NOVI TEDNIKI
¸št. 18 ~ leto XLy\ ~ Celje, 7. V. '92	Cena 80 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Na
zdravje,
nova vlada!
Je mandatar dr. Janez Drnovšek izbral pravo vino? Se bo
račun izšel? Okrnjeni predlog sestave nove vlade je
objavljen, poslanci republiške skupščine bodo odločali
prihodnji teden. Kaj pa pravijo kandidati s celjskega
območja? Stran 6.
Kompromis
kot vsak dober
kompromis
Novi predlog
zakona o
lastninjenju
ima veliko
možnosti.
da bi ga
parlament
sprejel.
Tema tedna
na strani 5.
IZ VSEBINE:
Iz sodne dvorane
Sojenle za rope in
umore na bencinskih
servisih se |e pričelo.
Stran 19.
Nogomet
Van Basten iz Šaieške
Stran 12.
Ceste
O avtocesti spet nič
novega. Stran 2.
Nasveti
Voiuhar mi bo požrl
sadovnjak. Stran 24.
Družinska kronika
Založnikovi s Tinskega
skozi stoletja. Stran 11.
Svel v vojni
Naš fotoreporter v Amsterdamu na izboru najboljše
reportažne fotografije za leto 1991 na svetu. Stran 17.
Ijgrišče za golf v
Šmarju bo. Bo res?
Zdravilišče Rogaška je minuli teden razdrlo pogodbo s srbskim poslovnežem. Igrišče za golf in
Jelšingrad bosta zgrajena in obnovljena do prihodnje jeseni. Vroča tema na strani 7.
SP. REČICA f 63270 LAŠKO
(pri tovarni TIM)
tel. (063) 731-046
ponudba tedna:
-	olje zvezda 95,90 SLT
-	moka tip 500
50/1 kg 22,90 SLT
-	sladkorlOkg 589,00SLT
2
z UREDNIKOVE MIZE
Iz blatnega dola
Skrbi me. da bomo kmalu vsi čez in čez prekriti z blš**
to/n, naj se še tako zakrivamo pred njim. Preveč je
vnetih brskačev po umazaniji, preveč kamnov pada
v blatne mlake, da ne bi škropilo krog in okrog.
Naši (anonimni) bralci so nam poslali pismo, V katerem
terjajo, da pred objavo »lažnivih, umazanih^ žaljivih in
maščevalnih člankov preverimo osebnost in poštenost
samega avtorja«^ Joj, kam bi pa prišli! Saj mogoče bi se še
našel kakšen osebnostno nesporen in pošten človek, samo
po čigavih merilih?Že če samo poslušamo in beremo, kako
obkladajo naše vrle politike s. tonami zmerljivk in na
drugi strani pohval, odvisno pač, iz katere strani prihaja
pošUjka, bi lahko podvomili včasih celo v lastno pamet in
sposobnost presoje. Povedali so mi že tudi, da se na svojo
trezno presojo sploh ne moremo zanesti^ saj smo menda do
dna moralno izkrivljeni (posledica iO-letne usmerjene
vzgoje). Če pa se sam nase in na svojo vest ne moreš
zanesti, na kaj se pa potem sploh še lahko?
Omenjeni »naši bralci« v svojem pismu med drugim
ugotavljajo da smo na primer vsi radi in na veliko tihota"
pili. Jaz nisem, ljudje, ki jih bolje poznam, tudi ne^ »Naši
bralci« pa očitno so, a to ni omadeževalo njihove pošteno-
sti. Ali pa, prav tako anonimen, prijatelj Fik. Piše, da je
imel osebo, ki mu je dala to ime, nekoč rad. Da je bil njen
osebni pnjatelj, sluga, omamJjen znjenimi čari . ^ Ampak
to je bilo nekoč. Danes ni vredna drugega kot golide
pomij. Merila so torej različna, odvisna od ljudi in časa.
Če ne bi bila tako neskončno različna, morda ne bi živeli
v svetu, ki ga pretresajo rasni nemiri in mednacionalni
spopadi, v svetu, po katerem se valijo vedno večje reke
beguncev. V času, ko je tudi nas žalil njihov vsi, pa se
samozadostno in samozadovoljno še naprej prepiramo
o svoji morali in slovenski čistosti, v strahu pred narašča-
njem kriminala zapiramo vrata zbirnih centrov, doma pa
lagodno, tako med dremežem, z enim očesom, prijetno
vznemirjeni, malo pokukamo v neznosne strahote vojne
na našem pragu.
To ni naš problem. Naš problem je sosedova morala,
njegova (trenutna} pravovemost. Da pa Svetega pisma ne
poznamo, sploh ni videti pomembno. Ja kdo bi pa bil
pripravljen ravnati po načelu »ljubi svojega bližnjega bolj
kot samega sebe« ali kdo bi upošteval navodilo, da naj
vrže prvi kamen tisti, ki je sam brez greha. Ljubezni ni,
niti najmanjše tolerance drugačnosti ne, kamni pa trčijo
po blatnem dolu, da blato brizga do neba. Še sonce nam bo
zakrilo. Le kdo bo kriv?
MILENA B.POKLIČ
Za praznik živahno
Na predvečer letošnjega 1.
maja so na številnih gričih in
vzpetinah širšega celjskega
območja zagoreli kresovi,
v Šaleški dolini so poskrbeli
za jutranjo budnico, dobro
obiskana pa so bila tudi tra-
dicionalna prvomajska praz-
novanja.
Čeprav je vreme na praz-
nično petkovo jutro še zelo
slabo kazalo, pa je praznik
dela minil v znamenju sonca
in toplega spomladanskega
vremena. Živahno razpolo-
ženje številnih udeležencev
prvomajskih praznovanj
- na našem območju so se
zvrstila na Gričku (posnetek
Edija Masneca), Boču, Šmo-
honu, Resevni, Graški gori
in Smiglovi zidanici - je mo-
tilo le dejstvo, da je v Slove-
niji vse več ljudi, ki ostajajo
brez dela, po letih in deset-
letjih trdega dela so uvrščeni
na spiske tehnoloških vi-
škov. A kot je ob prazniku
dejal predsednik državnega
predsedstva Milan Kučan
- naša usoda nista revščina
in siromaštvo. Upe v krepi-
tev slovenskega gospodar-
stva pa so zvečine izražali
tudi predstavniki Zveze svo-
bodnih sindikatov Slovenije,
slavnostni govorniki na
praznovanjih.
IS
Bo lieguncev še več?
Prišli so celo novi begunci Iz Hrvaške
z rastočimi številkami be-
guncev, ki so se uspeli rešiti
v Slovenijo, se hkrati poraja
vprašanje ah lahko glede na
politični položaj (pa tudi ne-
prizadetost bogatejših dr-
žav) pričakujemo v Sloveniji
še bistveno več beguncev.
Tako je bilo v dveh največjih
občinah našega območja,
v Celju in Velenju, v tednu
dni bistveno višje število be-
guncev, za katere pa so (še
lahko) primerno poskrbeli.
V pisarnah Rdečega križa
so se tudi pretekle dni pri-
javljali novi begunci iz Bos-
ne in Hercegovine, nekaj ce-
lo znova iz Hrvaške. Po po-
datkih celjskega Rdečega
križa je v tej občini skupno
548 beguncev (teden poprej
321), od tega 129 v objektih
republiškega zbirnega cen-
tra, ostali pri sorodnikih in
znancih. V republiškem cen-
tru prejmejo begunci, ki so
večinoma Muslimani, po dva
topla obroka dnevno. Po-
skrbljeno je, da je hrana za
begunce v skladu s prehra-
njevalnimi oziroma verskimi
navadami beguncev. Za oba
domova republiškega zbir-
nega centra skrbi patronaž-
na sestra, v mestu je poskrb-
ljeno prav tako za ambulant-
no pomoč. Begunci, ki so pri
celjskih družinah, so prete-
kli teden prejeli 271 paketov
enkratne pomoči s hrano, ki
zadoščajo za približno tri
tedne. Tako pohajajo še zad-
nje zaloge za domače social-
no ogrožene občane, medna-
rodna pomoč za begunce
v Sloveniji pa še vedno za-
muja oziroma ne zadošča. Za
toaletne potrebščine bo celj-
ski Rdeči križ poskrbel s po-
sebno zbiralno akcijo v celj-
skih šolah. V težavah so prav
tako v celjskem Karitasa,
kjer zmanjkuje tudi mleka
v prahu, potrebščin za do-
jenčke in hrane, saj so je raz-
delili že za več ton. Tako kot
povsod je že odveč oblačil za
odrasle.
In kako je v Velenju, kjer
je število beguncev iz BiH
v tednu dni naraslo s 1200 na
1800? 463 beguncev je v tej
občini oskrbljenih v republi-
ških prehodnih centrih, za
tiste pri družinah pa pri-
manjkuje potrebščin za otro-
ke, hrane, posteljnine in jo-
gijev. Pretekli teden so v ob-
činskem Rdečem križu vse
družine z begunci, skupaj
s Karitasom oskrbeli s hra-
no, pripravljajo dodatne ak-
cije za zbiranje pomoči ter se
nadejajo večje mednarodne
pomoči. Občane prosijo, da
prinesejo pomoč vsak delav-
nik dopoldne v prostore
Rdečega križa, popoldan od
17.30 do 19. ure pa zbirajo
v velenjski Rdeči dvorani in
šoštanjski krajevni skupno-
sti. V treh objektih republi-
škega prehodnega zbirnega
centra pomagajo strokovne
delavke, ki so vezni člen
z občinskim Rdečim križem,
zagotovljena je tudi zdravni-
ška pomoč. Med begunci
v velenjski občini je blizu
tretjina otrok do sedmega le-
ta starosti, zato so razumlji-
ve velike potrebe po potrebš-
činah za otroke.
V preteklih dneh so se tako
v Celju kot v Velenju pojavili
še posamezni novi begunci
s l^iznih območij sosednje
Hrvaške (sicer v manjšem
številu), iz Bosne in Herce-
govine pa je mogoč prihod še
večjega števila beguncev, ki
bodo izkoristili prvo mož-
nost rešitve z območij kjer
divja vojna. Pa še to: begun-
cev s hrvaških kriznih žarišč
je v Celju 80 in v Velenju 25,
prav tako pa jih je veliko tu-
di po vseh občinah celjskega
območja. Ali lahko Slovenija
vzdrži brez učinkovitejše
mednarodne pomoči, saj so
beguncem povsod drugod
zaprli svoja vrata?
BRANE JERANKO
Na potezi so
Ljubljančani
Vse kaže, da z odprt-
jem, vsaj polovičnim,
zdravilišča v Rimskih To-
plicah še kar nekaj časa
ne bo nič. Dopisna vojna
na relaciji Laško-Ljub-
Ijana namreč še vedno
traja. Laški Izvršni svet
je pripravil že tretjo vari-
anto o pogojih za prev-
zem zdravilišča, Republi-
ški sekretariat za notra-
nje zadeve pa naj bi
v enem tednu rešil oziro-
ma še dopolnil zadnjo va-
rianto. Takoj, ko bodo
v Ljubljani prižgali zele-
no luč, bodo pripravili
končno pogodbo in jo dali
na Upravni odbor delni-
ške družbe Terme, ki jo
bo sprejel ali ne. Zgodba
se tako nadaljuje: pogo-
vori in dopisovanja še
trajajo, zdravilišče pa je
zaprto in stoji sredi lepo
zelenega parka. Obisko-
valcev, ki bi vdahnili no-
vo življenje in začeli pri-
našati kraju denar pa, ta-
ko vsaj kaže, še dolgo ne
bo. Letošnja sezona je
verjetno izgubljena.
TV
O avtocesti zopet nič novega
V Žalcu so poilprll i. I. Toplakov zakon - Pričetek gradnje avtoceste šele maja 199U
župani in republiški po-
slanci z območja ob bodoči av-
tocesti so v ponedeljek v Žalcu
podprli predlog zakona o po-
sodobitvi te ceste, kot ga je
pripravil predsednik družbe-
nopolitičnega zbora dr. Lud-
\ik Toplak in o katerem bo
republiška skupščina razprav-
ljala prihodnji teden. Poleg te-
ga se bodo zavzeli tudi za po-
spešitev vseh postopkov pri
pripravi dokumentacije za av-
tocesto in se borili proti temu,
da bi ob stari cesti začeli gra-
diti tretje pasove.
Srečanje v Žalcu, tamkajšnji
župan Milan Dobnik ga je
sklical zato, da bi se poslanci
poenotili v svojih stališčih, je
bilo zopet še eno v vrsti tistih.
na katerih se že nekaj časa po-
govarjajo le enako misleči in
poudarjajo, da je cesto treba
zgraditi. Kot že tolikokrat do-
slej je bilo tudi v ponedeljek
zopet slišati veliko pikrih na
račun tistih, ki so v republiki
odgovorni za ceste. Celjski žu-
pan Anton Roječ je denimo de-
jal, da ima občutek, da je
v Sloveniji določena struktu-
ra, ki ceste ne želi. Vso potreb-
no dokumentacijo bi lahko
pripravili tudi brez denarja, za
investitorja pa bi namesto Re-
publiške uprave za ceste bilo
treba z zakonom določiti ne-
koga drugega. Če bo vse sku-
paj še naprej v rokah uprave
za ceste, je menil Roječ, in če
le-ta avtoceste ne želi, potem
bo treba na potrebno doku-
mentacijo čakati še lep čas.
O tem, kaj sploh dela Repu-
bliška uprava za ceste, saj se
pri nas skoraj nič ne gradi, se
je spraševal tudi poslanec Jože
Arzenšek in zahteval poročilo
o njihovem delu. Če bi bila
v Sloveniji prava volja, je še
opozoril Arzenšek, bi zagotovo
našli dovolj denarja in cesta bi
se lahko pričela graditi. Tako
pa se, kot je ugotavljal posla-
nec Andrej Verlič, zdi, da se
bolj kot mi, za bodočo avtoce-
sto zavzemajo tujci. Verlič je
še opozoril, da za počasnost
pri pripravi potrebne doku-
mentacije noče biti nihče od-
govoren, tudi vlada ne, in se
spraševal, ali bo minister za
promet Marjan Krajnc prav
tako neuspešen tudi v novi
vladi.
V Žalcu torej o izgradnji av-
toceste ni bilo slišati nič nove-
ga, že znane razlage, zakaj se
gradnja še ni pričela, so nava-
jali tudi pristojni iz republike.
Opozarjali so na vrsto proble-
mov pri pripravi dokumenta-
cije, še zlasti pri pridobivanju
potrebnih soglasij, za zavlače-
vanje pa je po njihovem kriva
tudi obstoječa zakonodaja. Po
njihovih ocenah pričetek
gradnje ne bo mogoč pred po-
mladjo 1994. JANJA ŽIVULJ
Gradnja tretjih pasov ob
stari cesti bi povzročila drob-
ljenje denarja. Kot ugotavlja
žalski župan Milan Dobnik, bi
lahko z denarjem, ki ga je re-
publika porabila za izgradnjo
\iadukta Baba na Trojanah,
odkupili vso zemljo, po kateri
bo šla avtocesta v Savinjski
dolini.
Ministrstvo za promet je
v ponedeljek predstavilo
v Žalcu novo različico odseka
avtoceste skozi Savinjsko do-
lino. Po novem naj bi trasa po-
tekala dober kilometer južneje
od prvotno načrtovane. Omo-
gočala bi še en priključek na
avtocesto za lokalni promet iz
Polzele in Šempetra, prednost
te nove različice pa je po mne-
nju pristojnih v žalski občini
tudi v tem, da zaradi ceste ne
bo treba zrušiti veliko stano-
vanjskih hiš, ohranjeno pa bo
tudi več dobre kmetijske
zemlje.
Št. 18 - 7. maj 1992
3
Dr. Grmič na
Gori Oliki
Prvomajska maša je na
Gori Oljki že dolgoletna
tradicija, triindvajsetič
zapored pa jo je bral zna-
ni naslovni škof dr. Veko-
slav Grmič. Tudi letos se
je ob tej priložnosti zbra-
la na Gori Oljki množica
ljudi, ki so želeli na tak
način proslaviti prvi maj
- praznik dela in počasti-
ti sv. Jožefa - delavca.
V pridigi je tudi tokrat
dr. Grmič opozoril na šte-
vilne vrednote krščan-
stva, ki bi svetu, če bi jih
bolj cenili in jih izpolnje-
vali, lahko prinesle mir in
potrebno blaginjo.
T. T.
Posebni položaj
ohnieinega Rogatca
Cesta Rogatec-Majšperk zanesljivo letos
Obmejni ter meddržavni od-
nosi med slovensko in hr\'aško
stranjo so ena najaktualnejših
tem, o kateri so se pretekli te-
den pogovarjali v enem od
krajev, ki jih ti najbolj zadeva-
jo. V Rogatcu se je na posvetu
pogovarjal s krajani tudi pod-
predsednik slovenske vlade dr.
Andrej Ocvirk, član Socialde-
mokratske stranke, ki je pogo-
vor tudi pripravila.
Z novo državno mejo na
Sotli se z dobrimi platmi po-
nekod pojavljajo pereče dnev-
ne težave, ki pa jih v Rogatcu
občutijo bistveno bolj kot
drugje. To je kraj, ki se je v ča-
su medrepubliške meje s hrva-
škim, industrijskim Humom
ob Sutli v bistvu zlival v eno.
Tako približno 280 krajanov
Rogatca trenutno služi na hr-
vaški. strani Sotle, pri čemer,
na primer, oba zakonca zaslu-
žita le 25 tisoč hrvaških dinar-
jev, dinarje pa je v krajevni
Ljubljanski banki pogosto tež-
ko menjati v slovenske tolarje.
Pri tem gre za precej togosti,
saj se nihče ne spomni zasebne
menjalnice, ko po drugi strani
iz hrvaške Istre ponujajo nazaj
veliko vsoto tolarjev, je spom-
nil podpredsednik dr. Ocvirk.
Odšteli naj bi celo devize, zato
bo dr. Ocvirk na Rogatec opo-
zoril Kompas. V zadnjem času
narašča vrednost slovenskega
tolarja, zato so Rogatčani, ki
delajo na Hrvaškem, s plačami
vse na slabšem. Po drugi strani
pa je res tudi to, da bodo za
Rogatčane, ki delajo na slo-
venski strani, onkraj sčasoma
možnosti vse bolj poceni na-
kupov. Po nekaterih podatkih
odhaja ali prihaja na delo čez
državno mejo v šmarski občini
približno 2 tisoč vozačev in to
bistveno več s hrvaške strani.
Za reševanje največjih težav
so posamezni ključni sporazu-
mi s Hrvaško že sprejeti in ra-
tificirani, je med drugim pove-
dal podpredsednik slovenske
vlade, pri odprtih vprašanjih
med državama pa se Hrvaški
manj mudi, ker je v vojni in je
ta problematika zanjo še manj
pomembna kot za Slovenijo.
Krajani Rogatca želijo v kraju
namesto meddržavnega med-
narodni mejni prehod, težave
dvolastnikov pa že rešujejo
sprejeti sporazumi. Povabljeni
predsednik šmarske občinske
vlade, Marjan Aralica, je po-
vedal, da so na republiški na-
tečaj za območje Rogatca
pravkar prijavili več infra-
strukturnih naložb za izrazito
nerazvito, demografsko ogro-
ženo haloško okolico Rogatca.
BRANE JERANKO
Na posvetu, ki so ga pripravili
v občinskem in krajevnem od-
boru	Socialdemokratske
stranke občine Šmarje, je di-
rektor Republiške uprave za
ceste, Andrej Levičnik, prav
tako član te stranke, zatrdil,
da bodo še letos asfaltirali re-
publiško cesto Rogatec-Sto-
perce-Majšperk, v ptujski del
Haloz.
Odpravljanje težav
z novo državno mejo ob Sotli so se ponekod pojavile
težave, ki jih bodo v šmarski občini reševali s pomočjo
pred dnevi ustanovljene občinske komisije za obmejno
problematiko. Tako je šmarska vlada po zgledu občin
iz skupnosti obmejnih občin severovzhodne Slovenije
ustanovila komisijo, ki bo v stiku z osrednjo, republi-
ško. Občinsko komisijo, ki je v šmarski občini prav
tako sestavljena s člani z različnih področij, čakajo
naloge vse od spremljanja trenutne problematike pa do
gospodarskega sodelovanja. Za predsednika komisije
so imenovali Marjana Drofenika, podpredsednika
šmarske vlade.	BJ
K jari kači magistralnega vodovoda
Prvomajske podražitve v šmarski občini
Povišanja nekaterih cen so bila med
osrednjimi, manj priljubljenimi točka-
mi zadnje seje šmarske vlade, ki se je
odločila od 1. maja naprej za 19 od-
stotno skupno povišanje komunalnih
storitev, za 42 odstotkov višje geodet-
ske storitve (po republiškem predlogu)
ter še za 11 odstotkov dražjo oskrbo
v šmarskem domu upokojencev. Na se-
ji so bili navzoči predstavniki Obrtno
komunalnega podjetja, zato so govorili
tudi o kočljivi problematiki izgradnje
magistralnega vodovoda.
Po novem znaša cena kubičnega me-
tra vode za gospodinjstva nad 26 to-
larjev ter za gospodarstvo 33, od tega
kar 18 tolarjev za izgradnjo novega
magistralnega vodovoda. Cena se obli-
kuje v okviru odloka, ki predvideva
mesečno podražitev v višini 80 odstot-
kov rasti cen življenjskih potrebščin iz
preteklega meseca. Cena vode iz šmar-
skih pip pa je, kot je bilo rečeno na
zadnji seji šmarske vlade, težko pri-
merljiva z bistveno cenejšo v sosednji
občini Slovenska Bistrica, kjer je pol
manj črpanja, Bistričani pa za nove
naložbe odštejejo tudi pol manj kot
Šmarčani. Visoki, kar stoodstotni do-
datek za nove naložbe je namenjen
.predvsem za izgradnjo magistralnega
.vodovoda Tinsko-Šmarje-Rogaška
Slatina.
V pristojnem Obrtnem komunalnem
podjetju, s sedežem v Rogaški Slatini,
se pritožujejo zaradi kar 16 milijonov
tolarjev neplačanih terjatev, zlasti iz
gospodarstva. V tem podjetju pa so
lani odhodke pokrili z dohodki tako,
da so lahko 90 tisoč tolarjev čistega
dobička uvrstili v zakonske rezerve. ■>-
Zaradi zamika težko pričakovane
gradnje magistralnega vodovoda, za
katerega prispevajo porabniki kar sto
odstotkov dodatka k ceni vode že od
leta 1989, so lani začeli z obnavljanjem
črpališč Poljčane in Studenice. Nalož-
bo bi morali končati konec marca, za
te dodatne količine vode pa pravijo, da
bodo do dokončanja magistralnega
vodovoda zadostovale.
BRANE JERANKO
Bolj zanimivo in atralctivno
V Celjskih sejmih načrtujejo vsebinsko obogatitev sejma Avto In vzdrževanje
Minulo sredo se je na več kot
5 tisoč kvadratnih metrih raz-
stavnih po\TŠin celjskega Go-
lovca, kjer se je šest dni pred-
stavljalo 48 razstavljalcev,
zaključil tretji specializirani
sejem Avto in vzdrževanje. Or-
ganizatorji so za razstavljalce
pripravili tri strokovna posve-
tovanja, sejem pa si je ogledalo
blizu 10 tisoč obiskovalcev.
