naše Komisije Iz Beograda. Po prejemu tega obvestila bo moral Izbrani prijavljenec nakazati din 3000 kot predujem na naslov Komisije. Ta znesek se ne bo vrnil, če prijavljeni ne bo iz kakršnih koli razlogov potoval v London. Vsak udeleženec potovanja bo vplačal polovico ostalega zneska Komisiji 20 dni pred odhodom na pot, ostali znesek pa bo lahko plačeval v mesečnih obrokih do 10. XII. 1960 (za kar bo predložil odgovarjajočo menico) Opomba; Tega potovanja se lahko udeležijo le oni člani, ki še niso Izkoristili v letošnjem letu dovoljenih deviznih sredstev za potovanje v tujima, RepubUškl odbor Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod »BOREC«, Ljubljana. Titova 17 Knjižni program: l. Knjižna zbirka »BOREC« — 5 knjig Cena za prednaročnike do 30. junija 1960 3650 din, knjigotrška cena 4100 din 590 din 4. Mladinska literatura — slikanice a) T. Seliškar: -JERNEJCKOV ODRED- ilustriral J. Vidic.................. 330 din 680 din a) »-VIHARNI ČASI«, II- del ... . 500 din b) R. Polič: »ŽITA ZORIJO«, II. del knjige »ČUDEŽNA POMLAD« . . 590 din c) Hinko Bratož-Oki: DNEVNIK PARTIZANA«, II. del.................. 980 din 1070 din č) J. Veble-Hodnikova: »PREŽIVELA SEM TABORIŠČE SMRTI« (Au-schwitz)........................ 630 din 720 din d) R. Vigano: »NEŽA GRE V SMRT« . 950 din 1040 din 330 din b) F. Bevk: »OGNJENI KRST GREGCA PETELINČKA«, ilustriral T. Stegovec .... c) J. Ribičič: »RAZBITA HAJKA«, ilustriral R. Hlavaty................................ 330 din Mesečna revija »BOREC« — 12 zvezkov letna naročnina...................... 600 din 2. Knjižna zbirka »DOKAZI« — 2 knjigi a) S. Lenardič: »URH«.................210 din b) Dr. Volčjak-dr. Bidovec: »BOLNICA FRANJA« ............................................ 320 din Stenske slike predsednika republike maršala Tita 3. Dela izven zbirk — 3 knjige a) M. Vujovič: SREČANJA V VOJNI«, prevod iz srbohrvaščine...........................740 din b) M. Jovanovski: »-NABREKLE ZVEZDE«, prevod iz makedonščine..........................740 din c) Ignac Koprivec: »KOČEVSKI PROCES«, dokumentarno delo...............................H70 din Stenske slike znamenitih partizanskih krajev Grafike, slike, kipi, reprodukcije del nosili in svetovnih slikarjev, voščilnice za vse prilike, razglednice NAROČILA SPREJEMAMO DIREKTNO IN POTOM POVERJENIKOV • ZAHTEVAJTE PROSPEKTE