Leto V.
Szombathely, 1918. december 1.
Štev. 48.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več  .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Govor somboteljskoga püšpeka k svojim vernikom. (Okrožnica XIII.)
Vu denešnjih žmetnih dnevah, kda z žalostjov gledamo vu bodočnost, k vam se obrnem, da iz nadpastirske reči moč zajimlete.
Što bi tajio, da so te dnevi najbolje tužni dnevi naše narodne zgodovine i vsaki zarazmi Jeremijaša, kda je pri potokah babilonskih sedo i se je jokao nad svetim varošom, šteri je na nikoj šo, ar vaši sinovje, možovje, očevje, šteri vu zmagovitih bitjah so si zaslüžili čüdivanje celoga sveta, zdaj kda domo pridejo, vidijo, da na vse kraje razno česejo dežele korone sv. Števana.
S veseljom pozdravljamo samostojnost naroda i zmago ljudske vlade (demokracije), nego moremo se žalostiti, da po deželi nezadovoljnost i stari čemeri trosijo fundament krščanske ljübezni. Na misel Vam pride skušnjava: Kelko smo molili za mir i smo si ga celo nači pred sebe postavljali!
Nego moji dragi Verniki, ne spravlajte se vu pravdo z Bogom, ne dvojite vu njegovoj pravičnosti i modrosti. Nego tem bolje preglednimo sebe, je li smo ne zaslüžili te vdarec? Ar či bojna štiri let je ne bila za dosta oster nožic, da bi zrezo iz lüdih nepravičnost i zasebnost, zgrabljivost i nemertüčljivost, nečistost i nezahvalnost, te se ne čüdivajmo, da nas Bog pod novo skušbo postavi.
Či ščemo, da se vöre - trplenja prekratijo, poslühnimo reč preroka: Povrni nas k sebi Gospodne i se povrnemo! Ti si nas zavrgo, preveč velka je srditost tvoja proti nam.
Pepel si posiplimo na glavo i ponizimo naše srce, ar je daritev Bogi jočeča düša; pokorno i ponizno srce, oh,
Bog ne zavržeš. Pokoro držimo i tak se povrnimo k našemi Bogi.
Vu božo obrambo preporačajmo deželo sv. Števana. Vu minljivosti dogodkov zgodovine i vu spremembi forme ladanja je fundamentom vsake dežele bogabojaznost. Dozdaj je sv. krona zjedinila vse narode dežele, više je stala vseh jezikov. Nositel krone je bio čuvar vere. Zdaj je naš mladi kral, koga so komaj dve leti kronüvali, koga je vsikdar eden cil gnao, da nam pravičen i pošteni mir spravi, mogo doli zahvaliti. Mesto poštenoga mira je ponižanje naša usoda. Kda slobod jemlemo od starine, bi nezvestni bili, či bi lübezen i zahvalnost ne prikazali proti minolomi. Nego poleg sv. Pisma: Naj pokopajo mrtvi svoje mrtvece. Mi zdignimo našo düšo i glejmo vu bodočnost. Ki vu suzah sejajo, z veseljom bodo želi.
Bog je svojo matercerkev ne prikapčo k jezikom i k formam vlade. Evangelijom so predgali slobodnim i robom, pred kraljeskim tronušom i vu republiki ljüdstva. Boža reč je pravica, ona naide pot do düš ljüdih, njo nikša zemelska oblast nazaj zadržati ne more. Mogoče je, da se položaj materecerkvi vu novoj vogrskoj državi spremeni, nego vüpam, da Vi, moji dragi Verniki, zvestni bodete matericerkvi i zdržite zapovedi božje. Bodite verni sini materecerkvi. Tak se molte k Srci Jezušovomi: Obrani, ravnaj svojo matercerkev i nje glavo, rimskoga papo; zjedini s rimskim papom püšpeke, s püspekami pope, s popami vernike, da tak vsi se zozidamo vu edno dühovno zidino, štera na fundamentomi apoštolov, na Petri, kak na skalini, bode stala.
Szombathely, 16. nov. 1918.
Janoš püšpek.
Premirje.
18. nov. Budapešt so zasedle čete ententa. — Srbi so zasedli krajino do Segedina. — Židovje z Galicije bežijo pred revolucijov. — 340 milijardov želejo francozi od nemcov (1 milijard je jezero milijonov.)
20. nov. Francoški ministerski predsednik Clemenceau je govorio od bolševikov i je izjavo, da ententa red napravi na Ruskom. Bolševiki so več kak 30 jezer lüdih morili brezi soda. — Nemci v Ameriki ščejo prositi peneze na prosodo, da plačajo vojno odškodnino Francozom i Belgijskomi. — Na južnom Vogrskom je 34 jezer nemcov, nego za volo pomenjkanja vogelja i vagonov ne morejo dale priti.