Največ pripomb razstavljal-
cev je bilo slišati na račun so-
časnosti dveh sejemskih prire-
ditev v Sloveniji - ljubljanske-
ga 16. avtomobilskega salona
in celjskega sejma Avto in
Vzdrževanje. Menili so, da je
bil obisk zaradi tega v Celju
slabši, kot so sprva pričakova-
li. Direktor Celjskih sejmov
mag. Franc Pangerl se strinja,
da je zadevo potrebno prouči-
ti, ob tem pa dodaja: »V tem
trenutku je težko dokončno
odločiti, da bi morali sejma
povsem ločiti. Iz Ljubljane je
naš sejem obiskalo preko 580
obiskovalcev, iz Celja je bilo
na ljubljanskem sejmu več kot
400 ljudi, skupaj torej v sejem-
ski izmenjavi več kot tisoč obi-
skovalcev. Ta povezava je le
imela neko vsebinsko zasnovo.
Ker pa ima vsaka medalja dve
plati, je potrebno proučiti tudi
možnost, da se v Celju razvija
sejem Avto in vzdrževanje po-
polnoma samostojno, torej iz-
ven termina ljubljanskega av-
to salona.«
Razstavljalci so sejem zveči-
ne dobro ocenili, iz tržne razi-
skave, ki so jo pripravili orga-
nizatorji je razvidno, da so na-
stop na celjski prireditvi tudi
poslovno upravičili. Organiza-
torji so z obiskom zadovoljni,
vendar v prihodnjih letih pri-
čakujejo še več zanimanja lju-
di. Zaradi tega pa bo potrebno
sejem vsebinsko dograjevati,
da bo še atraktivnejši in zani-
mivejši - dejstvo je, da je se-
jem potreben in da so na njem
že letos razstavljalci dosegli
afirmacijo, ki so si jo pred za-
četkom prireditve začrtali.
PRIMOŽ ŠKERL
IVANA STAMEJČIČ
REKLI SO
Mag. Franc Pangerl, v.d. di-
rektor Zavoda Golovec:
»Končna ocena sejma je za-
dovoljiva. Tovrstne prireditve
nekaj doprinesejo k sanaciji
gospodarskih razmer, zato so
koristne in potrebne.«
Mag. Ferdinand Humski,
vodja konstrukcije pri TAM
Iveco Maribor:
»Takšni sejmi pripomorejo
k uveljavitvi slovenske avto-
mobilske industrije. V TAM
Iveco smo zelo zainteresirani
za tovrstno promocijo, saj želi-
mo z našim programom pro-
dreti tudi na zahtevnejša tržiš-
ča. To pa lahko dosežemo le
z večjo kakovostjo, tesnejšim
sodelovanjem z drugimi proiz-
vajalci, ter s primerjavo naših
vozil s konkurenčnimi. Čim-
bolj pa se moramo prilagoditi
tudi evropskim standardom in
predpisom.«
Dario Šik, direktor prodaje
v Cimosu Koper, dobitniku
zlatega znaka Celeia:
»Ne glede na gospodarsko
krizo se bo naše podjetje tudi
v prihodnje pojavljalo na takš-
nih sejmih, saj želimo potenci-
alnim kupcem čim obširneje
predstaviti naš program. Ob-
držati moramo stik s trgom in
iskati rešitve ter smeri razvo-
ja. Čeprav rezultati sejma še
niso najboljši, se ne velja pre-
dajati malodušju - dejavnost
je potrebno razvijati in graditi
naprej.«
O Celjskih sejmih sredi maja
člani celjske občinske vlade so minulo sredo potrdili čistopis
sklepa o preoblikovanju Javnega zavoda ŠRC Golovec v družbo
2 omejeno odgovornostjo Celjski sejmi. Ob tem pa so razprav-
ljali tudi o osnutku statuta novega podjetja.
O preoblikovanju zavoda Golovec v družbo z omejeno odgo-
vornostjo bodo dokončno odločali poslanci celjske občinske
skupščine sredi maja, občinska skupščina pa bo tudi tista, ki bo
2a dobo štirih let izvolila 15 predstavnikov v skupščino novega
podjetja. Ob skupščini naj bi poslovanje Celjskih sejmov vodila
Se upravni odbor in direktor. Dejavnost nove družbe na Dečkovi
Cesti 1 v Celju se ne bo spreminjala; ob športno-rekreacijski
'lamembnosti prostorov bodo razvijali tržno naravnano sejem-
sko dejavnost.
IS
SVET MED TEDN®M
Nižje od
zakona
»Največja tragedija ame-
riških črncev je, da ko jim
prekipi, uničujejo vse okoli
sebe in tako ne škodijo sa-
mo belcem, marveč tudi sa-
mim sebi. Divji izgredi, ki
so nenadoma pretresli tako
rekoč temelje mirnega,
prelepega, najbolj belega
mesta na svetu, Miamija na
Floridi, so se začeli in kon-
čali v črnskih predmestjih,
posebej v tistem, ki se po-
nosno imenuje Liberty city
(Mesto svobode). Trgovine
belcev so požgali in opu-
stošili, vendar pa so plame-
ni uničevali tudi hiše in ba-
rake upornikov. Neposred-
ni povod za izgrede je bila
pomilostitev štirih polica-
jev, ki so bili obtoženi, da
so umorili črnca, zavaro-
valniškega agenta, Arthur-
ja Mc Duffya. Policaje je
pomilostila porota, ki so jo
sestavljali sami belci. Pov-
prečnemu Američanu s se-
vera se ni niti sanjalo, da se
v ZDA, kaj takega sploh
lahko zgodi.« Tako piše Ju-
rij Gustinčič, dolgoletni
dopisnik Politike iz New
Yorka v svoji knjigi Nad-
stropja Amerike.
To se je zgodilo leta 1979
v času Carterjeve admini-
stracije.
Mesto slepil: Kakšno
naključje? Nekaj »povsem
podobnega« se je zgodilo
dobrih deset let pozneje,
prejšnjo sredo in četrtek
v Los Angelesu: bela poro-
ta je bele policiste oprostila
krivde, ker so lani brutalno
pretepli črnca Rodn^a
Kinga. To se je zgodilo
v »mestu polnem slepil,
kjer je slepilo pomembno,
vse dokler ostaja v mejah
sanjarjenja, vse dokler ga
ne poskušaš pogledati od
blizu, ga prijeti z roko, do-
kler ne nehaš divjati po av-
tocestah ali pa ne ugasneš
televizije in se hočeš pre-
pričati, kje je kaj«, piše
o Los Angelesu Jurij Gu-
stinčič.
Nekdanji amjeriški pred-
sedniški kandidat, sodobni
Martin Luther King, Jesse
Jackson je odločitev sodiš-
ča in kasnejše ogorčenje
črnskega prebivalstva po-
spremil s komentarjem:
»To pomeni, da smo nižje
od zakona, potem nimamo
nobene druge možnosti
več, kot da se upremo.«
In so se uprli. Divjanje
na ulicah Los Angelesa je
terjalo 44 žrtev, okrog 2000
ranjenih, 6000 aretiranih
in pol milijarde dolarjev
škode. Busheva admini-
stracija je morala posredo-
vati z več kot 6000 vojaki
federalne vojske, skupaj
s policaji iz Los Angelesa
in kalifornijsko narodno
gardo pa je ogorčeno črn-
sko prebivalstvo moralo
miriti 15 tisoč varuhov jav-
nega reda.
Doslej so bili veliki rasni
nemiri v ZDA julija in av-
gusta 1964 v newjorškem
Harlemu in New Jerseyu,
avgusta leta 1965 je bilo
v okrožju Watts v Los An-
gelesu 34 mrtvih in več kot
tisoč ranjenih. Julija leta
1967	je bilo v nemirih v De-
troitu 43 mrtvih in več kot
2 tisoč ranjenih. Aprila leta
1968	je po atentatu na
Martina Luthra Kinga na-
silje izbruhnilo v 125 me-
stih, pri tem pa je umrlo 46
ljudi, več kot 2000 je bilo
ranjenih in okrog 21 tisoč
aretiranih.
Diskriminacija: dunajski
časnik Kurier ugotavlja, da
se črnci ne morejo iztrgati
iz peklenskega kroga revš-
čine, mamil in nasilja in da
je napredek le v tem, da
imajo danes avtomatske
pištole že enajstletni pre-
prodajalci kokainskega de-
rivata »crack«. Der Stan-
dard pa priobča, da že po-
lovica črnskega prebival-
stva meni, da belci zane-
marjajo potomce črnih suž-
njev oziroma, da jih želijo
celo izkoreniniti. Der Stan-
dard piše, da je bilo znotraj
ameriškega sistema za črn-
ce pravno storjeno več kot
bi to bilo mogoče v evrop-
skih državah. Prek oprede-
litev »pozitivne akcije« naj
bi dosegli, da bi imeli črnci
pri razdelitvi študijskih in
izobraževalnih mest pred-
nost, vendar le malo črncev
zavzema vodilna mesta.
Številni črnski mali trgovci
v revnih četrtih so spet
ostali brez dela, ker jim ga
v glavnem prevzemajo do-
seljenci iz Koreje, ki so to-
krat glavna tarča nezado-
voljstva, ugotavlja Der
standard.
Da rasizem še ni izkore-
ninjen, kažejo tudi ankete
javnega mnenja, saj je 37
odstotkov vprašanih belcev
odgovorilo, da je bil pretep
Rodneya Kinga posledica
rasističnih nagibov, tako
pa je to dejanje ocenilo kar
74 odstotkov belcev.
»Mlačni Bush«: V 60. le-
tih, ko je policija pretepala
črnce na ameriškem jugu,
se je vprašanje državljan-
skih pravic črncev znašlo
na prvem mestu nacional-
nih prioritet. Nekaj let kas-
neje pa je nasilje črncev
vzpodbudilo republikan-
sko stranko, da je med
prednostne naloge postavi-
la »uveljavljanje reda in
zakonitosti« in pri tem na-
letela na veliko podporo
pri belcih.
Socialna in politična na-
sprotja v ameriškem »mel-
ting potu« v predvolilnem
obdobju prihajajo še bolj
na dan. Za črnsko prebi-
valstvo je to ugoden trenu-
tek, da opozorijo na svoj
depriviligirani položaj,
obenem pa je to priložnost
za demokratske kandidate,
da si pridobijo še nekaj
črnskih glasov, ki so sicer
tradicionalni volilci demo-
kratov. Ko ZDA pretresa
huda recesija, pa lahko de-
mokrati takšne izgrede
izrabijo tudi kot instru-
ment za uveljavljanje bolj
enakomerne porazdelitve
družbene moči in bolj pra-
vične socialne politike tudi
med vsebolj obubožanimi
sloji belega prebivalstva.
Demokratski kandidat
William Clinton je že očital
Bushu, da prihaja v Los
Angeles komaj teden dni
po izgredih. Morda deluje
samo mlačno zahteva po
ponovitvi sodnega procesa
na federalni ravni, vendar
pa je Bushu po drugi strani
težko očitati mlačnost, saj
je uspel lokalizirati nemire,
v New Yorku so namreč že
bili vsi pripravljeni. Ven-
dar je dejstvo, da kar se
tiče notranje gospodarske
in socialne politike, Bush
že dolgo časa ukrepa mlač-
no. To pa je za politika zelo
nevarna lastnost.
Pišu: Robert Gorjan«.
Št. 18 - 7. maj 1992
I<
Avtosalon Peugeot
Pretekli teden so na Ljub-
ljanski cesti v Celju v prosto-
rih trgovskega in remontno-
servisnega podjetja Avto Ce-
lje odprli prodajalno vozil
Peugeot. Ta vozila bodo
v prihodnje nadomestila iz-
padli program Crvene za-
stave.
Program Peugeot je novost
v Avtu Celje, ki je na osnovi
pogodbe z generalnim za-
stopnikom tovarne Peugeot
- Avto hišo Class d.d. iz
Ljubljane - postal področni
zastopnik (dealer). V Slove-
niji načrtujejo še 15 do 20
prodajaln teh vozil in po-
vsem na novo osnovano ser-
visno mrežo. V Celju bo tak
servis urejen v Ipavčevi ulici,
odprli pa ga bodo sredi maja.
Salon na Ljubljanski cesti
zajema 93 m^ investicija pa
znaša 1,1 milijona tolarjev
(za servis je predvidenih
324 m'- in 2.5 milijona tolar-
jev). Celotnega programa so
se zaposleni v Avtu Celje lo-
tili zelo ambiciozno, saj želi-
jo z vsemi spremljajočimi
dejavnostmi potrditi svojo
kakovost ter pridobiti za-
upanje potencialnih novih
kupcev. Vedo, da imajo fran-
coska vozila na našem trgu
močno zastopstvo v kopr-
skem Cimosu Citroenu in
novomeškem Revozu, zato
nameravajo prodajo organi-
zirati po evropskih merilih
in kriterijih, zlasti veliko po-
zornosti pa nameniti ku-
pcem. Ponudili jim bodo
predvsem večjo izbiro in
konkurenčne cene.
Najbolje prodajani model
Peugeot v Sloveniji je serija
405, najcenejši pa model 106
XN (954 ccm, 45 KM) - ma-
loprodajna cena zanj znaša
1.032.448 tolarjev. Ob odprt-
ju salona so tudi simbolično
nagradili prvega kupca vozi-
la Peugeot v Celju.
PRIMOŽ ŠKERL
Mleko za
Hrvaško
Kmetijska Zadruga
Šmarje proda petino svo-
jega dne\Tiega odkupa
mleka, ki znaša 22 tisoč
litrov, zagrebški mlekar-
ni Dukat. Gre za okoli
5 tisoč litrov mleka dnev-
no, oziroma 2 milijona li-
trov na leto.
Težave s prodalo
stanovanj
v Gradbenem podjetju
Gradiš Celje imajo glede na
trenutno gospodarsko stanje
razmeroma dovolj dela. Gre
predvsem za manjše gradnje
v primerjavi s tistimi pred
leti. Prevladujejo predvsem
gradnje za trg, ki jih morajo
v podjetju financirati sami.
Trenutno imajo odprta^^^
bišča v Celju, Velenju, Zal^
Laškem in Zidanem Most
V Gradisu ugotavljajo, ,
gredo dokaj dobro in hit
v promet lokali, bistveno v
težav pa je s prodajo stan
vanj, na kar je vplival tu
odkup družbenih stanovati
Namin Zlati mesec
v časih, ko si v trgovinah na razne načine in
na vse pretege poskušajo pridobiti zvestobo
kupcev, so do zanimive domislice prišli v Na-
mah v Žalcu in v Levcu. Skupaj z zlatarstvom
Kragl in z NT-RC so se domislili zanimive
akcije, ki so jo poimenovali Zlati mesec Name.
V času med 15. aprilom in 15. majem zbirajo
kupone tistih kupcev, ki so v Namah opravili
nakup nad 2 tisoč tolarjev, zadnji dan akci;
pa bodo v velikem nagradnem žrebanju, ki j
bodo speljali s pomočjo Radia Celje, podeli
24 lepih zlatih nagrad Zlatarstva Kragl. Zlal
nagrade je mogoče tudi videti, saj so razstai
Ijene tako v Nami v Žalcu kot tudi v Leve
Zlate skrinjice pa bodo vse do 15. maja čaka
na kupončke Naminih zvestih kupcev. Torej i
je čas za zlati nakup v Nami, zato pohitite.
EB
Limit za podjetniška posojila
Na ponedeljkovi seji Izvrš-
nega sveta občine Laško so
zdaj že četrtič odobravali
posojila za pospeševanje po-
djetništva.
Zaradi velikega zanimanja
za to obliko pomoči (vključi-
la so se tudi podjetja, čeprav
je vse skupaj bolj namenjeno
drobnemu gospodarstv^u) in
manj sredstvom kot so načr-
tovali, so se odločili za limit
pri dajanju posojil, ki znaša
pet milijonov tolarjev.
Doslej so odobrili že 22
posojil v skupni vsoti 50 mi-
lijonov tolarjev, zadnja po-
sojila pa so razdelili v pone-
deljek. Dobili so jih: Slavko
Tauzes iz Velikih Goprelc,
Janko Kovačič iz Žigona,
Lesna industrija Bor Laško,
podjetje v ustanavljanju
Gratex in podjetje Proteco.
Nekaj problemov bo prav
gotovo nastalo pri Boru, ki je
prosil za 10 milijonov posoji-
la, ki bi ga namenil za obrat-
na sredstva, da bi lahko pri-
čel proizvodnjo pohištva, za
katerega je dobil dve nagra-
di na pohištvenem sejmu
v Ljubljani ter so ga ugodno
sprejeli na predstavitvi
v Nemčiji in na Madžar-
skem. Odobreno posojilo
predstavlja, žal, samo polo-
vico potrebnega denarja. Ve-
lika škoda pa bi bila, če se
podjetju, ki sicer dobro stoji,
ne bi pomagalo, saj bi to bilo
v korist celotne občine.
Zaenkrat odobrena posoji-
la še lahko izplačujejo, saj se
toliko denarja še nateče iz
prodanih občinskih obvez-
nic. Kako bo v prihodnje pa
je težko napovedati, kajti
v zadnjem času se obveznice
slabše prodajajo, kot so se
v začetku, saj čas za vred-
nostne papirje ni najbolj
ugoden. tONE VRABL
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
v--Podjetje Strojplast d.o.o.
iz Semiča nudi stroje za paki-
ranje v termoskrčjivo folijo ter
blister in skin pakiranje. In-
formacije: tel. (068) 56-339)
(Alojz Križan).
-	Podjetje Tehtnica iz Želez-
nikov išče interesente za pre-
nos tehnologije preciznih elek-
tronskih tehtnic. Informacije:
tel. (064) 66-021 (Ivan Lazar).
-	Podjetje DP Kovinar p.o. iz
Črnomlja nudi izdelovanje
raznih varjenih konstrukcij,
varjencev, strojno obdelavo na
stružnici, bohnverku, rezkal-
nem stroju, vrtanje, avtogeno
rezanje, hidravlične škarje in
krivilni stroj, razrez do fi 130,
možno pa je tudi uvajanje no-
vih programov. Informacije:
tel. (068) 51-326 (Ivan Vi-
dergar).
-	Podjetje K. A. M. Salvija
d.o.o. iz Ljubljane nudi pro-
dajo vseh pripomočkov za
vzdrževanje ustne higijene
(zobne krtačke, nitke, paste,
ustne vode, pomožna zdravil-
na sredstva ipd.) ter sredstva
za zobozdravstveno zaščito
(maske, rokavice, čistila in
sredstva za dezinfekcijo). In-
formacije: tel. (061) 219-573
(dr. Marta Kocjan-Anžič).
-	Bangladeško podjetje Art
International iz Dhake nudi
konfekcijo, usnjene izdelke in
ročna dela. Informacije: tel.
880-2-312-355 (Nurul Isiam
Khan).
-	Podjetje ADC d.o.o. iz Ljub-
ljane nudi večjo količino črne
šote (ph=6) v 801 vrečah in bele
ruske šote (ph=4) v 3001 balah.
Obe sta primerni za vrtnarje in
sadjarje pri sajenju in presaja-
nju. Nudijo tudi Eliksir - liker
aqua - vita v dveh inačicah
(grenki in sladki). Narejen je
po receptu menihov kot ek-
strakt iz 39 zelišč. Informaci
tel. (061) 315-666 (Andn
Sušnik, Mojca Mulec).
-	Podjetje Riko Komunal
Oprema d.o.o. iz Ljubljane n
di vse ključavničarske in se
visne storitve, strojno obdel
vo kovin, instaliranje hidr
vličnih instalacij, ličarske st
ritve, servisiranje, remont
vzdrževanje vozil ter oprer
s hidravličnimi in pnevm£
skimi instalacijami. Infomi
cije: tel. (061) 482-301, 48
654 (Ivan Kamnik).
-	Švedsko podjetje nudi ra
Ijeno opremo za izdelavo zi
nih električnih radiatorjev. I
formacije: tel. (042) 227-5'
(Milan Stare).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
ztx)rnice
Slovenije
Vse podrobnejše informaci;
dobite pri Centru za Informi
cijski sistem Gospodarst
Zbornice Slovenije, telefo
(061) 150-122 interno 290, 29!
293 aU direktno 215-631.
PLIBERK AVSTRIJA
Tečaj šilinga n nn Q| T
v tem tednu: OiUII OLI
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 6. 5. 1992
STANOVANJSKA
ZADRUGA
Mariborska cesta 1, 63000 CELJE
tel.: (063) 21-700, 21-725, fax: (063) 28-311
GRADITELJI - Z NAMI
Še vedno
GRADITE NAJCENEJE
Izkoristite možnost nakupa gradbenih ma-
terialov brez plačila prometnega davka, ki
velja do 30. 6. 1992.
Po ukinitvi ugodnosti oprostitve plačila davka
smo Vam pripravili
NOVOST,
s katero Vam nudimo možnost nakupov grad-
benih materialov preko našega Veletrgovske-
ga podjetja pri neposrednih proizvajalcih in
v veletrgovinah, kjer boste kupovali, blago po
tovarniških in veleprodajnih cenah, kar bo po-
cenilo Vaš nakup. Povprečni prihranek bo 20 in
več procentov.
ZAVOD ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO
ZDRAVILIŠČE LAŠKO, p.o.
Zdraviliška 4, 63270 Laško
objavlja
zbiranje ponudb za prodajo
stanovanj.
Naprodaj sta dve dvosobni stanovanji št. 20 in št. 2,
obe v pritličju stanovanjske zaradbe Rimska cesta 4,
Laško, v enaki izmeri - 40 m .
Informacije: na sedežu zdravilišča ali po telefonu (063)
731-312, int. 12.
Pisne ponudbe pod oznako »ponudba za nakup
stanovanja« bomo zbirali 8 dni po objavi.
Št. 18-7. maj 1992
Kompromis kot vsak
dober kompromis
Novi predlog zakona o lastninjenju Ima veliko možnosti, da bi ga parlament sprejel
Slovenski parlament je pospešeno in
brez prevelikih problemov sprejemal
osamosvojitvene zakone za življenje
v suvereni in neodvisni državi. Popol-
na blokada pa je v parlamentu nastala
zaradi reševanja »notranjega naci-
onalnega interesa«, sprejmanja zako-
na o lastninskem preoblikovanju po-
djetij. Vsi dosedanji osnutki zakonov
o lastninjenju, vladni, Mencingerjev,
Ribnikarjev, Pintarjev, ki so se pojav-
ljali v skupščinskih razpravah v zad-
'njem letu in pol, so v večji ali manjši
meri naleteli na različne očitke glede
načina porazdelitve družbene moči,
zato tudi niso dobili potrebne podpore
političnih strank. Najnovejši kompro-
misni osnutek zakona je sinteza reši-
! tev vseh dosedanjih zakonov, ki so ga
pripravili člani t. i. Plutove komisije,
poslanci treh različnih strank, Janko
Deželak (Krščansko demokratska
stranka). Mile Šetinc (Liberalno de-
mokratska stranka) in Emil Pintar
(Socialdemokratska stranka).
Cilj lastninskega preoblikovanja po-
djetij je predvsem v povečanju učinko-
vitosti slovenskega gospodarstva, pre-
usmeritvi v socialno tržno gospodar-
stvo in usposobitvi slovenskih podjetij
za spopad z zahtevnimi zahodnoe-
vropskimi tržišči. Kot sami pravijo, so
se avtorji kompromisnega modela za-
vedali, da uspešnost gospodarjenja ni
odvisna samo od gospodarske učinko-
vitosti, marveč tudi od političnih in
socialnih posledic lastninjenja. Zato
so rešitve v zakonu usmerjene k čim-
bolj enakomerni porazdelitvi lastnine
in k zagotovitvi čim večje socialne
pravičnosti, s tem pa tudi k čimbolj
enakomerni porazdelitvi družbene
moči.
V	začetku osemdesetih let je bil pod-
cenjen kapital in precenjena delovna
sila, zato poskuša sedanji zakon pred-
vsem uravnotežiti razmerje med delom
in kapitalom. Gospodarske odločitve
naj bodo po mnenju avtorjev v rokah
tistih, ki bodo v celoti prevzemali tudi
posledice za sprejete odločitve. Slo-
venskemu gospodarstvu je po mnenju
avtorjev potrebno, poleg večje motiva-
cije delavcev za delo, tudi učinkovitej-
še upravljanje podjetij.
Privatizacijska nagiica
Dejstvo je, da se s privatizacijskim
zakonom mudi. Večina strank je na-
mreč ocenila, da blokada privatizacij-
ske zakonodaje že začenja ogrožati ne-
katere nacionalne cilje, pri čemer je
bila najbolj prepričljiva ocena, da se
bodo tuji investitorji težko odločali za
večje naložbe, dokler ne bodo vedeli,
s kom bodo imeli v podjetjih kasneje
opraviti. Poleg tega, po mnenju Mileta
Šetinca, enega od avtorjev kompro-
misnega modela, čakanje na privatiza-
cijski zakon prispeva h usihanju inve-
sticijske aktivnosti v gospodarstvu, saj
si mnoga podjeta že ustvarjajo rezerve
za privatizacijo, zlasti za delavski
odkup.
V	tem času, po mnenju Šetinca, prav
tako naglo poteka »divja« privatizaci-
ja družbenih podjetij, zlasti preko
Uporabe t. i. »by pass« podjetij (ko me-
nedžment družbenega podjetja usta-
novi lastno zasebno podjetje, ki kot
nekakšna pijavka počasi »izsesava«
družbeno podjetje s preusmerjenjem
prometa, kadrov, znanja, informacij
itn).
Sporni skiadi ostajajo
Podjetja naj bi imela za lastninsko
preoblikovanje v skladu z zakonom 18
niesecev časa. Temeljni in hkrati naj-
bolj sporni element vladnega, Umeko-
Vega modela so bili različni skladi, na
l^atere naj bi prenesli vrednost podjet-
ja. Skladi ostajajo tudi v kompromis-
■^em predlogu, vendar naj bi po kom-
promisnem predlogu podjetja bila
dolžna nanje prenesti le 40 odstotkov
svoje knjigovodske vrednosti, pri če-
mer zakon ne dela več razlik med po-
djetji glede na njihovo velikost: 10 od-
stotkov družbenega kapitala vseh po-
djetij bi dobil Odškodninski sklad (za
odškodnine tistim povojnim naciona-
lizirancem, ki jim ne bo mogoče vrniti
odvzetega premoženja v naturi), 10
odstotkov naj bi dobil tudi Pokojnin-
ski sklad, 20 odstotkov pa državni
Sklad za razvoj, ki pa jih mora prene-
sti na investicijske družbe (delniške
družbe z državljanskimi delnicami, ki
jih bodo lahko odkupili vsi polnoletni
državljani Slovenije). Vsi skladi bi do-
bili navadne delnice z vsemi pripada-
jočimi upravljalskimi pravicami.
Prodaja delnic zaposienim
Obvezna kategorija v novem kom-
promisnem modelu je interna prodaja
delnic zaposlenim v podjetju, pri če-
mer lahko podjetje na ta način proda
zaposlenim največ 20 odstotkov knji-
govodske vrednosti družbenega kapi-
tala. Te delnice lahko zaposleni kupijo
z 90 odstotnim popustom oziroma po
10 odstotni prodajni vrednosti delnice,
pri čemer povprečna vrednost proda-
nih delnic v podjetju ne sme preseči
300 tisoč SLT (približno 5.800 DEM).
Razlika med najvišjo in nanjnižjo
vrednostjo prodanih delnic ne sme biti
večja od 5:1
Po tej plati je ta »prodaja« zelo blizu
brezplačni razdelitvi delnic zaposle-
nim, ki so jo zahtevali zlasti sindikati,
pa tudi nekatere parlamentarne stran-
ke, vendar pa je v parlamentu pričako-
vati tudi očitke, da je 10 odstotkov
vplačila še vedno prehudo breme za
zaposlene z najnižjimi plačami, zato
naj bi pri nekaterih ostale zahteve po
brezplačni razdelitvi. Avtorji predloga
pa menijo, da bo vsaj minimalno vpla-
čilo povečalo lastninsko motivacijo
novih delničarjev in omejilo nevar-
nost, da bi delavci tako dobljene delni-
ce ob prvi priložnosti prodali. Interne
delnice bodo navadne, imenske in ne-
prenosljive eno leto od njihove izdaje.
'»Državljanske delnice«
Vsi polnoletni državljani imajo mož-
nost, da kupijo delnice investicijskih
družb in sicer po vrednosti 160 tisoč
SLT (približno 3 tisoč DEM). Državljan-
ska delnica je podobna delavski iz inter-
ne prodaje, saj ima državljan prav tako
90 odstotni popust. Državljanske delnice
so prav tako eno leto neprenosljive.
Konkreten način oblikovanja investi-
cijskih družb še ni izbran, po mnenju
Mileta Šetinca pa naj bi to bil tehnično
eden najbolj zapletenih problemov pri-
vatizacije. Po dosedanjih zamislih naj bi
bilo kakšnih deset investicijskih družb,
upravljale bi jih privatne družbe izbrane
na javnem natečaju, zaradi enakih start-
nih pozicij pa naj bi imele enakovreden
portfelj vrednostnih papirjev, kar pome-
ni, da bi imele v lasti enak delež vseh
podjetij (tako bi imela vsaka družba v la-
sti 2 odstotka vrednosti vsakega po-
djetja).
Delavski odkup podjetja
Delavci imajo ob tem tudi možnost, da
po posebnem programu delavskega od-
kupa kupijo tudi podjetje za celotno no-
minalno vrednost delnic. Pri tem odkupu
pa mora biti udeležena ena tretjina de-
lavcev. Če se podjetje odloči za to metodo
(pri čemer ni dolžno na ta način prodati
vsega ostanka družbenega kapitala, am-
pak na primer le toliko, da zaposleni
pridejo do večinskega deleža delnic), mo-
rajo zaposleni takoj kupiti 20 odstotkov
knjigovodske vrednosti kapitala (pri tem
pa ni več nobenih popustov), ostalo pa se
v obliki odkupljivih prednostih delnic
prenese na državni sklad za razvoj. Za-
posleni imajo pravico, da odkupi j ive
prednostne delnice odkupijo od sklada
v petih letih, če jih ne, jih lahko sklad
spremeni v navadne delnice in z njimi
prosto razpolaga.
Kot razlaga Mile Šetinc je pričakovati,
da bo menedžment zlasti v manjših in
srednjih podjetjih (v velikih podjetjih bo
delavski odkup manj privlačen že zaradi
visokih vplačil na zaposlenega) spodbu-
jal prav to metodo privatizacije, saj bo
na ta način najlažje zaščitil svoje dose-
danje pozicije v podjetjih. Zaposleni pa
bodo za delavski odkup motivirani pred-
vsem zaradi strahu pred izgubo delovne-
ga mesta, ne pa toliko zaradi pričakova-
nega donosa kupljenih delnic. Šetinc pri
tem opozarja, da bo večina podjetij, če bo
hotela preživeti, prisiljena odpustiti tudi
20 in več odstotkov zaposlenih in da bo
hitro prišlo do večjih prodaj delavskih
delnic, s tem pa se bo tudi lastninska
struktura »normalizirala«.
Prodaja podjetja na trgu
Znanim lastnikom bi ob vseh naštetih
kategorijah bilo razporejenih 60 odstot-
kov družbenega kapitala. Preostalih 40
odstotkov pa podjetje, če se ne odloči za
odkup, samostojno ponudi po tržni vred-
nosti domačim ali tujim osebam v nepo-
sredni odkup.
Za razliko od delavskega odkupa mora
podjetje v tem primeru najprej opraviti
vrednotenje podjetja po pooblaščenih
ocenjevalcih (analize kažejo, da je oce-
njena vrednost podjetja v povprečju dva-
krat večja od knjigovodske, v posamez-
nih primerih pa je lahko ta razlika tudi
veliko večja). Prav tako velja, da mora
pri teh postopkih pridobiti soglasje dr-
žavne Agencije za privatizacijo, ki bo
skrbela, da ne bo prišlo do zlorab (saj
družbena podjetja po definiciji nimajo
lastnika, ki bi skrbel, da se podjetje ne bi
prodalo pod ceno).
Če podjetje z nobeno od v zakonu dolo-
čenih metod privatizacije ne uspe proda-
ti vsega družbenega kapitala, mora osta-
nek prenesti na Državni sklad za razvoj.
Sredstva, ki jih dobi sklad iz prodaje
delnic na prostem trgu, uporabi za sana-
cijo bank, ki naj bi potekala skladno
z lastninjenjem podjetij.
ROBERT GORJANC
Kljub očitni nerealnosti je knjigovod-
ska vTednost primerna za brezplačne
\ razdelitve in delavske odkupe, saj zaradi
svoje nižje \Tednosti (od ocenjene) pred-
stavlja dodatno obliko popusta za zapo-
slene, poleg tega pa omogoča hitro izved-
bo delavskih odkupov in prenosov na
sklade. Ocenjena vTednost pa je nujno
potrebna pri prodajah celotnih podjetij
ali njihovih delov drugim osebam, še zla-
sti tujcem, saj bi ti sicer prepoceni prišli
do naših podjetij. Toda ocenjena vred-
nost še ne pomeni tržne vrednosti, prav
ta pa se lahko v razmerah velike ponud-
be in povpraševanja drastično zmanjša.
Zato je v zakonskem predlogu predvide-
no, da podjetja ali njegovega dela, ni
mogoče prodati pod njegovo knjigovod-
sko \'Tednostjo, razen z dovoljenjem slo-
venske vlade (po predhodnem mnenju
Agencije za prestrukturiranje).
Janko Deželak, eden od članov t. i.
Plutove komisije, ki je pripravljala kom-
promisni predlog, sicer pa poslanec
v zboru občin iz Laškega, je v posebni
izjavi za Novi tednik takole ocenil novi
kompromisni predlog osnutka zakona
o lastninjenju: Predlog je naletel na poli-
tično podporo večine parlamentarnih
strank, zato obstaja realna možnost, da
bi osnutek zakona bil sprejet po razpravi
v roku enega meseca. Možne so še neka-
tere spremembe v deležih, odstotkih pri
posameznih skladih, ni pa pričakovati
bistvenega spreminjanja. Kompromisni
predlog je na nek način še prepoznaven,
kar je morda tudi slaba lastnost, vendar
pa prinaša tudi veliko novega. Ker se
nam mudi z lastninjenjem, smo morali
narediti preskok za eno fazo, da bi se
približali razvitemu zahodnemu sistemu
lastnine in upravljanja. Naš predlog je
šel skozi usklajevanja z vladnim predlo-
gom (Umekovim modelom), potem skozi
modele Mencingerja, Ribnikarja, Prašni-
karja, naletel je na podporo med poslanci
v Zboru združenega dela, imel pa je tudi
osebno podporo predsednika skupščine
dr. Franceta Bučarja.
NA SONČNI STRANI AL^
MINISTRI NA '^ZASLI-
ŠANJU* - Prvi kandidati, ki
jih jc bil izbral dr. Janez Dr-
novšek kot kandidate za mi-
nistre, so se v torek znašh
v navzkrižnem ognju pri-
pomb in dopolnil delegatov
matičnih odborih sloven-
ske skupščine. Do konca ted-
na oziroma do 14. maja, ko
naj bi skupščina odločila
o vladi, bodo na vrsti še dru-
gi. Začela sta Janez Janša, ki
je že vajen zaslišanj, če lahko
tako rečemo predstavitvi
programov ministrov, kar
zahteva slovenska ustava;
hkrati z njim je bil na vrsti
Igor Bavčar, ki je prejšnji
mesec že moral poslušati
očitke in žaljivke na svoj
program, le da takrat kot
kandidat za mandatarja.
V četrtek naj bi se torej
odločilo, ali bo moral Alojzij
Peterle 15. maja (pred 47 leti
na ta dan je nemška vojska
na Koroškem kot zadnja
podpisala predajo) zapustiti
prostore predsednika vlade
in izročiti dolžnosti dr. Jane-
zu Drnovšku, ali pa bo brez-
vladje, ki ga imamo sedaj,
trajalo še nekaj časa. Dr. Dr-
novšek sicer računa, da bodo
delegati vseh treh zborov
(morajo biti sklepčni, odloča
pa večina navzočih poslan-
cev; teoretično lahko torej na
skupni seji zadostuje za po-
trditev ministrov 63 glasov)
sprejeli sklep o potrjevanju
ministrov »v svežnju«, torej
vse skupaj in naj torej ne bi
odločali o vsakem posebej.
Lahko pa se zgodi tudi sled-
nje, kar bi predsedniku vlade
znalo prinesti precej težav.
Navzlic sporazumu, ki ga je
podpisala večina strank, ne-
katere od njih niso zadovolj-
ne s številom ministrskih
stolčkov, nekatere pa ne
z njihovo »pomembnostjo«.
Pod to razumemo, da je seve-
da res kakovostna razlika
med, recimo, ministrstvom
za borce in finančnim mini-
strstvom.
NEPRIČAKOVANA OD-
LOČNOST - V ponedeljek je
dr. Janez Drnovšek pokazal
presenetljivo odločnost, ki je
doslej pri njem nismo bili va-
jeni. Poudaril je, da ni pri-
pravljen - čeravno bi se mu
to lahko maščevalo pri voli-
tvah - taktizirati. Pomeni, da
ni pripravljen:popuščati, ko
bo šlo za dosego poglavitnih
ciljev, ki si ju je zastavil - oz-
dravitev finančnega sistema
oziroma bank in ustavitev
inflacije. Za to dvoje bo mo-
ral potegniti tudi nekatere
nepopularne poteze. Z uga-
janjem množicam bi sicer
lahko kratkoročno ustvaril
slepilo trenutno boljših raz-
mer, kar zadeva plače in
štandard, dolgoročno pa bi
nas to potisnilo še niže.
Predsednika vlade čaka
v tem tednu še težavna parti-
ja - težavnejša od tistih, ki
jih v redkih prostih trenut-
kih lahko odigra na teniških
igriščih - z »opozicijskimi«
strankami, to je tistimi, ki so
bile doslej na oblasti v okvi-
ru Demosa. Ta preživela ko-
alicija sicer še ni izumrla, saj
se je nekatere desničarske
stranke krčevito oklepajo,
zlasti v Ljubljani in v neka-
terih drugih mestih.
MENJAVE DO ZADNJE-
GA TRENUTKA - Dvanajst
novih imen je najprej sporo-
čil dr. Janez Drnovšek v četr-
tek popoldne, toda že v pone-
deljek je bil spisek spet mal-
ce drugačen. Predvsem pre-
mier še zmeraj računa na
»Američana« Mitja Gaspari-
ja, ki naj bi prevzel finančno
ministrstvo (za sedaj bo
v pristojnosti dr. Drnovška),
namesto Miloša Prosenca
(predlagan za ministra za
borce in vojaške invalide) pa
se je pojavilo ime Anke
Osterman. Zvedeli smo tudi,
zakaj je nastal kratek stik
med dr. Drnovškom in neso-
jenim premierjem mag. Mar-
kom Voljčem (sprva je bil
predlagan za podpredsedni-
ka za področje gospodarstva)
ter dr. Drnovškom in Mitjem
Gasparijem. Telefonski po-
govor med njimi so razumeli
vsak po svoje. Dr. Drnovšek
tako, kot da sta vprašana
bančna strokovnjaka privo-
lila v kandidaturo, nesojena
kandidata pa, kot da sta jima
bili kandidaturi predlagani
v premislek. Predčasna obja-
va njunih imen, ne da bi dala
izrecno privolitev, ju je ra-
zhudila in tako je dr. Drnov-
šek ostal brez Voljča, za se-
daj pa tudi brez Gasparija.
Med tistimi, ki se nove vla-
de ne bodo razveselili, sta tu-
di dva medija, od katerih je
eden že začel kazati veliko
sovraštvo do ministrskih
kandidatov in novega pred-
sednika vlade. To je dnevnik
Slovenec, ki je od Alojzija
Peterleta dobil v dar zagon-
ski kapital v višini 2 milijona
DEM (navzlic ostremu prote-
stu nekaterih parlamentar-
nih strank). Celjska Nova
doba pa ima slabe spomine
na magistra Hermana Rigel-
nika. predlaganega za pod-
predsednika za gospodar-
stvo, sai ta s časopisom ver-
jetno še nima poravnanih
vseh računov.
BEGUNCEV ŠE VEČ
-	Čeravno so zadnje dni kr-
vavi spopadi v Bosni in Her-
cegovini zaustavili val be-
guncev v Slovenijo, je zdaj
razseljenih oseb v Sloveniji
že 35.000 (od teh 30.000 iz
BiH, 5.000 pa še iz Hrvaške).
Samo za zdravstveno pomoč
beguncem daje Slovenija po
40 milijonov tolarjev na me-
sec, 560 tolarjev na dan pa
nameni za oskrbo posamez-
nega begunca v zbirnih sre-
diščih. Stvarne možnosti
Slovenije so, kot dokazuje
minister za notranje zadeve
Igor Bavčar, oskrba 10.000
beguncev. Zdaj bo, upajmo,
nekoliko laže, saj so se Av-
strijci le zganili in v ponede-
ljek namenili Sloveniji in
Hrvaški 30 milijonov šilin-
gov, da bi vsaj nekoliko
ublažili denarne in druge te-
žave, ki jih imata državi
z begunci iz BiH.
DRAGI NOGOMETAŠI?
-	Slovenska ljudska stranka
je začela razkrivati tako ime-
novano afero Belvedur. Gre
za izolsko podjetje, kije pred
dvema letoma od ministrstva
za kmetijstvo dobilo 580.000
takratnih dinarjev za izbolj-
šavo zemljišča in nabavo ži-
vine, projekta sta se imeno-
vala Malinska in Brič. Belve-
dur je denar porabil nena-
mensko, zato je marca lani
ministrstvo za kmetijstvo od
podjetja zahtevalo, naj vrne
4,393.505 dinarjev. Ostalo je
le pri zahtevi, saj se je Belve-
dur naredil gluhega. Na dan
je prišlo tudi, da je Belvedur
dobil denar za agromeliora-
cijo Malinske leta 1990. če-
prav je bilo isto zemljišče že
izboljšano v letih 1983 in
1984!
Skratka, po mnenju SLS
diši po lumpariji. In kam je
šel denar? Morda ne bo od-
več, če spomnimo naše bral-
ce, da v slovenskem držav-
nem nogometnem prvenstvu
nastopa - Belvedur Spon-
zorstvo nad nogometnim mo-
štvom. če ima še tako majhne
možnosti, pa je, kot vemo.
zelo drago...
b
£
"i
T
>
>5
Št. 18 - 7. maj 1992
I(
Se bo račun izšel?
Mandatar dr. Janez Drnovšek je objavil okrnjeni predlog sestave nove slovenske vlade,
poslanci republiške skupščine bodo odločali prihodnji četrtek
v popoldanskih urah minulega četrtka je
novi mandatar slovenske vlade dr. Janez
Drnovšek po skoraj dveh dneh in dveh no-
čeh usklajevanja v koaliciji 5 + 1 objavil
seznam kandidatov za ministrske sedeže
v vladi. Razkritje imen je v javnosti vzbudi-
lo nemalo presenečenja, kaže pa, da se na
kakšno še lahko pripravimo, saj vsa mesta
v vladi še niso popolnjena - trenutno ostaja-
jo odprta še tri ministrstva: za finance, za
planiranje ter za pravosodje in državno
upravo. Vsi kandidati za ministre se bodo
na zaslišanjih predstavili skupščinskim od-
borom in komisijam, poslanci pa bodo
o vladi razpravljali in glasovali na zaseda-
nju prihodnji četrtek, 14. maja.
Seznam ministrskih kandidatov se v pre-
cejšnji meri razlikuje od pred uskladitvijo
večkrat omenjenih različic. Tako sta najbolj
pogrešana kandidata za vladnega podpred-
sednika za gospodarsko področje in finanč-
no ministrstvo Marko Voljč in Mitja Gaspa-
ri. Oba sta po opravljenih pogovorih z man-
datarjem Drnovškom sodelovanje v vladi
odklonila, glavni vzrok za dokončno odloči-
tev pa je bil - po informacijah, ki so pricur-
Ijale v javnost - v tem, ker mandatar ni
v celoti podprl njunih programov za delo
v vladi. A kot kažejo zadnje izjave dr. Dr-
novška, pogovori z Mitjem Gasparijem le še
niso čisto zaključeni.
Sicer pa je predlagana sestava nove slo-
venske vlade zelo pestra. Še najslabše so
v vladi zastopani prav liberalni demokrati,
stranka, ki ji zadnja dva meseca predseduje
mandatar dr. Drnovšek. V predlogu novega
vladnega sestava sta za LDS ob mandatar-
skem mestu predvideni le dve ministrstvi
- za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag.
Jože Protner ter za šolstvo in šport dr. Slav-
ko Gaber.
Poznana imena iz LDS, ki so bila v igri za
ministrske stolčke vse do zadnjega (Vika
Potočnik, Jaša L. Zlobec, Mile Šetinc in
Janez Kopač) so v celoti izpadla, prav tako
pa se v predlagan vladni sestav kot minister
za trg in splošne gospodarske zadeve ni uvr-
stil tudi najbolj sporni ministrski kandidat
Edvard Oven, eden od podpredsednikov
LDS.
Nova slovenska vlada bo prav tako kot
Peterletova štela 27 ljudi, ob predsedniku
dr. Janezu Drnovšku in treh podpredsedni-
kih še 23 ministrov, vendar je zaenkrat za
ministrske stolčke znanih le 20 imen. Še
pred izvolitvijo nove vlade smo za izjave
poprosili v vlado predlagane ljudi, ki izha-
jajo iz celjskega območja, a v začetku tedna
smo uspeli dobiti le dva od štirih - dr. Tajni-
karja in mag. Avberška. Ob mandatarju Dr-
novšku (ki je rojen Celjan), so iz našega
območja v vlado predlagani še: mag.Her-
man Rigelnik kot podpredsednik za gospo-
darsko področje, mag. Franc Avberšek (ne-
odvisni) kot minister za energetiko, dr.