22. nov. Wilson 3. decembra de se pelo v Europo na mirevno konferenco. — Znamo, ka je vöskričana ljudovlada (republika), nego na keliko let se postavi predsednik (prezident), kakšo oblast bode meo i t. d. to je nihano na narodno spravišče (nemzetgyülés). Na narodnon spravišči volilec bode vsaki moški, ki je 21 let dovršo, 6 let vogrski državljan (állampolgár), volilec bode vsaka žena, či 24 let sponila, zna pisati i čteti. Za kotrigo spravišča se lehko postavi, ki je spuno 24 let. Samo on de odebiro, ki je vu imenik (lajštre) volilcov notri vzeti. Odebiranje po vesnicah bode s skrovnim glasovanjem. Na županijo (vármegye) i na vesnico. Volilno pravico ma vsaki 21 let star moški, 24 let stara ženska, či je 6 let vogrski državljan i pol leta  vu onom in istom mesti prebiva. Na županijo i na ves se odebere, ki je že 24 let star i to odeberanje bode po vesnicah i skrovno.
23. nov. Ententa napada Rusko. Od juga 400,000 vojakov ide proti Rusiji, na poti se zdrüžijo z Rumuni. Od sevra napada angluš. Red ščejo na-
2
NOVINE
1918. dec. 1.
praviti na Ruskom, ar se bolševiki z nerednostjov protijo celomi sveti. — Pogajamo s Austriskimi nemcami, ka nam znajo dati za živež. Tak, pri nas rekvirirajo i drügim deželam ta davajo. Pa či bi mi tisto blago, ka se spremeni, samo na videnje dobili! — Prehranjevalni položaj Nemčije je tak teški, da či vu najkračišem vremeni ne pride ameriška pomoč, razsipanje je pred dverami. — Narodno Veče v Zagrebi je proklamiralo jugoslovansko kraljestvo pod srbskim kraljem Petrom. Tak bode Karadjordjova dinastija ladala vu novoj Jugoslaviji, štera de segala od Gorice do Saloniki i od Jadranskoga morja. Kakšo stališče vzeme Črnagora s svojim kralom Nikitom, je ešče ne znano. Nova Jugoslavija dosta nevole ma s Taljanami. Preveč je lačen zemle, na vse kraje vkraj jemle slovensko zemljo. Štima se, kak zmagovalec. Lepi zmagovalec je, da smo orožje slobodne vola doli djali. Taljan je odredo, da vu zasedenoj zemlji naša edna krona po njegovih penezah 40 centesimo, to je kakši 40 filerov vala. Taljanski penezi so tüdi dosta ne vredni. kak je pa te spadnola naša krona proti svičarskim, francozkim penezam? — Bivši nemški casar je na Holandskom, potreti je na düši i teli. Boji se, da ga vö dajo ententi. Ovak nika dosta ne mara za živlenje. Žena njemi je ešče itak na Nemškom.
Dom i svet. — Glási.
Slovenci, Hrvati i Srbi se spravijo vu edno državo. I oni Srbi, ki so vu kraljevčiki krala Petra. To je vse vküp 13 miljonov. Jugoslavija velka bode. To je zdaj pitanje, kakšo formo de melo ladanje. Slovenci so za republiko (ljudovlada), Srbi do gotovo za svojega krala Petra, ki je vküp zraso s svojim narodom vu trplenji. Jugoslavija dosta dela ma s Taljanami, ki po vsoj sili slovensko zemlo zasedavajo. Ka de s Fiumov i Trstom? Njihovo usodo na na mirovnoj konferenci — kde 100 pa 100 pooblaščencev vseh narodov vküp pride bodo odločili. Te že bo jugoslovansko ali mednarodno, slobodno. Tam se odloči, da edna ali drüga krajina koma spadne.
Na znanje deviškim tretjerednikom. Tistim kotrigam tretjeredniškim črensovske sküpščine štere so se z svoje volje odločile, ka v popolnoj čistoči ščejo do smrti živeti, naj z tem Jezusovo Srce genejo, ka sveti da dobre dühovnike, se sledeče naznani: 1. Decin 8. darüjte vsa svoja dobra dela pred
Najsvetejšim olt. Svetstvom Dev. Mariji i Sv. Jožefi v te namen, naj nam Jezusovo Srce da dohe dühovnike; 2 ponovite to oblüvo popolne čistoče na edno leto; 3. prečistite se te den; 4. to darüvanje je prostovoljno, nišče je nej dužen do materecerkvi. Opravi se lejko samo z miseljov tüdi. Če za telovno zdravje, za blagoslov pri (mari) živini molimo, za obstanek Jezusove materecerkve pa ne bi ? Vodstvo.
Na Železno županijo je navrženo bilo 7273 vagonov silja. Že je zagotovljeno, na vsakoga je vö navrženo. Ne ga kamenoga vogelja. Zdaj se pogaja Železna županija s ednov štajerskov rüdov, štera samo za živež je pripravna vogelje dati. Za 5 vagonov krumpišov dobijo 100 vagonov vogelja. Revolucija je mirno odišla nad železnov županijov, samo notariušje so mogli več mestih pobegnoti pred srditostjov nazaj se povrnočih vojakov. — Cena živine je nika spadnola. Ešče vu oktobri eden par medjimurskih konjov je koštalo 55 jezer k, eden par vogrskih jüncov 22 jezer k, eden žrebec 50—60 jezer koron. Okoli Sombotela več mestih je krumpič ešče vu zemli. Nega delavcov. Nanč s polovine ga neščejo vökopati. Pa bi njim potreben bio. Da pa je ležej rekvirirati i pri pavri gotovo vu vreče sipavati.