Maks Tajnikar (SDP) kot minister za malo
gospodarbtv o in dr. Slavko Gaber (LDS) kot
minister za šolstvo in šport.
Dr.Maks Tajnikar (SDP), ministrstvo za
malo gospodarstvo:
»Pogovori za sodelovanje v vladi so z dr.
Drnovškom potekali preko stranke, sam pa
sem na kandidaturo pristal ter mandatarju
predlagal, da ob morebitnem sodelovanju
v vladi prevzamem področje malega gospo-
darstva. S tem sem se kot vodja programa
podjetniškega izobraževalnega centra Gea
College zadnji dve leti tudi najbolj intenziv-
no ukvarjal. Sodeloval sem pri ustanavlja-
nju številnih podjetij, zato mi je področje
podjetništva tudi veliko bolj domače kot
obrt.
Prvi cilj ob morebitnem prevzemu mini-
strstva mi bo vzpostavitev mreže malega
gospodarstva v Sloveniji, preprosto poveda-
no—z organiziranim pristopom želim obsto-
ječe zmogljivosti in privatne pobude združi-
ti pod kapo države. Delo v vladi pa si pred-
stavljam v organiziranem sodelovanju in
povezovanju z ljudmi s področja malega go-
spodarstva, ki jih dobro poznam, in ki jih
bom seveda povabil k sodelovanju.
Dosedanje delo ministrstva za malo go-
spodarstvo bi težko ocenjeval, saj ga poz-
nam predvsem preko polemik in ocen v ča-
sopisju. Iz lastnih izkušenj pa lahko povem,
da v ministrstvu v trenutku, ko smo jih
preko Gea Collegea prosili za pomoč pri
izobraževanju 25 svetovalcev za razvoj po-
djetništva v ZDA, na našo prošnjo niso niti
odgovorili. Zato pa so nam bili dosti b
naklonjeni v drugih ministrstvih.«
Mag. Franc Avberšek (neodvisni), mii
strstvo za energetiko:
»V novo vlado so me predlagali neodvis
poslanci, tudi sam sem poslanec v repub
ški skupščini in delujem v Klubu neodv
nih poslancev. Ponudbo je težko komentii
ti, kot predsednik poslovodnega odbora '
lenjskega rudnika pa menim, da si je Ša
ška dolina, od koder je 30 odstotkov elf
trične energije, proizvedene v Sloveniji, 2
služila ministrsko mesto. Na to ponud
gledam tudi kot na priznanje za delo
področju energetike oziroma v premoge
niku.
Če bom izbran za ministra, me zagoto
čaka naporno delo, čeprav menim, da
problemi v energetiki vendarle manjši k
v industriji. Slovenci smo v primerjž
z evropskimi državami na vrhu lestvice,
gledamo porabo energije na enoto družt
nega proizvoda. Po drugi strani pa na kon
lestvice, če gledamo, koliko enot energ
porabimo na prebivalca. Problem je toi
večji v družbenem proizvodu kot v sa;
energiji.
V sredstvih obveščanja sem zasledil, (
moji kandidaturi nasprotujejo Zeleni. '
nasprotovanja težko komentiram, ker j
v celoti ne poznam, zagotovo pa lahko r
čem, da se za mesto ministra ne namerava
pretirano puliti. Obremenitve bodo velik
je pa to določen izziv in zato tudi sprej
mam ponudbo.«
IVANA STAMEJČl
IRENA BAŽ
Maks Tajnikar, rojen leta 1951, iz Slovenskih
Konjic, doktor ekonomskih znanosti. V vlado
ga je na mesto ministra za plan predlagala
SDP, vendar sam ocenjuje, da je kot makro-
ekonomist deloval na začetku svoje kariere,
zadnja leta pa se intenzivno ukvarja z razvo-
jem podjetništva, zato je tudi predlagal, da bi
prevzel ministrstvo za malo gospodarstvo. Kot
redni profesor je zaposlen na ljubljanski eko-
nomski fakulteti.
Slavko Gaber, rojen leta 1958, iz Celja, doktor
socioloških znanosti. Kot član LDS se zadnje
čase aktivno ukvarja z volilnimi sistemi, s šol-
stvom pa se strokovno ukvarja že dlje časa. Je
član strokovnega sveta Republike Slovenije za
šolstvo, poznamo pa ga tudi kot predavatelja
sociologije na ljubljanski pedagoški fakulteti.
Gaber je pred leti aktivno deloval v vrstah
ZSMS (področje izobraževanja), predhodnici
LDS, dolgo pa se že ukvarja prav s šolskimi
sistemi.
Franc Avberšek, rojen leta 1947, iz Velenja,
magister, dipl. inž. rudarstva. V vlado so ga
predlagali neodvisni poslanci, na mestu mini-
stra za energetiko naj bi zamenjal »zelenega«
Miho Tomšiča, za katerega se v stranki niso
mogli dogovoriti ali naj ostane na ministrskem
mestu ali ne. Kandidaturi Avberška prav tako
nasprotujejo Zeleni (najbolj iz Šaleške doline,
od koder je tudi podpredsednik stranke Vane
Gošnik). Sicer pa je mag.Avberšek predsednik
poslovodnega odbora velenjskega rudnika,
poznamo pa ga tudi kot neodvisnega poslanca
v zboru združenega dela republiške skupščine.
Herman Rigelnik, rojen leta 1942, do začetka
leta 1991 direktor koncema Gorenje Velenje,
magister marketinških znanosti. Ko je v začet-
ku leta 1991 zaradi zdravstvenih razlogov od-
stopil z mesta direktorja koncema Gorenje, se
je zaposlil v Ljubljanski banki in v njenem
predstavništvu v Miinchnu deloval tudi kot
pooblaščenec slovenske vlade za Bavarsko.
V Celje je Rigelnik prišel iz mariborske Metal-
ne leta 79 in tri leta ostal generalni direktor
Kovinotehne, v letih 82/83 je bil predsednik
republiškega komiteja za industrijo in gradbe-
ništvo ter član Zemljaričeve vlade, leta 83 pa
se je zaposlil v Gorenju, kjer je ostal do začet-
ka leta 91. V Zvezo komunistov Slovenije je
vstopil leta 76, deset let kasneje je postal član
centralnega komiteja ZKS, podatki o njegovi
zdajšnji strankarski pripadnosti pa niso znani.
Kot kandidat za podpredsednika vlade za go-
spodarsko področje je bil po besedah dr. Dr-
novška v igri tudi takrat, ko se je dogovarjal še
z Markom Voljčem.
CELJSKI SEJMI-ZAVOD SRC GOLOVEC
\/se ljubitelje tenisa obveščamo, da smo pri-
čeli z igranjem na 6 peščenih igriščih, zagoto-
vili pa smo tudi igranje na 2 igriščih pod
lučjo, ki bodo še posebno zanimiva ob vročih
dnevih.
Igrišča so 0(dprta vsak cian od 7.00-23.00 ure.
Cene:- 1 ura, 1 igrišče
od 14.00-23.00 ure	400 SLT
-	1 ura, 1 igrišče ob delavnikih
od 8.00-14.00 ure	200 SLT
-	1 ura, 1 igrišče-pogodbeno za sezono 300 SLT
-	1 ura, 1 igrišče - asfalt	100 SLT
Rezervacije sprejme oskrbnik tenisa vsai< dan od
7.00-22.00 ure po telefonu 33-233 int. 232.
Vabljeni!
Kandidati
za ministre
Dr. Drnovšek je predlagal naslednjo
sestavo nove vlade: podpredsedniki
- mag. Herman Rigelnik za gospodar-
stvo, Jože Pučnik (SDSS) za splošne
zadeve in mag. Viktor Žakelj (SSS) za
družbene dejavnosti ter ministri - Igor
Bavčar (DS) za notranje zadeve, dr.Di-
mitrij Rupel (DS) za zunanje zadeve,
Janez Janša (SDSS) za obrambo, Lojze
Janko (nestrankarski) za zakonodajo,
mag. Franc Avberšek (neodvisni) za
energetiko, dr. Maks Tajnikar ^DP)
za malo gospodarstvo, Dušan Sešok
(nestrankarski) za industrijo in grad-
beništvo, Jože Jeraj (SKD) za trgovino,
mag.Jože Protner (LDS) za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, Marjan
Krajnc (SDSS) za promet in zveze, Mi-
ha Jazbinšek (Zeleni) za varstvo okolja
in urejanje prostora, Jožica Puhar
(SDP) za delo, dr. Božidar Voljč (Zele-
ni) za zdravstvo, družino in socialno
varstvo, Anka Osterman (SDP) za bor-
ce in vojaške invalide, dr. Slavko Ga-
ber (LDS) za šolstvo in šport, dr. Peter
Tancig (Zeleni) za znanost in tehnolo-
gijo, Borut Šuklje (SSS) za kulturo,
Jelko Kacin (DS) za informiranje in
dr. Janko Prunk (SDSS) za Slovence
po svetu in narodnosti v Sloveniji.
Nezasedena so še ministrstva za fi-
nance (začasno sam mandatar), pravo-
sodje in upravo (začasno bo opravljal
te naloge Lojze Janko, dosedanji mini-
ster in predlagani kandidat za mini-
stra za zakonodajo) in planiranje (za-
časno mag. Tone Rop).
Št. 18 - 7. maj 1992
7l
Ijirišče za golf v
Šmarju bo. Bo res?
zaravlUšče Rogaška Je minuli teUen raztirto pogotibo s srbskim poslovnežem
- Igrišče za golf In Jelšingrad bosta zgrajena In obnovljena ao prihodnje Jeseni
Zdravilišče Rogaška je
pred nekaj manj kot dvema
letoma, misleč, da je zopet
naredilo dobro poslovno po-
tezo, dalo angleško-ameri-
škemu poslovnežu srbskega
rodu Georgu Zečeviču v za-
kup Jelšingrad. Zečevič se je
v pogodbi zavezal, da bo do
julija 1992 vrnil gradu nek-
danji blišč. Zdravilišče pa
bo, prav tako do julija, zgra-
dilo ob gradu igrišče za golf.
Poletje je blizu, Jelšingrad in
zemljišče okoli njega pa sta
še vedno takšna, kot sta bila
pred dvema letoma. Prazna
in neurejena.
»Le zdi se tako«, pravi vo-
dja golf igrišča Borut Pod-
gornik. »Res, da je v prete-
klem letu dni vse skupaj
capljalo na mestu, vendar so
za to krivi vojna, gospodar-
ska kriza pri nas in politične
spremembe v bivši Jugosla-
viji. Pred nekaj meseci so se
stvari zopet premaknile
z mrtve točke in od zdaj na-
prej boste lahko le še opazo-
vali, kako bo v Šmarju na-
stajalo novo turistično sre-
dišče. V torek smo z Zečevi-
čem, ki ga je iz poslovnega
sveta zaneslo v svet politike
oziroma v srbsko skupščino,
razdrli pogodbo. Pač ni iz-
polnil pogodbenih obvezno-
sti, pa tudi sicer ga, kot je
izjavil, Jelšingrad ne zanima
več. Zdravilišče je tako zopet
lastnik gradu, Zečevič pa bo
za svoj dosedanji vložek po-
stal delničar Rogaške. Sode-
lovanja z njim torej nismo
v celoti prekinili, saj bi bilo
to, ker je mož poln denarja,
velika napaka.«
Kako se bo Zdravilišče sa-
mo lotilo tako zahtevnega
projekta?
Program smo razdelili na
dva dela, v obnovo Jelšin-
grada in v izgradnjo igrišča
za golf, vendar pa oba pote-
kata hkrati. Dokaz, da se je
nekaj vendarle začelo doga-
jati, je podpis pogodbe
z ljubljansko firmo Tegola
Design, ki bo opravljala in-
vestitorski inženiring, kmalu
bomo sklenili pogovore z ar-
hitekti, ki se bodo lotili
igrišča in gradu, v stalni na-
vezi pa smo tudi z občinski-
mi upravnimi organi in
s strokovnimi službami, ki
morajo biti navzoče pri takš-
nih projektih. Pričakujemo,
da bomo do konca maja vse
dosedanje pogovore zaklju-
čili s podpisi pogodb, junija
pa bomo začeli s konkretni-
mi deli.
Kdo bo vse to plačal?
Gradnja golf igrišča in zlasti
obnova gradu sta gotovo
prevelik finančni zalogaj za
Zdravilišče.
Vsi, ki bodo sodelovali pri
obnovi gradu, so pripravlje-
ni vložiti tudi svoja sredstva.
Kasneje, ko bomo ustanovili
podjetje, bodo postali delni-
čarji. Za igrišče in grad je
precej zanimanja tudi v tuji-
ni. Prepričan sem, da bomo
potem, ko bomo naredili na-
tančni investicijski načrt,
dobili tudi investitorje.
V preteklem letu si je Jelšin-
grad ogledalo veliko tujcev
in vsem se zdi zelo privlačen.
Grad je namreč po slogu
edinstven v Sloveniji, pa tu-
di dobro je ohranjen.
Tudi pred enim letom ste
s prav takšnim optimizmom
napovedovali, kako bo Slo-
venija dobila še eno igrišče
za golf, pa se potem ni prav
nič zgodilo. Je tokrat dru-
gače?
Seveda je. Porodne težave
so mimo, tudi razmere pri
nas sč se izboljšale in res ne
smemo biti več pesimisti.
Pravzaprav imamo že čisto
konkretne investitorje, ven-
dar o njihovih imenih za se-
daj še nočem govoriti. Zago-
tavljam pa, da bo do jeseni
leta 1993 grad obnovljen,
igrišče pa bo sprejelo prve
igralce.
O tem, kakšna mednarod-
na druščina se bo zbirala na
šmarskem golf igrišču, bo
med drugim odločalo tudi
ime oblikovalca igrišča. Ko-
ga ste izbrali?
Dobro se zavedamo, kako
pomemben je avtor, zato smo
arhitekta Donalda Haradi-
na, v Švici živečega Angleža,
zamenjali z avstrijskim arhi-
tektom Hauserjem. Haradi-
novi načrti so bili malce za-
stareli, mi pa želimo svežino,
svobodnejšo obliko. Vendar
pa bo tudi arhitekt Hauser
delal v dogovoru in pod nad-
zorom firme McLaughlin iz
New Yorka. Naše igrišče bo
imelo tako tudi nekaj ameri-
škega navdiha, kar bo za
šmarsko okolje zelo pri-
merno.
JANJA ŽrVULJ
Po drugi vojni se je v Jel-
šingradu zamenjalo kar ne-
kaj lastnikov. Zdravilišče
Rogaška upravlja z gradom
od maja 1990, ko je objekt
brezplačno dobilo od Lovske
družine Šmarje.
Kdaj bo tako tudi v Jelšingradu?
Ni jim mar ekologije
Za traktorje bo treba plačati carino
Pred dobrim mesecem smo
poročali, da bo žalski Hmezad
Export - Import uvozil petde-
set traktorjev Steyr, ki bodo
velikega pomena tudi z ekolo-
škega vidika. Hmeljarjem so
takrat obljubljali, da za trak-
torje ne bo treba plačati carin-
skih dajatev.
Zadnji uradni list, ki je izšel
predvčerajšnjim, pa je kmete
spravil v slabo voljo. Za trak-
torje bo treba plačati vse ca-
rinske dajatve, kajti nov Od-
lok ne predvideva niti 50 od-
stotkov nižje carinske stopnje,
tako kot za nekatere druge
stvari, ki so prav tako po-
membne za varovanje člove-
kovega okolja. Komu je bilo
v interesu, da traktorjev niso
uvrstili v znani odlok? Tudi
o tem smo se pogovarjali z di-
rektorjem Hmezada Expor-
t-Import, Ivanom Bračunom.
Ste kmetom kar na pamet
obljubljali carinske olajšave
oziroma celo uvoz traktorjev
brez plačila carinskih dajatev?
Tega nismo obljubljali, pač
pa smo dejali, da bomo storili
vse za to, da bo nakup traktor-
jev čim bolj ugoden. Pogodba
med Export-Importom in na-
ročnikom vsebuje klavzulo in
določilo, da se stroški uravna-
vajo v skladu z obstoječo za-
konodajo.
Že nekaj časa se je zapletalo
in jasno je bilo, da bo treba
carinske dajatve plačati. Po-
tem je obstojala možnost, da
traktorje uvrstijo vsaj v spisek
tistih izdelkov, za katere nov
odlok predvideva polovične
olajšave. To so obljubili celo
na ministrstvi! za finance. Ko
ste prebrali nov Uradni list,
ste bili neprijetno presenečeni.
Kaj to pomeni v finančnem
smislu?
To, da bo posel za 500 tisoč
mark dražji oziroma to, da bo
moral kmet imeti še 10 tisoč
mark več. Kako bomo speljali
ta posel, ta hip še ne vem, sto-
rili pa bomo vse, da kmetje ne
bodo preveč razočarani. Med-
narodna pogodba je sklenjena,
dobavni roki tečejo in prvi
traktorji bodo na carini že ko-
nec meseca. Ko bodo traktorji
na carini in ne bo denarja za
plačilo carine, bodo verjetno
nastali določeni zapleti.
Ali veste, kdo ima zasluge,
da za traktorje ne veljajo ca-
rinske olajšave. So to morda
domači proizvajalci trak-
torjev?
O tem ta trenutek ne morem
govoriti, ker za to nimam do-
kazov. Sicer pa domačih pro-
izvajalcev traktorjev tako ali
tako ni. V Štorah so proizvod-
njo ustavili, pred leti. Na Go-
spodarski zbornici in v neka-
terih republiških organih očit-
no ne vedo, da proizvajalcev
ni. Bivši proizvajalci traktorje
uvažajo na osnovi kooperacij-
skih pogodb. Gre skratka zgolj
za blagovno menjavo in uvoz
po kooperacij skih pogodbah.
Ali na Gospodarski zbornici
ne vedo, da pravih proizvajal-
cev pri nas ni?
Očitno ne. Sedaj se spomi-
njam starih časov, ko smo še
hodili v Beograd, kjer niso ve-
ljali nikakršni argumenti. Mi-
slil sem, da bomo v novi državi
končno vendarle upoštevali
argumente, toda kot vse kaže,
bo za to potrebnega še dosti
časa. Čas bi že bil, da dobijo
nekatere olajšave tudi izvozni-
ki v kmetijstvu. Pri tem mislim
tako na uvoz opreme v izvozno
usmerjeno kmetijstvo, kot tudi
za uvoz repromaterialov.
V novem odloku piše, da ve-
lja 50 odstotna nižja carinska
stopnja, če so izpolnjeni pogoji
varovanja človekovega delov-
nega in življenjskega okolja.
Traktorji Steyr so takšni, da
lahko govorimo o tem.
To drži. Pridobili smo tudi
mnenje treh ministrstev, ven-
dar ima končno besedo Carin-
ska uprava. Traktorji so med
drugim opremljeni z računal-
nikom za doziranje škropiv in
zmanjševanje odvečnega za-
strupljanja okolja. Kako zelo
zastrupljena je Savinjska doli-
na pa seveda ni treba znova
poudarjati. Ogroženi so ne le
kmetijski proizvajalci, pač pa
tudi drugi prebivalci, ki živijo
neposredno ob hmeljiščih.
JANEZ VEDENIK
Posojila za vračanje dolgov
Razpis za 2 milijardi SLT posojil
v Stanovanjskem skladu
Republike Slovenije so v po-
nedeljek pripravili novinar-
sko konferenco, na kateri so
podrobneje predstavili raz-
pis posojil iz stanovanjskega
sklada.
V slovenski stanovanjski
sklad se steka del sredstev,
zbranih z odprodajo družbe-
nih stanovanj po novi stano-
vanjski zakonodaji od lan-
skega oktobra naprej. Pri-
bližno 2 milijardi tolarjev
bodo z v ponedeljek objav-
ljenim razpisom posojil raz-
delili med prosilce, ki so po
letu 1986 najemali stano-
vanjska posojila z izredno
neugodnimi obrestnimi me-
rami, zdaj pa ne zmorejo več
plačila mesečnih anuitet.
Obrestna mera bo R + 2 od-
stotka, prednost pri pridobi-
tvi posojil pa bodo imeli ob
stanovanjskih posojiloje-
malcih z neugodnimi obrest-
nimi merami še tisti, ki zara-
di družinskih, zdravstvenih
ali premoženjskih razmer ži-
vijo v neprimernih stanova-
njih. Pogoj pri slednjih je, da
niso lastniki oziroma solast-
niki stanovanja, kupljenega
po določilih novega stano-
vanjskega zakona.
Glavni kriteriji za obliko-
vanje vrstnega reda pri pri-
dobitvi posojil so: pogoji do-
sedanjih posojil in višina
anuitete, primernost stano-
vanjske površine ter premo-
ženjsko stanje, demografski
in zdravstveni položaj pro-
silca in njegove družine.
Prednost pri dodeljevanju
posojil bodo imele mlade
družine, družine z večjim
številom otrok, z manj zapo-
slenimi družinskimi člani,
mladi, invalidi, prosilci
z daljšo delovno dobo, raz-
širjene družine ter samohra-
nilci z mladoletnim otrokom.
IS
Angleščino na razredno stopnjo
Celjska občinska vlada je podprla pobudo, da bi se v šolskem
letu 92/93 začeli učiti angleščino vsi četrtošolci. Potem, ko so že
letos uvedli pouk angleščine na razredno stopnjo (3. in 4. razred)
v osnovni šoli Štore s podružnicama na Svetini in v Kompolah,
naj bi z novim šolskim letom začeli z učenjem angleščine v vseh
39 oddelkih 4. razredov OŠ celjske občine.
V občinski vladi so pripravljeni projekt uvedbe učenja angleš-
čine na razredno stopnjo tudi finančno podpreti, ker pa na vseh
šolah niso enaki pogoji za izvajanje projekta, bodo najprej
izvedli interni razpis med osnovnimi šolami. Na osnovi prijav
osnovnih šol bodo v Celju dokončno ovrednotili vrednost pro-
jekta, v okviru občinskega proračuna pa bodo za šolsko leto 92/
93 zagotovili potreben denar za program osnovnega izobraže-
vanja.
IS
NOVO pri SPEKnU!
Tovarniška 35, Celje
telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493
Računalniški inženiring
Alarmno-varnostni sistemi
Računovodske storitve
Trgovina
Oddelek »AVTOMOBILI« nudi cenjenim strankam ugoden nakup
osebnih vozil znamk OPEL, FORD, FIAT in HONDA.
KONKURENČNE CENE, DOBAVA TAKOJ, PRODAJA TUDI NA LEASING.
Ogled vozil in informacije pri SPEKTRI, Tovarniška 35, Celje,
tel. 38-711, 38-656.	RAZOČARALI!
Št. 18 - 7. maj 1992
8
Satira in morilci
Ob novi knjigi pisateljice Mete Ralner
v prostorih Občinske matične knjižni-
ce v Žalcu smo nekaj dni pred 1. majem
prisostvovali izjemno lepemu kulturne-
mu dogodku, na katerem je bila osrednja
osebnost 88 letna upokojena učiteljica,
sicer pa znana literarna ustvarjalka. Me-
ta Rainer.
Odbor za tisk in založništvo pri Občin-
ski matični knjižnici v Žalcu je izdal
njeno peto samostojno knjigo z naslovom
Skozi prste, ki se močno razlikuje od
njenih prejšnjih, ki so bile izključno na-
menjene otrokom (brali so jih radi tudi
odrasli otroci). Peta knjiga te znane pisa-
teljice pa je izbor 25 letnega sodelovanja
Mete Rainer z edinim slovenskim pravim
humorističnim listom - Pavliho.
Številne tekste v obliki travestij, hu-
moresk, satir, aforizmov in epigramov je
Meta Rainer zaupala tudi slovenski pes-
nici Neži Maurer, ki jih je uredila in
napisala spremno besedo. Z ilustracijami
je knjigo opremil Savinjski rojak Borut
Pečar, oblikovala pa njegova hčerka Ur-
ška Dolinar. Knjigo so natisnili v tiskar-
ni Marginalije, torej gre za avtorsko delo
ustvarjalcev z domicilom v Savinjski do-
lini od Petrove preko Žalca do Polzele.
Izjemen je bil v svojem nagovoru Tone
Partljič, ki je med drugim o knjigi Mete
Rainer povedal tudi naslednje: »Z najno-
vejšo knjigo se Meta Rainer uvršča v sam
slovenski vrh te literarne zvrsti, takoj ob
Ivana Roba in Ježka. Kljub avtoričinim
88 letom je knjiga živa, sveža in aktual-
na. Knjiga ne diši po šoli in dvignjenem
prstu, ampak je dobesedno frajerska. Ne
vem, če je Rob pisal bolje... Ne vem, če
je na Slovenskem kdo pisal boljše trave-
stije, kot Meta Rainer... Gre za izjemno
osebnost in Žalčani ste lahko ponosni, da
živite v kraju skupaj z njo. Že zaradi nje
se je splačalo zgraditi vaš kulturni dom.«
Kljub visokim letom je Rainerjeva še
vedno čila in tudi napiše še kaj. Za otro-
ke ima pripravljeno še eno knjigo, ven-
dar bi jo bilo treba pregledati in slabo
izločiti. Vedno je bila za red in kvaliteto.
Tudi v šoli. In rada je imela lep slovenski
jezik. In kaj Meto Rainer najbolj boli?
Zanimiv je njen odgovor:
»Bolijo me morilci. O njih največ raz-
mišljam. Smilijo se mi. Ne me zaradi tega
gledati po strani, vendar tako razmi-
šljam. Zakaj so takšni? V kakšnem okolju
so živeli? Saj vendar na koncu zaradi
svojih nečednih dejanj najbolj trpijo.«
In rada ima Slovenijo...
»Samo razumeti se moramo in se konč-
no navaditi živeti drug poleg drugega pa
čeprav smo včasih različni. Mala Švica bi
lahko bili..
Bil je resnično lep večer in Meti Rainer
pri njeni peti knjigi Skozi prste ni treba
pogledati »skozi prste«. Vse je na svojem
mestu. In nenazadnje ni kar tako živeti
v okolju, kjer se lahko pohvališ z najsta-
rejšo aktivno slovensko literarno ustvar-
jalko.
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Na zanimiv način so dela iz nove knji-
ge z besedo in pesmijo predstavile Jožica
Ocvirk, Alenka Lesjak in Tanja Cizej,
popotnico v lep večer pa je izrekel pred-
sednik Odbora za tisk in založništvo Ja-
nez Meglic.
Civilizacija
Noj - sočutno:
»Ubogi meščani! Povsod sam asfalt!
Kaj pa, če bo alarm?«
Nedolžnost pred sodiščem
Udav (boa) - se zagovarja:
»Sem zločinka, če objemam?«
Računi
Perzijska preproga predpražniku:
»Fej te bodi! Umazanec! Poglej mene,
kako sem čista!«
Predpražnik strpno: »Na moj račun!«
Kdor čaka, dočaka
Vulkan bruhne:
»Stoletja sem čakal ta trenutek, da
končno pridem v časopis!«
Obzorje
Krt pogleda iz krtine:
»Nič novega pod soncem!«
ZAPISOVANJA
Znak posebne časti
ali blag alarm?
Ali si to, da je v prostorih
slovenske skupščine prejšnji
konec tedna zasedal pododbor
Parlamentarne skupščine Sve-
ta Evrope za arhitekturo in
umetnostno dediščino lahko
štejemo v posebno čast, ki je
doletela mlado državo, da se
tudi na tak način nekako pro-
movira oziroma ali to pomeni,
da Republiko Slovenijo ven-
darle štejejo tudi na najvišjih
instancah kot enakovrednega
in enakopravnega partnerja,
ali pa gre le za potezo Evrop-
skega parlamenta, ki jo lahko
ali moramo šteti kot blag
alarm?
Pravzaprav drži oboje.
V posebno čast si to dejstvo
lahko štejemo iz preprostega
razloga, ki pravi nekako tako-
le: če so se veljaki iz Evropske-
ga parlamenta že toliko potru-
dili in prišli zasedat v Ljublja-
no namesto po prvotnih načr-
tih v Petrograd, potem bo že
nekako držalo, da Slovenijo
kot državo priznavajo tudi na
takih položajih in ne le na pa-
pirju. V oči pa vsekakor bode
izbira lokacije: ali to ne pome-
ni, da nas v Bruslju še vedno
obravnavajo kot državo, ki so-
di v rang Rusije oziroma med
vzhodno-evropske dežele, kjer
je na področju varstva kultur-
ne in naravne dediščine še
marsikaj neurejenega? Tudi to
drži. Namreč gospodje iz naj-
mogočnejšega parlamenta
v Evropi so se v slovensko pre-
stolnico podali predvsem iz
»gole radovednosti«, povohati
skratka, kaj se na področju
varstva umetnostne dediščine
ali kakorkoli to že imenujemo
po padcu komunizma dogaja.
V večini vzhodno-evropskih
držav je bilo področje zaščite
in varovanja spomenikov,
cerkva, umetnostnih stavb,
skratka, v domeni državnih
institucij, ki so za to skrbele
enkrat tako in drugič drugače.
S padcem komunističnih reži-
mov domala v vseh teh drža-
vah pa je prišlo do rahle zme-
de, v kateri se še danes ne ve
točno, kdo pije in kdo plača.
V vsakem primeru pa je na
najslabšem kultura. In kdo da-
nes skrbi za umetnostno de-
diščino?
Če je bilo področje varova-
nja kulturnih in umetnostnih
spomenikov še do pred nekaj
leti v skrbi bivših kulturnih
skupnosti, ki pa so se bolj kot
s tem ukvarjala z raznorazni-
mi kulturno-umetniškimi de-
javnostmi v smislu amaterskih
gledališč in pevskih zborov, ki
so svojo priložnost dobili še
oziroma le ob najmanjših va-
ških praznikih in na temu po-
svečenih proslavah, če je še do
pred kratkim za to skrbelo mi-
nistrstvo za kulturo oziroma
sekretariat, kakor smo temu
nekoč dejali, pa danes za to, da
se bodo tudi prihodnje genera-
cije naslajale ob bogastvu slo-
venske duhovne in naravne
dediščine. Vse lepo in prav. <
Toda, ali je res samo država
tista, ki zmore in ki lahko skr-
bi za ves duhovni kapital, ki so
nam ga zapustili naši predni-
ki? Ali se to ne bi dalo urediti
še z nekakšno sistemsko regu-
lacijo, po kateri bi del spome-
nikov in ostale dediščine pri-
šlo v roke zasebnikov, ki bi
vlagali tako v konzervatorstvo
kot v restavratorstvo? Seveda
le ob pogoju, da bi od tega imel
koristi tudi zasebnik oziroma
vlagatelj, zakaj pa ne? Zakon-
sko je to sicer prav lepo ureje-
no, tako da državi pri tem ne
gre prav ničesar očitati; zata-
kne se pri tistemu, čemur po-
navadi pravimo nacionalni
značaj. Namesto golega našte-
vanja primerov, ki jih vsak
lahko kadarkoli in kjerkoli iz-
vleče »iz žepa«, si skušajte za-
misliti, kaj bi se zgodilo, ko bi
si kak podjeten yuppie umislil
renovirati celjski stari grad in
ga spremeniti v hotel, v kate-
rem bi stregli natakarji oble-
čeni po zadnji modi celjskih
grofov, v diskoteki, ki k take-
mu kompleksu vsekakor sodi,
pa brhka dekleta na kotalkah
in vsaj zgoraj brez?
In kako država varuje svoje
bogastvo? V Veliki Britaniji so
kazni za skrunjenje takih spo-
menikov, pa naj bodo te takš-
ne ali drugačne narave, izred-
no visoke. Če si bo npr, kak-
šen petičnež privoščil uporab-
lja ti kulturni spomenik v last-
ne namene, ga zna doleteti ka-
zen tudi do nekaj milijonov
angleških funtov. Kar seveda
še zdaleč ni malo. Pri nas so
kazni bolj simbolične, če pa si
kakšen podjetnik uspe priskr-
beti še sposobnega in prebri-
sanega advokata, se zna še tej
simbolični ceni izogniti. Ka-
korkoli že, sistemska zakono-
daja v tem primeru zelo zelo
škoduje. Ali te onemogočajo
raznorazni zavistneži ali pa
država s svojimi birokratskimi
ukrepi. Neke trdne povezave
med državo in zasebniki, pa
tudi pri nas, tako kot v večini
vzhodno-evropskih držav, še
ni.
Piše Tadej Čater
Cvet pevcev v maju v Celju
Mladinski pevski festival, ki
se je rodil in zrasel v Celju,
lani pa ga je vojna potisnila ob
rob, se bo letos ponovno raz-
cvetel. Prireditelji, Zavod za
kulturne prireditve Celje, ga
imenuje »nadomestni« in mu
ohranja isto vsebino kot lani
ter dodaja nekaj svežih sprem-
nih prireditev, v katere, upa,
se bo vključilo tudi Celje.
Mednarodni mladinski pevski
festival bo od 29. do 31. maja,
in sicer v Narodnem domu,
množični koncert pa v Mest-
nem parku.
Vsebina festivala bo v zna-
menju 400-letnice Gallusove
smrti, ki smo jo praznovali la-
ni. Na festivalu bo nastopilo
sedemnajst zborov iz Slovenije
in tujine. Toliko jih je namreč
prijavljenih in do sedaj noben
zbor, tudi iz Bosne, kjer divja
vojna in zaradi vojnih razmer
oddaljene Makedonije, svoje
udeležbe ni odpovedal. Celje
bo torej konec maja pričakalo
mlade pevce tudi iz tujine:
Poljske, Češke, Madžarske,
Bolgarije, Avstrije, Makeodni-
je, Bosne in Hrvaške. Med slo-
venskimi zbori, žal, ni nobene-
ga iz Celja.
Otvoritev festivala se bo pri-
čela s slavnostnim koncertom
v Narodnem domu v petek, 29.
maja ob pol osmih zvečer, ko
bodo nastopili otroški in mla-
dinski zbori iz Dekanov, Mur-
ske Sobote, Novega mesta,
Trebnjega in Zagorja ob Savi.
Naslednji dan pa bo že v zna-
menju tekmovanj. Za prizna-
nja in nagrade se bodo potego-
vali mladinski zbori iz Trbo-
velj, Zreč, Kamnice in Zagre-
ba. V drugem, popoldanskem
delu, pa dekliški zbori iz Ma-
kedonije in Sarajeva, če bodo
seveda lahko prišli, Zagreba,
Poljske, Češke in Madžarske.
Mešani mladinski zbori se bo-
do pomerili v soboto popoldne.
Prepevali bodo zbori iz Slove-
nije, Avstrije, Poljske in Bol-
garije. Sobotni večer bo rezer-
viran za koncert prvouvršče-
nih zborov in podelitvi nagrad
in priznanj. Glasbeno žirijo
bodo sestavljali: profesor Ed-
vard Goršič, in kot člani pro-
fesorji Jernej Habjanič, Vladi-
mir Kranj čevič in Marko Mu-
nih ter dr. Gyorgy Mihalka.
Koncert združenih sloven-
skih mladinskih zborov
v Mestnem parku bo tako za
pevce kot za poslušalce in gle-
dalce kot vselej veliko in svo-
jevrstno doživetje. Sodelovali
bodo številni mladinski pevski
zbori iz slovenskih osnovnih
šol in tudi inozemski zbori,
pod vodstvom dirigenta Ed-
varda Goršiča in ob spremljavi
Pihalnega orkestra Glasbene
šole v Celju pod vodstvom Al-
berta Zaveršnika.
MATEJA POD JE D
Mali Harlekin na Dunaju
Od 25. aprila do 2. maja je
bil na Dunaju Prvi teden otro-
ške glasbe. Na festival je bilo
povabljenih okoli petdeset
otrok med desetim in trinaj-
stim letom starosti iz desetih
evropskih držav. Skupinice
teh otrok so se dunajskim vrst-
nikom predstavile s svojo glas-
beno kulturo v pesmi, plesu in
igranju instrumentov.
Vabilo za sodelovanje na Pr-
vem dunajskem tednu otroške
glasbe je dobila tudi Glasbena
mladina Slovenije in za pred-
stavitev slovenske kulture iz-
brala plesno gledališče Mali
Harlekin iz Celja, ki ga vodi
Ana Vovk-Pezdir. Otroci so
odplesali, odpeli in odigrali
predstavo Pojoče skrinjice,
Ane Vovk-Pezdirjeve in nav-
dušili , tamkajšnje občinstvo.
Sklepna prireditev je bila 1.
maja, ko so vsi povabljeni
otroci z orkestrom zapeli in
zaigrali musical V vrtu želja,
kar je bila svetovna praiz-
vedba.
Festival na Dunaju je orga-
nizirala glasbena mladina Av-
strije. Motiv za festival je bil
spreminjajoči se zemljevid
Evrope, z njim pa strah pred
tujim, neznanim; kultura pa je
tista, ki nam pomaga razumeti
drug drugega. Otroci bodo ži-
veli za jutrišnjo Evropo, zato
naj se spoznajo, je bil motto
prireditve. Za Pojoče skrinjice
pa je bil nastop pred dunaj-
skim občinstvom in obisk tega
mesta prav gotovo veliko doži-
vetje in tudi novo spoznanje,
hkrati pa tudi priznanje za
njihovo delo. Dunaju so slo-
vensko kulturo z velikim uspe-
hom predstavile: Zala Pezdir,
Cita Cene, Urša Agrež, Tanja
Pezdir, Katarina Komadina in
Tanja Šuligoj. Sceno je obliko-
vala Marija Cene, glasbeni so-
delavci pa so bili: Boris Špo-
Ijar, Gordana Androvič in Li-
dija Fegic-Muller.
MP
NACEUSKIH pLATNIh
Moja punca, ZDA 1991
Režija: Howard Zieff
Igrajo: Dan Aykroyd, Jamie Lee Curtis, ANNA CHLUM-
SKY, MACAULAY CULKIN
Madison, država Pennsylvania, leto 1972: za enajstletno
Vado Sultenfuss bo to zelo pomembno leto - leto prvega
poljuba, prve ljubezni in prvega velikega koraka na poti
odraščanja, ko se bo soočila z bolečo izgubo.
Vada je hči Harryja, pogrebnika. Njen najboljši prijatelj
je sramežljivi Thomas J. Včasih jo mučijo življenjska
vprašanja, na katera ne pozna odgovora, včasih jo prega-
njajo pritajeni strahovi nastali v »pogrebnem« vzdušju
njenega doma. Hipohondrična je, a njene izmišljene
bolezni - od zlatenice do raka - »izvirajo« od klijentov
njenega očeta. Vendarle je najpogosteje vesela, živahna,
celo malo možačasta: vzpenja se po drevesih, lovi ribe,
vozi kolo in služi tako, da svojim vrstnikom organizira
oglede mrtvakov.
Hany Sultenfuss (D. Aykroyd) od smrti svoje žene živi
zelo umirjeno, odtujil se je celo od lastne družine. Njegovo
življenje pa se začne spreminjati, ko zaposli novo asi-
stentko Shelly Devoto (J. Lee Curtis). Harry je naenkrat
bolj srečen kot kdajkoli prej, kar v Vadi izziva nov, zme-
den občutek ljubosumja.
Shelly počasi vrača življenje in toplino v dom Sulten-
fussovih, Vada pa se muči z razumevanjem sprememb, ki
se odvijajo v družini in v njej sami. V trenutku, ko se
pokaže potreba, pa bo Vada dovolj močna, da se bo soočila
s svojimi strahovi, jih bo prebrodila in šla dalje v življe-
nju. Za »mojo punco« bo »sijalo sonce v oblačnem dnevu«,
ko bo našla prijateljstvo, veselje, žalost in naposled srečo
v letu velikih sprememb.
Št. 18 - 7. maj 1992
91
Aukcija za Ruse
v ljubljanskih Križankah
bodo danes, v četrtek zvečer
ob pol osmih odprli razstavo
in mednarodno aukcijo pod
patronatom Gospodarske
zbornice Slovenije, v organi-
zaciji Kovinotehne Celje in
ob pomoči številnih spon-
zorjev.
Razstavljene bodo slike,
skulpture, izdelki iz stekla,
tekstila in grafike priznanih
ruskih umetnikov. Umetni-
ška dela bodo prodana v sre-
do, 20. maja ob 18. uri na
aukciji, izkupiček pa bo na-
menjen za humanitarno po-
moč narodom Ruske federa-
cije.
Projekt je razumeti kot
dokaz kolektivne solidarno-
sti proti pritiskom socialnih
in ekonomskih problemov
novonastale Ruske federaci-
je, kar dokazujejo tudi bese-
de predsednika republike
Slovenije Milana Kučana, ki
je razstavi na pot dejal, da
mora v praksi sodobnega
mednarodnega sožitja zaži-
veti spoznanje, da so proble-
mi Vzhoda slej ko prej tudi
problemi Zahoda, da blago-
stanje enega dela sveta ni
varno niti trajno, če se drugi
spopada s pomanjkanjem in
revščino.
MP
Plesalci in igralci plesno igralskega krožka OŠ Žalec so pod
vodstvom mentoric Karmen Naraks in Stanke Martinšek posta-
vili na oder priredbo Pavčkovega Čuri - murija v Afriki. Skupaj
s pesnikom so se ob koncu predstave postavili pred naš objektiv.
Foto: EDI MASNEC
Oče Čuri murija
nallioljšim liraicem
Bliža se konec šolskega le-
ta, s tem pa tudi tekmovanja
osnovnošolcev v branju
- tekmovanja v bralni znač-
ki. Na osnovni šoli Petra
Šprajca-Jura v Žalcu so na
podelitev bralnih značk, ki
je bila v ponedeljek v žal-
skem Kulturnem domu, po-
vabili slovenskega pesnika
Toneta Pavčka. Otrokom je
pripovedoval o sebi, o svo-
jem življenju in delu...
Nad obiskom pesnika, ki
slovi po tem, da se zna pri-
bližati otrokom, so bili mali
značkarji navdušeni. Oblju-
bili so, da bodo v naslednjem
šolskem letu prebrali še več
knjig in osvojili še več bral-
nih značk. Otroci nižje stop-
nje pa so se lahko pohvalili
tudi s tem, da se je letos vsak
izmed njih naučil vsaj eno
pesmico Toneta Pavčka. In
kdo ne pozna malega junaka,
Čuri murija, ki je na kokoši
odjezdil v Afriko, da se mu
ne bi bilo treba več umivati?
Člani plesno-igralskega
krožka osnovne šole Petra
Šprajca-Jura so ga pod vod-
stvom mentoric Karmen Na-
raks in Stanke Mestinšek
postavili tudi na oder.
N.-M. SEDLAR
Darinka
Lorenčak
v Laškem dvorcu
V petek, 8. maja, bodo v pro-
storih Laškega dvorca odprli
razstavo akademske slikarke
Darinke Lorenčak-Pavletič iz
Celja, ki se bo tokrat predsta-
vila predvsem kot ilustrator-
ka, kar je manj znano področje
njenega dela. Ob tem bo raz-
stavila še nekaj otroških obra-
zov, ki so njen priljubljen mo-
tiv. Otvoritev razstave bo izje-
moma dopoldne ob 10. uri,
v programu pa bodo nastopile
tri plesne skupine iz vrtca
v Radečah in iz osnovnih šol
v Rimskih Toplicah in La-
škem. Darinka Lorenčak je
pogost gost laške občine, saj se
redno udeležuje njihovih vsa-
koletnih slikarskih kolonij,
ljubitelji likovne umetnosti pa
imajo radi njene lepe likovne
primerke v različnih tehnikah,
kjer je zlasti močna v olju in
v akvarelu.
T. VRABL
Dunaj v Celju
Celjski revijski tambura-
ški orkester Akord se vse
bolj uveljavlja in pridobiva
svoje občinstvo, kar gre
pripisati njihovemu pro-
gramu, mladostni radoži-
vosti in večkratnim kon-
certom.
Tako se bo revijski tam-
buraški orkester Akord, ki
ga uspešno vodi Matjaž
Brežnik, v soboto, 9. maja
ob pol osmih zvečer pred-
stavil v Narodnem domu
v Celju in z dunajsko ope-
reto in Johannom Straus-
som mlajšim približal Du-
naj Celju. Na sporedu bodo
številni odlomki in najbolj
priljubljena dela kralja
valčka Johanna Straussa
mlajšega. Kot solista bosta
nastopila sopranistka Du-
nja Spruk in tenorist Mar-
jan Trček.
MP
Zaposliti želimo
Samostojnega komercialista
v prodaji investicijske opreme
Pogoji:
-	najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske
smeri ali inženir ustrezne smeri
-	poznavanje predpisov o izvajanju investicijskih del
-	vozniški izpit 8 kategorije
-	poskusno delo 3 mesece
Zaželeno je poznavanje tehnično-tehnoloških lastnosti
investicijske opreme, ki jo proizvaja naše podjetje.
Za objavljeno delovno mesto bomo sklenili delovno
razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Po potrebi bo opravljen predhodni preizkus znanja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 8. dneh od objave na naslov: TIM, Tovarna
izolacijskega materiala Laško, Kadrovska služba,
Spodnja Rečica 77, 63270 LAŠKO.
Sklep o izbiri bodo kandidati prejeli v 8. dneh po
njegovem sprejetju.
OBČINA CELJE
Občinski sekretariat za urejanje
prostora in varstvo okolja
objavlja
JAVNI RAZPIS
za kreditiranje zainteresiranih občanov, društev in dobro-
delnih ustanov pri priključevanju na javno plinsko omrežje
v skladu s politiko občine do varovanja okolja in s plani komunalnega in
stanovanjskega gospodarstva občine za leto 1992, občina Celje poleg same
izgradnje in rekonstrukcije javnega plinskega omrežja, zagotavlja tudi ugodne
pogoje za pospešeno priključevanje na javno plinsko omrežje.
V ta namen je zagotovljenih 30,000.000 SLT, ki se bodo kot kreditna sredstva
podeljevala v skladu s planom stanovanjskega gospodarstva po naslednji priori-
teti z ozirom na lokacijo:
1.	prioriteta: KS Aljažev hrib in KS Center
2.	prioriteta: KS Ostrožno (soseska S-5) in KS Šmarjeta (območje med Mari-
borsko cesto, Prekorji in Trdinovo) ter
3.	prioriteta: druga območja v občini Celje, kjer je prav tako možna izvedba
plinskega priključka.