Krmleno svinjo, kak je znano, samo s dovoljenjom je slobodno zabodnoti. To dovoljenje da župan (rihtar). Či što za volo pomenjkanja krme ali kakšega drügoga zroka volo prle more zabodnoti svojo brave i tak naprej pisano množino zabela ne de mogoči notri postaviti, samo tak se reši od davanja zabela, či pred zabadanjom poglavarstvo k sebi pozove. Kak smo sledi zvedeli, za edno brave ne de trbelo zabela dati, samo za 2—3 brave kakši 2-—3 kg. Zabel se notri pobere vu vremeni, šteroga ministerstvo odloči.
Zelezna županija leder dobi od Sombotelske Stricker fabrike. Vu najkračišem vremeni, se pravi, vsaka vesnica dobi leder. Bodemo že vidili.
One od 1895. stareše, ki so že več ne dužni na vojaško slüžbo, zovejo na narodno stražo. Dobijo obleko, živež i na den 10 k. Vlada obečava, da pri delitvi zemlje prednost dobijo, či so pa ne poljedelavci, državno slüžbo dobijo. Narodni stražarje se na tri mesece doli zavežejo.
Kelnar B. je z fronta s sebov prigno 2 konja s kolami. V Somboteli je odo za 4400 k. Policaja je na peneze roko položila, proti vojaki je pa pravdo notri spelala. Zdaj se odloči, je li juš ma vojak k onomi blagi, ka je z fronta rešo
Što dobi zemljo? Polskih delavcov je bilo pred bojnov 700 jezer. Onih malih vertov, šteri so vu drügih verstvah delali, je bilo 1 milijon 209 jezer. Potem vertov niže od pet plügov je zdaj 2 milijona. — Parcelirali do ob prvim tam, kde je prebivalstvo gosto i velki grünti so njemi na poti. Minister poljedelstva je izjavo, da 10 miljonov plügov zemlje šče razdeliti. — Poprek 10 plügov ščejo dati. To je v ništernom mesti malo, v drügom mesti pa dosta. — Ceno zemlje odločijo haski, štere nosi. — Bog daj, ka vsaki siromak dobi zemljo, ka se ne de stepo po štrekaj na Štajerskom ali pa vu rüdah v Ameriki.
V Galiciji je bilo tekom vojske vničenih po vesih 203,540 hiš, 79,000 gospodarskih poslopij, po mestih pa 37,000 hiš i 10,430 gospodarskih poslopij (škednjov, kolarnic, delavnic). Vničeno je bilo tüdi 10 jezero 205 cerkev, farofov i samostanov, 1702 šolski poslopi i 13,000 poslopij na veleposestvih. Trbelo de milijonov i milijonov, da se bodo vse te porüšene hiše i poslopja nazaj napravila.
Židovska republika v Palestini. S privoljenjem angluške i ameriške vlade se je sestavilo za Palestino židovsko ministerstvo z ameriškim zionistom Ludvikom Brandeisom na čeli.
Konje so lovili. Na Kranjskom je püstila bivša austrovogrska armada dosta konjov. Vsaki se pooblašča, da si te konje prisvoji — ovak zginejo. Država mu jih ne bo odvzela. Dosta jih je zginolo od žeje. V Ljubljani po ogradaj so dosta kvara včinoli, vse so vküp sklačili.
Od velkih zburjav nam pišejo z Mürskih krajin. Po sili vzemejo i kradnejo, vojacke so najhüjši. Že ednok na mir stopite. Vsaki pošteni človek se more skrbeti za mir.
Invaliduške (rokkant) — vojaki do stražameštra — dobijo na leto 600 kor., penzija dovic na mesto 96 kor. bode 600 kor. Deca dobi 100 procentov dodatkov za dragoče volo.
V Malih Šalovcih sta vu španskom betegi mrla pri Miškerinih oča, mati s dvema dekličinoma. Znovič opominamo, proti tomi betegi se ne da postavljati. Kak vpamet vzememo, včasi li vu postel i trbe švicati.
Dari. Na M. List Ana Ficko Oberpurkla 5 k.
Cena bele repe pri kmeti 100 kg. 23 kor.
Dosta smo nihali Taljani. Z Tirolskoga pišejo, da so poti pune štükov, automobilov i kol, na postajah je puno lokomotivov i vagonov. Na vsakoj postaji se celi vlaki lehko vküp napravijo. Naši bi se lehko po železnici pelali i poleg toga bi lehko železniško blago rešili. Vu Neumarkti je na priliko 400 vagonov cukra vu roke taljanov prišlo. Zaman, vse smo zgübili.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomdában Szombathelyen.