Interesenti morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje:
-	biti morajo kreditno sposobni
-	predložiti morajo dokazilo o možni izvedbi plinskega priključka (izjava JP
Komunale Celje, PE Plinarna)
Občina Celje dodeljuje navedena kreditna sredstva:
-	občanom, ki so zaposleni ali prejemajo pokojnino oziroma druge prejemke
v Republiki Sloveniji in
-	društvom ter dobrodelnim organizacijam
Posojila se bodo dodeljevala:
-	na osnovi pogodbe z izvajalcem (katere sestavni del je predračun) v višini
največ do 2/3 od pogodbene vrednosti za izvedbo priključka, ki celovito
zajema izvedbo plinske instalacije z merilnim mestom in plinskim trošilom
(direktno izvajalcu) in za
-	celoten prispevek za priključitev po Sporazumu o združevanju sredstev za
izgradnjo komunalnih objektov in naprav individualne koniunalne rabe.
Posojilo za izvedbo priključka na javno plinsko omrežje lahko dobita tudi dva
družinska člana, v kolikor eden ni kreditno sposoben.
Posojilo se daje le za izvedbo priključka, kjer je dejansko možna izvedba
priključka na javno plinsko omrežje v letu 1992. Pogodba in predračun morata biti
izstavljena le s strani pooblaščene oziroma registrirane pravne ali fizične osebe.
Vsebujeta lahko le elemente, za katere je zagotovljena servisna služba.
Posojilo se daje za dobo dveh let po fiksni, 22% letni obrestni meh. Stroški
zavarovanja posojila morajo biti poravnani pred podpisom posojilne pogodbe.
Posojilo je po tem razpisu možno dobiti samo enkrat.
Vsi zainteresirani naj najkasneje v roku 30 dni po objavi razpisa,
podajo pisne vloge na posebnih obrazcih, OSUPVO-u, Strokovni službi za
komunalno gospodarstvo, Trg V. kongresa 7/11, ki jih dobijo na istem naslovu.
OBRTI IN PODJETNIŠTVA, d.d. CEUE
Trg V. Kongresa 7, 63000 Celje
Telefon: 063/441-500
Telefax: 063/441-220
Žiro račun: 50700-620-37
ŠTAJERSKA BANKA
bo v mesecu maju
poslovala pod
naslednjimi pogoji:
Sredstva občanov na vpogled	mesečna letna
-	tekoči računi	3,78%	55%
-	hranilne knjižice	4,33%	65%
-	otroške hranilne knjižice	4,60%	70%
Revalorizacija za maj znaša 5,1% oz. 79,91% letno. Limit na tekočem računu se obrestuje po
R -f 15% kar je 6,35% mesečno oz. 106,89% letno. Nedovoljena prekoračitev tekočega računa
se obrestuje po R + 50% oz. 8,77% mesečno kar je na letnem nivoju 169,86%.
štajerska banka tudi v maju nadaljuje uspešno zastavljeno akcijo prodaje 6 mesečnih blagajni-
ških zapisov. Nominirani so v ECU-jih z vrednostmi 100,-, 200,- in 500,- ECU-jev. Obrestna
mera je 10,5% letno, diskont ob nakupu pa znaša 1,5%.
Banka odkupuje obveznice PTT Podjetja Celje po dnevnih tržnih vrednostih ter prodaja
obveznice Zdravilišča Dobrna, katerih vrednost je 500,- DEM.
Št. 18 - 7. maj 1992
10
Friškovčevim pomagajo vsi
Friškovčevi iz Bevč v ve-
lenjski občini, ki jim je, kot
smo poročali, zgorela neza-
varovana stanovanjska hiša,
bodo kmalu v novi hiši. Upo-
kojenec Avgust Friškovec je
delal v velenjskem rudniku
kar 42 let, zato so obljubili
pomoč v delu do tretje faze
tudi rudarji.
Poskrbeti pa je bilo treba
še za gradbeni material. Fri-
škovčev sin Danilo in žena
Irena, oče Avgust ter žena
Angela so potrkali na števil-
na vrata na občini in v kra-
jevni skupnosti Bevče. Sin je
dobil v službi kredit, poma-
gala je krajevna skupnost,
pomoč so dobili iz občinske-
ga sklada, bevški gasilci in
sokrajani pa so tudi počistili
pogorišče. Kmetje in lastniki
gozdov so za nov Friškovčev
dom prispevali po eno ali
dve srm-eki, gasilci so jih po-
drli in spravili k cesti, večina
prevoznikov pa je plačilo od-
klonila. Solidarni so tudi
krajani Gotovelj, kjer je bila
doma žena Irena, velenjski
upokojenci, pomagal je pro-
jektant, arhitekt Pavle Šifer
iz Velenja, v velenjski skupš-
čini občine pa so izdali so-
glasja v najkrajšem možnem
času. V začetku maja bodo
vlili že drugo ploščo, junija
pa bi radi pokrili streho. Ta-
ko se še enkrat potrjuje pre-
izkušeno pravilo, da je v slo-
gi moc. L. OJSTERŠEK
Razstava v čast dveh jubilejev
v Muzeju novejše zgodovine v Celju je v ponedeljek predsednik Ribiške družine Celje Franc
Vitanc odprl ribiško razstavo ob 80-letnici ribištva na Celjskem in 40-letnici Ribiške družine
Celje. Leta 1912 so v Celju ustanovili Ribiško društvo Južna Štajerska in znotraj njega še Ribiško
društvo Celje, ki je z mestno občino Celje sklenilo zakupno pogodbo. Zakupna pogodba je začela
veljati 16. avgusta 1912 leta in ta datum štejejo za začetek organiziranega ribištva na Celjskem.
Leta 1952 pa je prešla takratna Ribarska zadruga v društvo in v septembru 1952 leta so ustanovili
Ribiško družino Celje.
Na razstavi je prikazano delo in razvoj celjske dnižine, ribe ki živijo v porečju Savinje, star in
sodoben ribolovni pribor in literatura. Razstava bo odprta do 9. maja.
F. B. Foto: EDO EINSPIELER
izvrstni računainičarji
Na Osnovni šoli v Preboldu
so že pred leti začeli z uvaja-
njem krožkov računalništva.
Uvedli so uvodne tečaje za vse
učitelje, da bi se tudi ti sezna-
nili z osnovnimi računalniški-
mi programi. V naslednjih le-
tih so učenci, ki so sistematič-
no delali pod vodstvom prof.
Marjana Plavčka začeli dose-
gati vidne rezultate v regij-
skem in republiškem merilu.
Kasneje so na šoli uredili ra-
čunališko učilnico, ki je tre-
nutno opremljena s šestimi PC
in šestimi hišnimi računalniki,
tremi tiskalniki, vsem učen-
cem pa je na voljo tudi najno-
vejša strokovna literatura
s področja računalništva.
Letošnje regijsko tekmova-
nje, ki je bilo v Celju, pa je
prineslo potrditev strokovne-
ga dela, saj je vseh osem udele-
žencev iz te šole osvojilo vidna
mesta. Med vsemi računaini-
čarji se je najbolj izkazal De-
jan Črnila, ki je trenutno
v skupini osmih razredov med
najboljšimi. Dejan je bil na
tekmovanju v Celju prvi, nje-
govi programi pa so bili v ož-
jem izboru najboljših že lani
v Mariboru, kjer je bil udele-
ženec poletne šole računalni-
štva. Da pa zna svoje znanje
tudi praktično izkoristiti, kaže
njegov lasten program, ki ga je
sestavil za vodenje knjižnice.
Mentorja računalništva na
šoli, prof. Marjan Plavčak in
Adam Flis, načrtno delata tudi
z mlajšimi učenci, in prav med
najmlajšimi je učenec drugega
razreda, Damjan Zagožen,
osvojil na regijskem tekmova-
nju prvo mesto. Dejan in Dam-
jan se bosta tako udeležila dr-
žavnega prvenstva, ki bo deve-
tega maja v Ljubljani. Pre-
boldčani so v okviru krožkov
v osmih letih dela pripravili na
šoli sedemnajst uporabnih
programov. Sedanji uspehi jih
še dodatno motivirajo, zlasti
zato, ker so rezultati plod nji-
hovega dela in sredstev. Ker
pa imajo v načrtu postavitev
računalniške mreže, odprtje
večje učilnice z več delovnimi
mesti in povezavo z zunanjim
svetom preko modema, se za-
vedajo, da bo potrebna dodat-
na finančna pomoč, ki jo pri-
čakujejo iz občinskega prora-
čuna. Hkrati pa računajo na
večje razumevanje občinskega
vodstva, predvsem pa sekreta-
riata za družbeno-ekonomski
razvoj pri skupščini občine
Žalec
PETRA DEŽNIKAR
Josip Grivec, ribiški car
Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini je tudi letos
pripravila tekmovanje za ribiškega carja. Tokrat so se ribiči,
vseh je bilo 57, pomerili za ulov najtežje ribe in s tem za ta
laskavi naslov na Braslovškem jezeru. Čast ribiškega carja je
pripadla Josipu Grivcu, ki je doma iz Arje vasi. Na trnek je ujel
krapa, težkega 2,100 kg in tako postal ribiški car za letošnje
leto. Podelili so tudi pokal za ujeto najlažjo ribo. Prejel ga je
Jani Cotič, ki je ujel ribo, ki je tehtala 15 gramov. Na sliki:
Predsednik tekmovalne komisije Marjan Lednik, ki podeljuje
pokal Josipu Grivcu.
T. TAVČAR
Ta mesec bodo
zasadili lopate
v Šempetru v Savinjski do-
lini bodo verjetno še ta mesec
zasadili lopate za nov Petrolov
bencinski servis. Da bi seda-
njega prestavili, so govorili že
dolgo in iskali novo primemo
lokacijo. Sedaj so se dogovorili
in nov servis bodo postavili
kakih sto metrov pred seda-
njim. Sedanji servis je že do-
trajan, obnova na istem mestu
pa je skoraj nemogoča. Novi
rezervoarji, ki so že priprav-
ljeni za nov servis, bodo ekolo-
ško varnejši. Uredili bodo tudi
ustreznejšo prodajalno, tako
da se bodo lahko vozniki oskr-
beli z vsem potrebnim. Novo
zemljišče za servis je Petrol
odkupil od šempeterskega
Sipa.
T. TAVČAR
Razglednica Petrove
Petrovče so dobile prvo barvno razglednico svojega kraja.
Zasluga za ta podvig gre osnovni šoli Petrovče, ki je založila
lepo barvno razglednico s štirimi fotografijami, ki prikazu-
jejo zanimivosti kraja, med njimi je tudi znamenita cerkev,
kjer je znana božja pot. Fotografije so delo članov foto
krožka na šoli. V sredini razglednice je stilizirana zelena
hmeljska kubula z napisom kraja. Razglednico so natisnili
v Marginaliji. Krajevna skupnost Petrovče že razmišlja, da
bi to razglednico izdala v večji nakladi, saj bo prav gotovo
pripomogla k popularizaciji kraja v širšem prostoru.
TV
Razgovor
poklicnih
veterinarjev
v četrtek, 16. aprila je bil
v hotelu Evropa v Celju
razgovor poklicnih veteri-
narjev Slovenije. Govorili
so o ustanavljanju poklicne
zbornice ter o zagotavlja-
nju pravic, ki izvirajo iz
Ustave Republike Sloveni-
je. Na razgovoru so ugoto-
vili, da veterinarji v svojih
okoljih niso bili dovolj sez-
nanjeni o vsebini in pripra-
vi novega zakona o veteri-
narski dejavnosti in, da so
v pripravah tez zakona
o veterinarski dejavnosti
sodelovali samo vodilni
člani določenih institucij.
Ugotovili so tudi, da so teze
za zakon o veterinarski de-
javnosti za operativno ve-
terinarsko službo nespre-
jemljive in da je potrebno
v najkrajšem času sklicati
vse terenske operativne ve-
terinarje, zaposlene v vete-
rinarskih zavodih v Slove-
niji in na podlagi 43. člena
Ustave RS začeti ustanav-
ljati poklicno zbornico ve-
terinarjev Slovenije.
Skupina prosi veterinar-
ska društva v Sloveniji in
zainteresirane člane dru-
štev, naj se čimprej organi-
zirajo in poiščejo svoje
predstavnike za iniciativni
odbor za ustanovitev Vete-
rinarske zbornice Slove-
nije.	JANEZ ČRNEJ
Zmagovalna trojica med mladinci: Branko Vrečar, Tomaž Turk
in Aleš Pšaker.
Merjenje moči v ribolovu
Vsakoletno srečanje in mer-
jenje moči članov Ribiške dru-
žine Šempeter, je tudi letos,
25. aprila, privabilo večje šte-
vilo boja željnih ribičev.
Ob lepem vremenu se je tek-
movanja v lovu rib s plovcem
na jezeru v Braslovčah udele-
žilo kar lepo število starejših
članov RD (med njimi tudi ne-
kaj pravih veteranov) in četa
mladincev.
Mladinci so ponovili lansko-
letni uspeh in ponovno doka-
zali, da na mladih svet stoji:
edini ulovljeni krap se je na-
mreč znašel v mreži mladinca
Tomaža Turka. Ostale ulove je
morala tekmovalna komisija
iz mrež pobirati pod »poveče-
valnim steklom«, tehtati pa
s tehtnico za tehtanje žlahtnih
kovin, saj so ostali uvrščeni ri-
biči prinesli na tehtanje same
majhne ostriže.
f.pondelaK
Št. 18 - 7. maj 1992
Teden Rdečega
križa v Laškem
Od 8. do 15. maja bo Teden
Rdečega križa, ki ga bodo za-
radi številnih aktivnosti v la-
ški občini raztegnili na ves
mesec in ga končali sredi ju-
nija.
V	laški občini je trenutno
trinajst krajevnih organizacij
Rdečega križa s preko 6800
člani. Po besedah sekretarja
Občinske organizacije RK La-
ško Vlada Marota bodo v tem
mesecu poleg rednih aktivno-
sti (skrb za onemogle in social-
ne pomoči potrebne, skrb za
okoli 80 beguncev iz BiH itd.)
poskrbeli tudi za še večjo ani-
macijo organizacije med naj-
mlajšimi v šolah, kjer že ob-
stojajo podmladki te humani-
tarne organizacije.
V	nedeljo, 10. maja, bo letna
skupščina la-ajevne organiza-
cije RK v Brezah, po njej pa bo
še preventivno zdravstveno
predavanje o sladkorni bolez-
ni. Podobna predavanja bodo
pripravili tudi po ostalih kra-
jih, med drugim tudi v Laškem
in Vrhovem. 23. maja bo sreča-
nje starejših krajanov v Rim-
skih Toplicah, sredi junija pa
bo večja prireditev v Jurklo-
štru, kjer so se odločili, da bo-
do razvili svoj prapor. Takrat
bodo tudi podelili republiška
priznanja najzaslužnejšim ak-
tivistom RK v laški občini.
T. VRABL
11
ZalozniKovi s Tinskega skozi stoletja
//a domačiji, od koder Izvira njihov rod, se Jih Je zbralo blizu sio
Ne zgodi se pogosto, da bi naše
družine praznovale 350-letnico
svojega obstoja. A tudi če vedo za
zgodovino svoje rodovine, ne zbe-
rejo toliko poguma in delavnosti,
da bi raziskali, do kod segajo ko-
renine njihovega rodu. Morda se
nekaterim zadeve niti ne zde po-
membne. Andreja Založnika na
Tinskem pa je zamikala zgodovina
rodbine, ki ji pripada.
Iz virov, zbranih po različnih
koncih Slovenije in tudi preko
meja, iz podatkov, ki jih hranijo
krstne in mrliške bukve, se je raz-
vilo skoraj 400 let staro rodbinsko
drevo. Gotovo bi lahko našli za-
četke Založnikove rodbine še
v starejših datumih, ker pa le-ti
niso zanesljivi, so družinski kro-
nisti pristali na uradni letnici za-
četka imena Založnik.
Danes gospodari na Založniko-
vi domačiji - glede na poročila
kronistov - deveti gospodar, tretji
svojega imena. Andrej Založnik.
Tako kot vsi njegovi predniki tudi
on s trudom in prizadevnostjo
preživlja svojo družino na skrom-
ni, hriboviti zemlji, ki ji je ostal
zvest tako kot njegovi predniki.
Založnikovi so v stoletjih svojega
obstoja spoznali življenjsko resni-
co, ki nas opominja, da zemlja ni-
koli ne razočara tistega, ki jo spo-
štuje, ki jo ima rad in je priprav-
ljen darovati zanjo svoje moči,
sposobnosti in znanje. Od tistih
časov, ko je prvi Založnik zapre-
gel plug za prvo brazdo, mineva
skoraj 400 let. Način obdelave se
je močno spremenil, bistvo pa je
ostalo isto: iz semena, ki ga zaseje
človekova roka, zrase kruh. In
z njim ohranja Založnik svoj rod
že vsa dolga, dolga leta. Tako bo
tudi naprej...
Korenine v 17. stoletju
Korenine Založnikove rodbine
segajo daleč nazaj, tja v sredino
17. stoletja, ko sta Andreas in Ma-
rina Salosnik po poroki leta 1665
započela ta rod, na ozemlju in do-
mačiji, kjer živijo Založnikovi še
danes. Andreas in Marina sta ime-
la šest otrok in eden od njih - Lu-
kas, rojen 1681. leta, je postal na-
slednji gospodar. Žena Agnes mu
je povila pet otrok, najmlajšemu
sinu, Primosu, rojenemu leta 1719,
pa sta prepustila domačijo. Za
Primosem so bili gospodarji na
Založnikovem domu še: Anton,
rojen leta 1781, z ženo Uršulo
Kralin, Georg, rojen leta 1801,
z ženo Luzio Kovacic, in Andreas,
rojen leta 1824. Andreasu in nje-
govi ženi Uršuli Vevcar se je rodi-
lo deset otrok, osmi po vrsti in
najmlajši med sinovi je bil Martin,
rojen 8. 10. 1864. leta, ded seda-
njega gospodarja Andreja Založ-
nika.
Martin Založnik si je ženo poi-
skal na Ponkvici, Golobovo Mari-
jo. Poročila sta se 30. januarja
1893. V zakonu se jima je rodilo 14
otrok, 7 fantov in 7 deklet. Otroci
so prihajali na svet drug za dru-
gim, od 4. 2. 1894, ko je bil rojen
najstarejši sin Jože, do 17. 7. 1915,
ko je prijokal najmlajši Jakob.
Trije sinovi, Janez, Franc in Ja-
kob, so umrli že kot otroci, tri
hčerke, Marija, Neža in Roza, pa
so postale usmiljenke. Še preden
je Nežo misijonarska pot popelja-
la v Južno Ameriko, v Čile, kjer je
kot sestra Sulpicija tudi umrla le-
ta 1975, sta v samostanu za tuber-
kulozo umrli Marija in Roza, stari
26 in 24 let. Ostale štiri hčerke so
se poročile in postale gospodinje
na domovih svojih mož. Elizabeta
je šla h Klemenčevim v Šmarje,
Urška k Čoklovim v Zibiko, Apo-
lonija k Potočnikovim na Marof
pri Lesičnem, na Marof h Kovači-
čevim pa se je poročila tudi naj-
mlajša hči Jožefa.
Sinovi, razen Antona, so odšli
študirat in so si ustvarili svoje do-
move: Jože je postal lesni trgovec
v Mestinju, Alojzij profesor, sla-
vist. Učiteljska služba ga je selila
iz kraja v kraj. To so bili časi, ko
ni bilo lahko biti slovenski učitelj.
On pa je kljub temu svojo vlogo
odigral častno, pred nikomer mu
ni bilo treba povešati oči. Pošte-
nje, iskrenost in delavnost pa so
kvalitete, ki so v veliki meri pri-
pomogle, da so se Založniki skozi
vse vojne vihre in družbene pre-
obrate ohranili kot zavedna slo-
venska družina. Podobna usoda je
spremljala tudi najmlajšega sina
Vincenca, učitelja, ki si je ob upo-
kojitvi našel dom v Seči pri Porto-
rožu.
Antonu, rojenemu 10. januaija
1900, so starši zaupali domačijo.
Poročil se je z Ano Čoki in rodilo
se jima je devet otrok. Kot osmi je
9. 9. 1942 prijokal na svet Andrej
ali Drejč, kot mu pravijo domači.
Po potresu, ki je leta 1974 priza-
del tudi ta del kozjanske pokraji-
ne, se je na Tinskem, vsaj na zu-
naj, marsikaj spremenilo. Na kra-
ju, kjer je nekdaj stala Založniko-
va domačija, se zdaj ponosno dvi-
ga v nebo mogočen kostanj, tako
kot da bi želel povedati: »Tu sem,
nič mi ne more do živega, tu je
moje mesto, tu sem bil in tu bom
ostal...« Le nekaj metrov stran je
Andrej postavil nov dom zase, za
svojo ženo Mimico in svoje tri
otroke: Andrejo, Jožef o in Anto-
na. Zrasli so novi hlevi, njive so
obdelane in Drejč se rad pohvali
z dobro vinsko kapljico, ki jo pri-
dela. V zadnjem času je začel do-
ma razvijati še kmečki turizem.
Prizidal je veliko sobo za goste,
sprejme lahko tudi dva avtobusa
ljudi... Načrtov mu ne
zmanjka...
Andrej si je že dolgo potihoma
želel, da bi se na njegovem domu
vsaj enkrat zbrali vsi najbližji so-
rodniki. Ta želja se je 3. novembra
lani uresničila...
34 otrok so imeli otroci Martina
in Marije Založnik. 24 njunih
vnukov je še živih, živa pa je tudi
njuna najmlajša hči Jožefa, zdaj
Kovačičeva mama.
Rodovnik Založnikove rodbine
je začel pripravljati že pokojni
stric Vinko, od pradeda Martina
naprej pa ga je razvejala njegova
pravnukinja Marjana Kovačič.
Dan, ko so se našli na Tinskem,
se je globoko zapisal v spomin
vseh udeležencev. Res je, kot je
dejal gospod župnik: na Sloven-
skem je malo družin, ki bi se lahko
pohvalile s koreninami tako daleč
v preteklosti...
MARJANA KOVAČIČ
Del velike družine, katere korenine segajo v 17. stoletje.
Mihaela Je mojstrica jezikov
Prav gotovo je malo Slo-
venk - če sploh še katera je
- kot je Mihaela Irgolič iz
Celja, ki sicer živi s starši in
bratom v Frankfurtu v Nem-
čiji.
Mihaela se lahko pohvali
z diplomo priznane, slovite
gimnazije »Dr. Heinrich Ga-
gem« v Frankfurtu, kjer se je
poleg ostalega naučila tudi
latinščine in stare grščine.
Torej dveh mrtvih jezikov, ki
pa sta dobra osnova za zna-
nje drugih jezikov, ki jih Mi-
haela že tudi dobro obvlada.
Med Velikonočnimi prazniki
je bila Mihaela na obisku
v Celju in ob tej priložnosti
smo tudi več izvedeli o nje-
nem študiju, delu, konjičkih
in načrtih.
»Izredno zahtevno šolanje
je trajalo sedem let in v tem
času sem imela vsak dan po
Uro latinščine, poleg tega pa
pet let štirikrat na teden po
eno uro stare grščine. V tem
času sem se morala na pamet
naučiti 6800 latinskih in
okoli 3200 starogrških be-
sed, ki se potem ponavljajo
v vseh svetovnih jezikih, še
posebej pa v jezikih znanosti
in tehnike. Za primer naj na-
vedem, da je za nemškega
učenca dovolj, če zna upo-
rabljati okoli 1500 domačih
besed.
Selekcija je bila izredno
huda, saj je Mihaela imela
v začetku 180 sošolcev, ma-
turiralo pa jih je 88, od tega
Samo 29 »starojezičnikov«.
Med njimi je bila tudi Ce-
Ijanka Mihaela Irgolič.
»Zdaj študiram prvi letnik
prava, v jeseni pa se bom
z bratom vrnila v Slovenijo,
kjer se bova vpisala na ljub-
ljansko Univerzo. Jaz bom
nadaljevala s pravom, brat
bo začel z medicino.«
Kaj pa izpopolnjevanje
v znanju jezikov?
»Zaradi šolanja v Nemčiji
govorim tekoče nemščino,
obvladam angleščino in slo-
venščino, dobro mi že gre tu-
di italijanščina.«
Kje si dobivala osnove ma-
terinega jezika, saj si večino
življenja preživela v Nem-
čiji?
»Doma vseskozi govorimo
izključno slovensko. Med
počitnicami v Savudriji mi je
oče dajal naloge in učiti sem
se morala slovenščine. Veli-
ko mi je pomagala tudi pro-
fesorica	slovenščine
v Frankfurtu gospa Turk...«
Angleščina?
»Bila sem pri neki angleški
družini otroška vzgojiteljica,
v prostem času pa sem si pri-
dobila za dva semestra zna-
nja iz angleškega pravnega
izrazoslovja.«
Mihaela ob vsem tem rada
igra odbojko, s prijateljicami
obišče kakšen disko, z mamo
pa opero, kjer so ji všeč zlasti
dela italijanskih mojstrov.
Veliko tudi potuje in se je
tako pred kratkim vrnila iz
Amerike, kjer je bila na obi-
sku pri svojem fantu, ki je
sicer doma v Južni Afriki.
Dobro pozna EJvropo, nekaj
že tudi izven nje. Za Ameri-
kance pravi, da so bahavi, ne
vedo pa skoraj nič o Sloveni-
ji in Jugoslaviji, boljši poz-
navalci pa so Angleži.
Ob nadvse resnem študiju
zahtevnih jezikov latinščine
in stare grščine pa je Miha-
ela čisto preprosto, veselo in
tudi nagajivo dekle današnje
generacije. Od drugih so-
vrstnic se prav gotovo razli-
kuje le po tem, da zna dva
jezika, ki sta uradno mrtva,
vendar še kako pomembna.
In načrti Mihaele?
»Slovenija je samostojna
in bo potrebovala veliko
strokovno usposobljenih lju-
di z veliko znanja. In zakaj
ne bi bila tudi jaz med njimi?
Takšno delo, kjer se vrtiš
sredi sveta, me veseli.«
TONE VRABL
Simultanka
v Bistrici
Tudi letos bodo ob dne-
vu šole v Bistrici ob Sotli,
ta petek, 8. maja, pripra-
vili zdaj že 13. šahovsko
simultanko, v kateri se
njen pobudnik Franc Pe-
šec sreča s šolarji. Simul-
tanka je prerasla v prijet-
no, široko srečanje, v ka-
terega so že vrsto let
vključeni tudi celjski že-
lezničarji, ki dobro sode-
lujejo z bistriško šolo. Ob
šahovski simultanki,
v kateri bo letos sodelo-
valo sto šahistov, bodo
domačini pripravili še vr-
sto prireditev s prikazom
številnih šolskih dejavno-
sti. Po simultanki si bodo
gostje in šolarji ogledali
še ljudsko igro Županova
Micka.	TV
Letos se bomo kopali v čistih bazenili
Bliža se kopalna sezona in urejenost
ter čistoča slovenskih kopališč je iz
leta v leto boljša. Res je, da imajo ko-
pališča v sosednjih razvitih državah
neprimerno boljše higijensko varnost-
ne razmere kot v Sloveniji. Toda uve-
ljavljanje predpisanih normativov je
tudi na naših kopališčih prineslo viden
napredek. Kopališki mojstri se za
opravljanje svojega dela redno dodat-
no izozbražujejo. Ena od takšnih oblik
izobraževanja je bil letos tečaj za
vzdrževalce kopaliških naprav in ne-
oporečnosti kopalne vode v bazenu
Golovec. Udeleženci iz dvanajstih slo-
venskih kopališč so se izpopolnjevali
v ravnanju z napravami na kopališčih,
spoznavali fizikalne in kemične last-
nosti kopalne vode, se spoznali z vzdr-
ževanjem higijene na kopališčih ter
z vlogo sanitarnih inšpekcijskih služb.
Vodja tečaja, profesor Ivko Šink, je
mnenja, da vamostno-higijensko sta-
nje na naših kopališčih še vedno ni
zadovoljivo. Vendar za to niso krivi le
delavci na kopališčih. Inšpekcijske
službe, ki bi morale v času kopalne
sezone ukrepati, imajo marsikdaj zve-
zane roke, zaradi lokalnih občinskih
interesov. Kopališki mojstri, ki so se
tečaja udeležili, pa zagotavljajo, da so
s pridobljenim znanjem zadovoljni.
Vložili bodo vse svoje sposobnosti, da
bodo v prihajajoči sezoni zagotovili
kopalcem varnost in čisto vodo v ba-
zenih.	J. K.
Št. 18 - 7. maj 1992
12'
Van Basten
iz Šaleške
»Super« zvezanih slovenske nogometne lige Matjaž
CvikI: »Moja cena je 70 tisoč DEM. Velenje ni več
nogometno mesto«
Slovenska nogometna scena je še si-
romašna z igralci »super« razreda,
med maloštevilnimi zvezdniki pa
o enem ni dvoma. O velenjskem kape-
tanu in enem najbolj ustvarjalnih slo^
venskih nogometašev Matjažu Cviklu,
ki bo v poletnem prestopnem roku naj-
bolj iskan nogometaš, njegova cena pa
bo tudi za naše (skromne) nogometne
razmere astronomska.
Maribor je lani od Olimpije za tvoj
prestop zahteval 100 tisoč DEM in je
nato odškodnino prepolovil. Kakšna je
cena Matjaža Cvikla?
^^Tvlariborčani so nekoliko pretirava-
li. IMoja cena je med obema številka-
ma. tam okoli 60 ali 70 tisoč mark.
Seveda jo bo dokončno postavil nogo-
metni trg. ki bo kmalu izoblikoval pet
ali šest finančno močnih nogometnih
centrov." pravi 25-letni samozavestni
kapetan Rudarja Matjaž Cvikl. ki na
igrišču deluje zelo elegantno in v slogu
največjih nogometnih virtouzov nosi
na dresu desetico.
Kam torej jeseni: v Olimpijo ali
v Avstrijo?
Najprej pride v poštev Slovenija in
šela nato Avstrija. Pri sosedih se
v tretji ligi za nekaj tisoč šilingov pre-
prosto ne splača igi'ati. obenem pa je
tudi kvaliteta nogometa na nizki rav-
ni. V Velenju bom ostal do poletja,
morda tudi dlje, a na »lepe oči« ne bom
nikjer več igral.
V nogometu štejejo goli, toda Cvikl
je mojster podaj.
Gol je krona vsega. Užitek je zatresti
mrežo, a zame je še večji pripraviti gol.
Če je priložnost, se odločam za strel, če
je soigralec v boljšem položaju, usme-
rim žogo proti njemu. Povlečena »špi-
ca«, to je moje igralno mesto in nekako
se želim približati Van Bastnu. Imam
dober občutek za žogo in s telesom
nasprotnika varam že pred sprejemom
žoge. Nisem posebej hiter, toda dovolj
eksploziven, da si v boju za žogo pri-
dobim prednost.
Lani si spomladansko sezono polse-
zono igral za Maribor, a vse ni šlo po
načrtih?
Dosegel sem sedam golov, večino
v zadnjih minutah, ko nam je šlo po-
šteno za nohte. Streljal sem vse odlo-
čilne 11-metrovke in IMaribor mogoče
celo rešil izpada. Dogovorili smo se. da
bom pri njih na nekakšnem preizkusu,
toda v klubu ni bilo vse v redu in
odločil sem za vrnitev v Velenje.
Rudar je bil lani brez tebe prvak,
zdaj pa je komaj v sredini lestvice. To
je najbrž razočaranje...
Ekipa je mlada in ob močnem spon-
zorju se bi v dveh letih lahko prebili
povsem v \Th. Saj ne zahtevamo veli-
ko. Zadovoljni bi bili že s polovico
tistega ker nam ponujajo drugi. Toda
dvomim, da se bo to zgodilo. Velenje ni
več nogometno mesto.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Vaš intervju:
Lojze Kolman
Naslednji gost pogovo-
ra po želji bralcev (objav-
ljen bo v Petici. 26. maja)
je telovadec Lojze Kol-
man (na sliki), ki je dobil
največ glasov v konku-
renci Marike Kardinar.
Francija Petka. Špele
Pretnar. Petra Vilfana in
Jureta Zdovca.
Med bralce, ki so zasta-
vili vprašanja atletu Bo-
rutu Bilaču-pogovor
z njim je objavljen
v aprilski številki Petice
- smo razdelili tri darilne
bone s skupno vrednostjo
6000 tolarjev. Nagrajenci
so: Cirila Podkrižnik,
Milčinskega 2, Celje, Jože
Rajtmajer. Bernekerjeva
8a. Celje in Vanja Volk,
Ivligojnice 89 a. Griže.
Nagrade lahko dobitniki
dvignejo v naročniško-
oglasnem	oddelku
NT&RC.
Olimpijca iz Ljubnega
»Svet sestavljajo šahisti in
nenormalni. Če bi šah prepo-
vedali, bi postal zločinec,«
sta izjavila svetovna šahov-
ska velikana Bobby Fischer
in Mihail Talj. Podobno velja
tudi za Franca Mlačnika, ki
se je skupaj z bratom Ivanom
pred dnevni vrnil s Palma de
Mallorce - s 14. šahovske
olimpiade za slepe in slabo-
vidne.
Nastopilo je 33 reprezen-
tanc; zmagala je Rusija pred
Jugoslavijo in Ukrajino, 16.
mesto pa je zasedla Sloveni-
ja. Naša četverica z uvrsti-
tvijo ni najbolj zadovoljna,
saj je vse do zadnjih kol ka-
zalo na boljši rezultat. Dolgo
so bili sedmi, nato pa jim je
žreb namenil močno ekipo
Nemčije in uvrstitev med
najboljše je šla po zlu.
Ob vrnitvi so bili vseeno
prijetno presenečeni. »Na le-
tališču nas je pričakala gru-
ča najrazličnejših ljudi ter
novinarjev, ki so nas zasuli
s čestitkami in vprašanji,
pripoveduje Franc Mlačnik,
ki je doma iz Ljubnega ob
Savinji, sicer pa je član celj-
skega društva slepih in sla-
bovidnih. »Švicarski sistem
igranja je nekoliko krivičen.
Igrali smo 11 dvobojev in ne-
katere reprezentance, pred-
vsem tiste iz Južne Amerike,
so bile precej slabše. Vsi so
jih premagali s 4:0, kar se pri
seštevanju točk zelo pozna.
Vendar pa se je bilo mogoče
zlahka povzpeti tudi za deset
in več mest, če si le naletel na
slabšega nasprotnika.
GRETA SENIČ
Nogometne skrivalnice
Na nedeljski tekmi 33. ko-
la SNL Gorica - Publikum
(2:0) je bil na celjski klopi
poleg trenerja Stanka Boži-
čeviča tudi legendarni mari-
borski nogometaš in zdaj
trener Tomislav Prosen. Ne-
kateri so zato sklepali, da
gre za novo zamenjavo tre-
nerja, kar se je v torek tudi
zapisalo Delu in Dnevniku;
potem, ko naj bi bila infor-
macija o zamenjavi sporoče-
na med večerjo celjskih no-
gometašev na stadionu
Olimpije ob vrnitvi z gosto-
vanja v Novi Gorici. Po trdi-
tvah vodilnih klubskih mož
je vse to le dezinformacija, ki
pa je v obeh ljubljanskih
dnevnikih ni nihče za-
nikal ...
V torek so se na Skalni
kleti po že kar ustaljenem
scenariju (aprilska »zame-
njava« Božičevič-Simenuno-
vič) vrstili sestanki. Prišlo je
do kompromisnega dogovo-
ra: proti Kopru in v nedeljo
v Šiški bosta na klopi Boži-
čevič in Prosen, uradno pa je
trener še naprej Božičevič.
V ponedeljek, 11. maja, se bo
sestal Izvršni odbor, ki se bo
zanesljivo moral odločiti za
bolj radikalne poteze; pred-
vsem je skrajni čas, da se
s prstom odločno pokaže kri-
vec za zadnje neuspehe.
Celjani so se v štirih mese-
cih iz ekipe, ki je bila v slo-
venskem nogometnem vrhu,
vrnili v obdobje izpred nekaj
let, ko so nihali med SNL in
območno ligo. Ob vsem tem
se ob spomladanskih polo-
mijah (slabi rezultati, upori
igralcev, kriza vodenja klu-
ba) zastavlja poglavitno
vprašanje: ali gre vse narobe
po odhodu (in zaradi odho-
da) Bojana Prašnikarja ali
pa po zamenjavi imena in
prevzemu pokroviteljstva
Studia Publikum.
Prašnikar je svoj odhod
pojasnjeval s slabim delom
uprave, v kar je le malokdo
verjel, a je imel očitno po-
vsem prav. Obenem vse bolj
škriplje s financami, za kate-
re naj bi povsem logično
v največji meri skrbel pokro-
vitelj : Studio Publikum, ki je
specializirano podjetje za tr-
ženje. V klubu napovedujejo,
da bodo v začetku naslednje-
ga tedna - po seji Izvršnega
odbora - spregovorili o vro-
čih temah.
ŽELJKO ZULE
RAN^rama
Nogomet
Slovenska liga
33. kolo: Gorica - Publikum
2:0 (2:0), Rudar (V) - Svoboda
1:1 (0:0), strelec: Omerovič;
Potrošnik - Steklar 3:0 (1:0).
Vrstni red: Olimpija 51, Mari-
bor 50, Izola 44, Naklo 38, Go-
rica, Koper 37, Mura, Ljublja-
na 33, Slovan, Svoboda 32,
Rudar (V). Publikum 31, Ste-
klar 30 itd.
N. slovenska liga
20. kolo: Dravinja - Korotan
1:0 (0:0), strelec: Kranjc; Ko-
vinar - P.Hmezad 3:0 (2:0).
Vrstni red: Železničar 29, Dra-
vograd 26, Dravinja 25, Tur-
nišče 24, Korotan 23, P. Hme-
zad 22, Kovinar 20, SI. Gradec
19, Veržej, Impol, Pohorje 18,
Pekre 16, Rače 14, Središče 8.
MNZ Celje
16. kolo: Kovinar - Hrastnik
1:3, Svoboda - E. Šmartno 1:3,
Papirničar - CR Krško 2:2.
Vrstni red: E. Šmartno 29, Pa-
pirničar 20, CR Krško 15, Ko-
vinar 13, Hrastnik 12, Svobo-
da 7.
Rokomet
Super liga
Moški - 22. kolo: Presad
-	P.Laško 22:26 (10:12), strel-
ci: Jeršič 8, Šafarič 6, Pungart-
nik 4, Leve 3, Šerbec, Čater 2,
Tomšič 1; Velenje - Inles 22:16
(11:9), strelci: Voglar 8, Čater,
Plaskan 4, Ojsteršek, Ocvirk 2,
Cvetko, Krejan 1. Končni vrst-
ni red: P. Laško 39, Slovan 32,
Jadran 27, Rudar 26, Velenje
25, Pomurka 23, N. Oprema
21, Duka 19, Presad, Drava 16,
Inles 11, Preddvor 9.
Ženske - končni %Tstni red:
Olimpija 14, Mlinotest 12, Ve-
lenje, Kranj 5.
Slovenska liga
Moški - 24. kolo: Eurodas
-	Črnomelj 27:24 (13:15),
strelci: Novak, Begovič 7,
Ocvirk 6, Vešligaj 4, Lubej 2,
Leskovšek 1. Vrstni red: Euro-
das 39, Dobova 38, Šešir 36,
Krško 34, Grosuplje 28, Črno-
melj 26, Ormož 23, Radeče 21,
Krog 20, V. Nedelja, Kamnik,
Dol 18, Izola 10, Mokerc 8.
Tenis
Slovenija Open
Domžale: kvalifikacije - 1.
kolo: Dobršek - Kos 6:4, 6:1;
2. kolo: Dobršek - Schaffl (Av)
1:6, 5:7.
Motokros
Prvenstvo Slovenije
Dolenjske toplice - do
250ccm: 1. Sitar (ST) 37... 4.
Peršoh 24, 6. Jelovšek (Koplast
team) 21.
Judo
Prvenstvo Slovenije
Po pasovih: rumeni pa
-	nad 71 kg: 1. G. Lipovšek, ■
Koštomaj, Jelen; zeleni pa
-	do 71 kg: 2. Setnikai
3. A. Lipovšek; rjavi pas - d
71 kg: 1. Bevc (vsi Ostr); ekif
no: 1. Maribor, 2. Ostrožno,;
Ivo Reva.
Badminton
Meranska pomlad
Mladinci -do 16 let: :
K. Hajnšek; mešane dvojice:;
K. Hajnšek	(Braslovo
-	Nag\'.
ŠPORTNI
KOLEDAR
Četrtek, 7, 5.
Rokomet
Žalec: Žalec - Olimpija n
(kvalifikacije za popolniti
ženske super lige, 19.30).
Sobota, 9. 5.__
BasebalI
Ljubljana: Ježica B-Celje (
kolo slovenske lige).
Nogomet
Krško: CR Krško - Hras
nik, Radeče: Papirničar - Sv
boda (17. kolo MNZ Cel]
16.30.
Rokomet
Trbovlje: polfinakii turr
pokalnega prvenstva: Veler
-	Rudar (19), P.Lašl
-	Preddvor (21).
Nedelja, 10, 5,
Nogomet
Velenje: Rudar - Zagor;
Ljubljana: Ljubljana - Publ
kum, N. Gorica: Gorica - St
klar (35. kolo SNL), Zale
P. Hmezad - Veržej, Maribo
Kovinar - Dravinja (21. ko
II. SNL), Šmartno: E.Šmarti
-	Kovinar (17. kolo MNZ O
Ije, vse 16.30).
Rokomet
Trbovlje: polfinalni turP
pokalnega prvenstva: P. Lašt
-	Preddvor (11), Preddv
-	Velenje (15), Rudar - P.Li
ško (17).
Sreda, 13, 5.
BasebalI
Ljubljana: Golovec -
cel:
(6. kolo slovenske lige).
KUPON
Vprašanje za Lojzeta Kolmana:
Predlog za naslednjega gosta:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Kupone do 20. maja pošljite na naslov: Novi tednik
& Radio Celje Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripi-
som Vaš intervju.
MENJALNICA
Teharska 2a, Cel e
Telefon 063 24 426
MARKET
Ljubljanska 16, CELJE
delovni čas: ob delavnikih in sobotah
od 7.30 do 19.00
ob nedeljah, od 8.30 do 12.00
Št. 18 - 7. maj 1992
13
Pet ekip, a nohene prave
CeUsko regijo po številu košarkarskih prvollgašev prekaša samo Ljubljana
z bližnjo okolico - Povsem zadovoljni le PolzelanI
Veliko povprečnih ekip (in
igralcev), a daleč od nekda-
njega blišča in vrhunstva. To
je najbolj strnjen komentar
učinka košarkarskih prvoli-
gašev s Celjskega, ki so po
napredovanju Polzele po
množičnosti s petimi klubi
takoj za ljubljanskim košar-
karskim bazenom (šest ekip),
a je vsaka naslednja primer-
java ob naštevanju uspehov
nesmiselna.
V celoti so svoj cilj izpolni-
li samo Polzelani z uvrstitvi-
jo med prvoligaše, kar so za-
man naskakovali skoraj celo
desetletje in vmes trikrat iz-
gubili odločilno tekmo. Vtisa
večnih poražencev so se
končno otresli, a jih zdaj ča-
kajo druge težave. Najprej
bodo morali košarkarski
Sloveniji dokazati, da niso
vaški klub, čeprav so v zad-
njih letih slovenski športni
trend v igrah z žogo uspehi
klubov s podeželja.
Po eni strani gre za tradi-
cionalno rivalstvo med cen-
trom (tokrat Celje) in obrob-
jem, kjer se je praviloma
nadpovprečno dobro delalo
z mladimi, ki pa priložnosti
v domačem okolju niso dobi-
li. Ali so brez priložnosti se-
deli na klopi velikih klubov
ali pa so doma ostali v senci
prišlekov: odsluženih vete-
ranov in zapostavljenih po-
sameznikov. In drugič: v ma-
lih krajih je vse skoncentri-
rano le na en šport, tako da
ni klubaških delitev in to je
pravzaprav najmočnejši ar-
gument Polzelanov.
Rogaška je z napredova-
njem v zeleno skupino dose-
gla svoj maksimum, čeprav
so preoptimistično napove-
dovali uvrstitev v končnico.
Na prvi pogled so bili »v
igri« praktično do predzad-
njega kola, toda realno je bi-
lo že vse končano s porazom
proti Medvodam. Rogaški se
je otepalo dejstvo, da ima ve-
liki solidnih posameznikov,
ki so zelo nihali v formi, tako
da je bil Ritonja premalo za
vidnejši uspeh.
Konjičane so pestile po-
škodbe in dvorana: tretjino
prvenstva so zaradi kazni
igrali pred praznimi tribu-
nami, nato so se selili v Slo-
vensko Bistrico in nazadnje
v novo konjiško dvorano.
Toda razigrali so se prav po
odhodu iz osnovnošolske
»mini« telovadnice in bodo
kar držale trditve, da so bile
zanje v zadnjih sezonah tek-
me v utesnjenem objektu
precejšen hendikep in zato
nekaj senzacionalnih zmag
v gosteh.
Odločilne tekme (sedem
zmag zapored) je Comet do-
bil v drugem delu prvenstva,
ko je doslej praviloma zaradi
slabe pripravljenosti močno
padel v formi in zapored iz-
gubil nekaj tekem. Toda že
letos ni več »vžgal« značilni
konjiški recept, da v vsaki
generaciji vzgojijo nadpov-
prečnega posameznika. Po
Zdovčevi generaciji se je
uveljavil samo Nerat in še ta
mesec bo jasno ali se bodo
Konjičani odločili za živo-
tarjenje ali pa za vrhunsko
moštvo in odprli vrata pri-
šlekom, kar se je v zadnjem
desetletju in pol igranja
v SKL zgodilo le petkrat.
V navezi je nekaj znanih
imen, med njimi tudi tista
z reprezentančnega sez-
nama ...
Elektra je imela med sezo-
no precej težav: odšel je tre-
ner Bukovič, zaradi nepo-
ravnanih obveznosti sta Pi-
pan in Gole na nekaterih
tekmah igrala manj zavzeto
(v končnici ju sploh ni bilo).
Velenjčani so zabredli v hu-
de finančne težave in najbrž
se bodo jeseni znašli v po-
dobnem položaju kot Celja-
ni, ki so lani razprodali eki-
po - samo, da bi preživeli.
Celjani so res preživeli,
a poceni zapravili ugled in
tudi prihodnost ni obetavna.
Morebitnim okrepitvam ni-
majo kaj ponuditi, niti ambi-
cioznih načrtov. V državni
ligi bo v normalnih razme-
rah lahko igrali le trije ali
štirje posamezniki iz letošnje
ekipe...
Strelci
Celje: Starovasnik 495,
Hahvedžič 390, Pučko 273,
Kitek 247, Nidorfer 162,
Drobnič 150, Tkalec 70,
Stropnik 64, Herman 60,
Hochkraut 32, Jerič 29,
Kramberger 11, Peč^k 7.
Comet: Šmid 644, Nerat
520, Železnikar 468, Kožar
298, Šrot 91, Perkič 65, Lu-
šenc 61, Pučnik 53, Mlakar
51, Rupnik, Marguč 10, Mla-
kar 7, Hlastec 4.
Elektra: Gole 628, Pipan
520, Tomic 244, Plešej 177,
Lipnik 160, Brešar 94, Mrzel
93, Dambuya 85, Leskovšek
70, Kitak 63, Pečovnik 55,
Sevšek 16, Bogataj 15.
Rogaška: Ritonja 625, Su-
šin 319, Tabak 293, Kalinger
215, Kidrič 183, Cerar 169,
Tišma 129, Petovar 95, Vola-
rič 88, Sedminek 43, Pale-
Kosovac 17, Voh 10.
ŽEUKO ZULE
Novo prvenstvo se bo za-
čelo 13. septembra. Udele-
ženci letošnje končnice bodo
igrali v mednarodni super-
ligi, v zeleni skupini bodo
tudi Rogaška, Comet in
Elektra, v rdeči pa Polzela in
Celje. Drugoligaša sta P. La-
ško in Prebold, v območni
ligi pa Alpos, Jelša in še ka-
tera izmed novih ekip, če-
prav je že nekaj predlogov,
da bi na tem koncu dobili
svojo območno ligo.
Vrstni red ob upoštevanju
rezultatov obeh krogov (28
tekem): S. Olimpija 55, Po-
stojna 48, Slovan, Helios,
Medvode 45, Rogaška 44,
Comet, Elektra, Unicom 43,
Podbočje, Ježica 42, Triglav
41, M. Marcus 40, S. Olimpi-
ja ml. 34, Maribor 32, Celje
30.
Polzelanom je končno uspel veliki met: Zrinske (trener), Turnšek, Cizej, Vasiljevič, Škrabe,
Podgornik, Goltnik (stojijo). Kuhar, Rovšnik, Cencelj, Urbanija, Benčan (čepijo z leve).
Košarkarska promocija
v Konjicah
v ponedeljek bodo v športni dvorani v Slovenskih
Konjicah začeli prodajati vstopnice za prvo uradno
tekmo košarkarske reprezentance Slovenije, ki se bo
20. maja pomerila s Hrvaško. Vstopnice bodo po 300 in
100 tolarjev prodajali od 8-12 in 16-20 ure, v prodaji
pa bo 1000 vstopnic. Tekma Slovenija-Hrvaška bo
v Slovenskih Konjicah ob 19.30 uri, obe ekipi bosta
nastopili z vsemi najboljšimi, v predtekmi pa se bosta
pomerili selekciji slovenske vlade in parlamenta. Or-
ganizator je KK Comet.
Celjani ostali četrti
Na nedeljskem finalnem ko-
šarkarskem turnirju štirih
najboljših mladinskih ekip, je
v Celju naslov osvojila Ježica
pred Slovanom, Mariborom in
domačimi košarkarji, takšen
pa je bil tudi vrstni red v liga-
škem delu prvenstva.
V ponovitvi lanskega finala
so se Ježičani šele v podaljšku
oddolžili za poraz mestnemu
tekmecu Slovanu, domači pa
so tekmo za 3. mesto tesno iz-
gubili z Mariborom, potem ko
so v prvem polčasu že vodili za
10 točk. Turnir si je ogledal
tudi selektor kadetske in mla-
dinske reprezentance Lado
Gorjan, ki je o košarkarjih go-
voril z izbranimi besedami:
»To je izjemen rod letnikov
1973 in 1974, za katerega se bo
še slišalo. Ježica je presenetila
z zrelo taktično igro, Slovan
pa je z visokimi igralci razoča-
ral. Celjani so imeli smolo, da
se je že v prvih minutah polfi-
nalne tekme poškodoval Sta-
rovasnik, pod pričakovanji je
igral Nidorfer, izkazal pa se je
Kitek. Vsekakor so sposobni
boljših predstav.«
Rezultati - polfinale: Ježi-
ca-Celje 63:47 (41:17), Slovan-
Maribor 93:82 (48:43); finale:
Ježica-Slovan 94:92 (83:83,
31:43), za 3. mesto: Maribor-
Celje 66:62 (31:34). Za Celjane
so nastopili: Jerič, ki je v obeh
tekmah skupaj dosegel 6 točk.
Drobnič 14, Kitek 44, Herman
11, Hochkraut 12, Nidorfer 10,
Starovasnik in Kolka 6 ter Vi-
denšek, vodil pa jih je Rudi
Jerič. Zagnanih bojev ni manj-
kalo, za žogo pa sta se v polfi-
nalu kljub veliki razliki odloč-
no spoprijela Celjan Jerič
(desno) in najboljši igralec ter
strelec (64 točk) turnirja Igor
Thaler (Ježica).
DEAN ŠUSTER
Foto: EDO EINSPIELER
REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA LAŠKO
IZVRŠNI SVET
Izvršni svet občine Laško
RAZPISUJE
javni natečaj za zbiranje ponudb
upravnikov za upravljanje
s stanovanji, poslovnimi prostori in
stanovanjskimi hišami, ki so v lasti
občine Laško
Pogoji, ki jih ponudniki morajo izpolniti so:
-	da je ponudnik registriran za opravljanje stanovanjskih
storitev skladno s stanovanjskim zakonom,
-	da je ponudnik v primeru, da bo izbran za upravnika
phpravljen zaposliti delavce, ki so sedaj opravljali dela vzdr-
ževanja stanovanjskega fonda.
Izvršni svet občine Laško bo izbral najugodnejšega ponudni-
ka na podlagi zbranih ponudb in dokazil o uspobljenosti za
izvajanje stanovanjskih storitev, ki so organizacijske, pravne,
finančne, administrativne, tehnične in plansko-programerske
za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš.
Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od objave.
Pisne ponudbe z dokazili naj ponudniki pošljejo Zavodu za
urbanistično načrtovanje občine Laško, B. Kraigherja 2.
Izbrani ponudniki - upravniki bodo z občino Laško sklenili
pogodbo za opravljanje upravljalskih storitev na področju
stanovanjskega gospodarstva za dobo najmanj enega leta.
Podrobnejše informacije ponudniki dobijo na Zavodu za ur-
banistično načrtovanje otJčine Laško (tel.: 063 731-122).
IZVRŠNI SVET SO LAŠKO
IMATE TEŽAVE
Z DENARJEM?
Ali ste dinamični,
komunikativni, ambiciozni?
S prodajo artikla »čudovita
skrivnost« v enem tednu
lahko zaslužite 20.000,00
SLT in več.
Vaš zaslužek je odvisen
samo od vas, iz finančnih
težav si pomagajte sami.
Informacije izključno
zvečer od 19. do 21, ure
na tel.: 063/411-120.
UPRAVNI ORGANI OBČINE
CELJE
razpisujejo in objavljajo prosta delovna mesta:
1. v občinskem inšpektoratu:
Urbanističnega inšpektorja
(delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi)
Pogoji:
-	visoka izobrazba arhitektonske, gradbene, geodet-
ske, geografske, krainsko-arhitektonske, komunalne
ali pravne smeri,
-	5 let delovnih izkušenj,
-	opravljen strokovni izpit.
Kandidat bo imenovan za 4 leta, po preteku te dobe pa bo
lahko ponovno imenovan.
2.	v sekretariatu za družbeno ekonomski razvoj:
Svetovalca II za gospodarstvo
Pogoji:
-	visoka strokovna izobrazba pravne, upravne ali eko-
nomske smeri,
-	4 leta delovnih izkušenj,
-	3 mesečno poskusno delo,
-	pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
-	zaželjen je opravljen izpit iz ZUP in poznavanje osnov
iz računalništva.
Prednost pri zaposlitvi bo imel kandidat s pravno izobrazbo,
ki bo moral opraviti preizkus znanja iz predpisov s področja
denacionalizacije.
3.	v sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja:
Svetovalca za premoženjsko pravne
zadeve
Pogoji:
-	visoka izobrazba pravne smeri,
-	4 leta delovnih izkušenj,
-	3 mesečno poskusno delo.
Kandidati morajo izpolnjevati še posebne pogoje iz 4.
člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list
RS št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91 in 2/91-11). Delovno
razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Vloge z doka-
zili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva
razpisa na naslov: Upravni organi občine Celje. O izbiri
bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po zak-
ljučku razpisa.
Št. 18 - 7. maj 1992

o glasbeni podobi
Razmerje meti glasbo In govorom na Ratilu Celje naj bi bilo
vsaj 60 proil UO v korist glasbe
Glasba je v radijskem pro-
gramu vedno zasedala in zase-
da večino radijskega časa. če-
prav se je tudi vedno izkazalo,
da je dolgoročno nemogoče za-
gotoviti program na radiu, ki
bi pritegnil vse poslušalce, saj
enotne glasbene kulture nikoli
ni bilo. da o različnosti glasbe-
nih okusov niti ne govorimo.
Različna glasba pač priteg-
ne različna občinstva, ki jim je
kaka glasba zelo všeč. druge
pa sploh ne marajo. Kljub te-
mu neizpodbitnemu dejst\'u iz
radijske prakse, pa tudi radijci
vedno znova zapademo v iluzi-
jo. da je mogoče tako glasbo
kot program delati za vse po-
slušalce. To je bilo sicer res
mogoče v pionirskem obdobju
razvoja radijskega medija,
kasneje pa je prišlo do razcep-
Ijanja množične publike v več
posamičnih vrst publike z ra-
zličnimi okusi in interesi. Te-
mu primerno so se oblikovali
tudi različni programi, kot na
primer različne programe poz-
na slovenska »nacionalna« ra-
diodifuzija: L, II. in m. pro-
gi'am. odvisno od vsebinske
zasnove posameznega progra-
ma. od katerih vsak je ciljal
v svojo ciljno publiko.
Prejšnji teden sem srečal
znanega Celjana, našega zve-
stega poslušalca in kritika, ki
sem mu komaj dopovedal, da
si bo moral svoj okus in željo
po klasični glasbi pač potešiti
na III. progi-amu Radia Slove-
nija. kajti na enem »tiioi«.
v enem in edinem programu
Radia Celje pač ni mogoče
natlačiti glasbo za vse okuse,
kot je nemogoče vanj stlačiti
na primer tri ljubljanske pro-
gi'ame.
Naša želja seveda je. da za-
dovoljimo čim več poslušalcev
vsaj v tedenskem program-
skem kolobarju - v mislih
imam pač glasbeni okus. zato
smo oblikovali takšno glasbe-
no podobo, da se v vsem tednu
vendarle zvrsti več specializi-
ranih glasbenih oddaj.
Veseli smo tudi. da je glas-
beno sceno na RC prevzel pred
kratkim Stane Spegel kot
glasbeni urednik, ki začrtuje
glasbeno politiko v smislu nje-
nega izjemnega pomena
v strateških programskih
opredelitvah RC in še posebej
v njeni programski realizaciji
v okvirih računalniške tehno-
logije.
Programsko in glasbeno
uredništvo RC bosta poslej
redno analizirala glasbeni
program, saj si poleg že ome-
njenega predvsem prizadeva-
mo. da povečamo glasbeni
progi amski delež v odnosu do
govornega in infonnativnega
dela programa in. da slovenski
glasbeni produkciji damo
ustrezen delež. Povsem jasno
pri tem je. da domača, sloven-
ska glasbena produkcija niti
približno ne more uspešno
tekmovati s tujo. zlasti njeno
ponudbo. Ampak to je že raz-
širjena tema. za drugo prilož-
nost. kot je posebna tema tista
o ti-žnem diktatu v glasbeni in
progi-amski shemi radijskega
medija.
Najbrž ni odveč spomniti
poslušalce RC in bralce NT, da
se na fonoteki RC še vedno
poznajo posledice katastrofal-
nega požara iz leta 1990, če-
prav poskušamo v skladu s fi-
nančnimi možnostmi zmanjše-
vati \Tzel v glasbeni izbiri,
zlasti starejših, bolj »zelenih«
melodij.
Kaj kaže zadnja analiza po-
nudbe fonoteke in programa
RC? Predvsem to, da je najbolj
skromna ponudba domače
glasbene produkcije. Pri CD
ploščah je domače zabavne
glasbe komaj za 2,5 odstotka,
pri LP in single ploščah za
7 odstotkov in pri kasetah za
37 odstotkov, narodno-zabav-
ne je kar za 50, medtem ko je
na kasetah tuje glasbene pro-
dukcije za 13 odstotkov.
Skupno je pri vseh nosilcih
zvoka v fonoteki RC domačr
zabavne glasbe 10. narodno-
zabavne glasbe tudi 10 in tuje
glasbe 80 odstotkov.
Pri posameznih program-
skih delih je zastopanost glas-
be in govora naslednja: v ju-
tranjem programu od 5.40 do
8.00 imamo 22 odstotkov glas-
be domače produkcije, običaj-
no se odvrti 18 skladb, raz-
mei-je med govorom in glasbo
pa je 55 proti 45 v korist govo-
ra. V dopoldanskem programu
od 8.00 do 11.00 se običajno
odvrti 25 skladb, delež domače
glasbene produkcije se vzpne
na 27 odstotkov, razmerje med
glasbo in govorom pa se izena-
či na 50:50.
Mavrični programski lok od
11.00 do 13.00 ima enak delež
domače glasbene produkcije
kot dopoldanski tumus, torej
27 odstotni, 20 skladb je pona-
vadi dovolj za ta del progra-
ma, medtem ko se razmerje
glasbe in govora pribUža naše-
mu hišnemu »idealu«, to pa je
60:40 v korist glasbe.
Popolanski program od
13.00 do 17.30 vključno z ne-
deljami, pa brez upoštevanja
specializiranih glasbenih od-
daj v času po 17.30 uri in
spravljeni v rubriki Odprto
z violinskim ključem, ima ena-
ko razmerje med govorom in
glasbo kot jutranji program,
razen, da je domače glasbe
manj, 15 odstotkov, odvrti pa
se največ skladb, kar 36 v pov-
prečju.
V specializiranih glasbenih
oddajah pod skupnim nazivom
Odprto z violinskim ključem
in upoštevaje še čestitke in
pozdrave naših poslušalcev ter
glasbene lestvice, je domače
glasbene produkcije za pri-
bližno 45 odstotkov.
MITJA UMNIK
Glede na vse navedene in druge podatke, ki jih je zbral
glasbeni urednik Stane Špegel. je razvidno, da kot glasbeno
opremo pri govornih prispevkih v večini primerov uporabimo
domačo glasbeno produkcijo, v primerjavah z nekaterimi dru-
gimi radijskimi postajami, ki jih tudi lahko slišimo na našem
območju, pa lahko trdimo, da je glede na okrnjeno ponudbo
domače fonoteke in ob upoštevanju dejstva, da je le-ta veči-
noma na kasetah, domača glasbena produkcija v programu RC
ustrezno zastopana. Njen delež predstavlja skoraj 27 odstotkov
in je v primerjavi z nekaterimi drugimi radijskimi postajami
ugoden. Drugače povedano: vsaka četrta ali peta skladba na
Radiu Celje je domača.
Zakaj, gospod župan?
Kdo so ljudje, ki vodijo našo
politiko in njtše življenje? Ka-
ko delajo, kakšne načrte ima-
jo, kako urejajo posamezne
probleme. Gotovo ste si že
kdaj zaželeli, da bi komu od
njih zastavili kakšno vpra-
šanje.
Na Radiu Celje vam bomo to
omogočili.
Ob torkih dopoldne bomo za
naš mikrofon in studijski tele-
fon pripeljali \Tsto politikov
od županov do poslancev in
ministrov pa direktorjev in
strokovnjakov, ki jih boste
lahko spraševali o vsem ti-
stem, kar vas zanima in žuli pa
niste imeli koga v^prašati.
V torek, 12. maja, ob 9. do-
poldne bo v našem studiu go-
stoval celjski župan ANTON
ROJEČ. Sogovornik novinarke
Nataše Gerkeš bo najbrž zani-
miv predvsem za Celjane, ki
bodo želeli svojega župana
povprašati o tem in onem
v zvezi z našim mestom oziro-
ma občino. Telefonski številki,
na kateri boste lahko zastav-
ljali vprašanja, na katera bo
župan odgovarjal neposredno
v oddaji, sta 441-310 in 441-
510.
Obenem še vabilo vsem po-
slušalcem Radia Celje, da se
nam oglasijo s svojimi predlo-
gi tudi pismeno. Koga od ob-
činskih ali državnih vodij ozi-
roma strokovnjakov in drugih
odgovornih bi želeli kaj vpra-
šati? Katere teme vas najbolj
žulijo? Pišite nam in če nimate
telefona, lahko v pismu zasta-
vite tudi kakšno vprašanje.
REVIZIJA RUMENEGA CE
Dobro lutro, proletariat
»Delu čast. nam pa re-
gres.» je bil eden od bolj sim-
patičnih predlogov v akciji
»Ukinimo slogan - delu čast
in oblast - saj je čast povozil
kapital, oblast pa itak ni bila
nikoli produkt t. i. dela.
kvečjemu njegov inkrimini-
ran derivat«. Baje je še zdaj
vsako delo častno, pravijo.
Toda ne zaradi tega. ker
osvobaja, ampak zato. ker
sploh je.
»Learning in fly» je bil Le-
ninov mladostni bedž. Poce-
ni ideje in cirkusantska
strast akviziterjev so se izja-
lovile že na enem od pr\ih
ovinkov. In šle naprej. Trma-
sto. najprej iz upora, nato iz
principa. Roza L. in njeni
bradati bratranci so medtem
žal že odleteli, honorarni
apostoli & samozvani delav-
ski lučkarji pa so potem »za-
jebali tisto kar se je zajebat
dalo^^.
Potrebna bo nova prole-
tarska revolucija (čeprav je
še marsikomu slabo od
prejšnje). In prva poteza
\vorkerskih unionov naj ne
bo porcija solate z rdečimi
nageljni, ampak velika po-
mladanska tombola: srečke
so delnice. (Vstop je prost le
z delavsko knjižico - brezpo-
selni in teritorialci imajo po-
pust - pivo po sindikalnih
cenah - za zabavo bodo po-
skrbeli bratje Tomnolič /duo
Tomšič & Semolič/ - delu
vsaj čast. če že ne oblast.)
In prav tu se zatakne. Pro-
letarci so se razdružili, sin-
dikati razmnožili, delo je
ostalo slabo plačano, čakajo-
čih na čudež je vse več, brez-
poselnost pa nima konku-
rence procesu industrijske
frustracije. Delo tako naprej
ostaja le še čast, za tiste, ki
ga imajo in one, ki so ga ime-
li čast izgubiti. Njegove
oblastniške ambicije so bile
sestreljene ra\Tio takrat, ko
so se vajenci zadnje prole-
tarske revolucije naučili šte-
ti do pet (an ban-pet-pod-
gan). Ne razumem pa, kako
si stroga gospa profesorica iz
Petrovč drzne razobesiti
ogromno jugopartijsko za-
stavo. Ne vem, ali zaradi no-
stalgije ali pa je problem
v fasadi. Draga moja, ta rde-
ča kapa je preveč kn^ava, da
bi z njo obujala spomine na
terorizirane študente. Sp(
štovani policaji, če je to en
od pravic do svobodne^
razvijanja zastav, se bom m
slednje leto, 20. aprila, obes
še sam.
Sedmina socializma
kruta. Delavski razred, n
koč pr\'Ovrstna manipulati
na roba z vsemi verbalnh
bonitetami, zapušča ekspei
mentalni teater kot nate.
njena zvezda neke banketi
zgodovine. Neposredna pr
izvodnja bo seveda tekla n
prej. Od tod - nazaj - v pi
hodnost: v robotizirani k
lektivizem. Sodelovat
z zdravo pametjo in sini
kalnimi eksponati ne bo pi
povedano, \^rašanje pa
če bo kaj pomagalo.
Proletarci vseh dežel, f
mirite se, zdaj vas tudi I
Brother ne gleda več.
Piše Bojan Kra.inc
ŠKRATKI
Prvi maj je praznik dela, 1
bi lahko tudi pomenilo, da
ta dan najbolje proslaviti z (
lom. Naši škratki in novim
pa so drugačnega mnenja. P.
na srečo, drugi pa na žalost
En škratek pa je za prvi n
vendarle delal. Nesramnež
tehniku Mitju Tatareviču ;
mešal trakove in tako je M.
prvomajsko reportažo posi
na trak, ki je bil namenjen ;
polnoma drugim stvarem. I
je zbrisal, ne bomo izdali. I
vemo lahko samo to, da m
fonoteka zaradi tega škrath
brisalca ni utrpela preveh
škode...
Je pa del novinarske srei
prvomajske praznike preži
v družinskem krogu, čemur
se lahko reklo tudi, da so mi
gi »noter spravljali zamujeni
Edino Janez Vedenik in Mi
Umnik sta družinski iz
kombinirala z javljanjem v.
vo na RC - prvi iz Šmiglc
zidanice, drugi pa z Okreš
oziroma Logarske doline.
Celo škratki so prepriča
kako dobro je, da imamo v t
ši hiši NT in RC Nino Maruš
Sedlar, ki je tako pridna,
mimogrede opravi delo še r.
mesto kakšnega drugega o.
roma druge... Kaj ob tem pi
vijo Ninine ocene v šoli, je i
veda popolnoma dru
stvar... No, na srečo zaenki
še vse »klapa«.
Škratke je precej vznemir
predz^.r- j seja redakcije,
kateri jt- odo spet veliko kn
ke, pa čisto malo manj sati.
kritike. Škratki se bojijo, da
prišlo do genocida nad njii
Dokler bo tako kot je, so lah
brez skrbi. Še bodo živeli.
KUMARICE
Prazniki
Minil je teden praz-
nikov.
Za nas jih pravzaprav
skoraj ni bilo, saj smo bili
po večini na delovnih me-
stih. Za ostale so prazniki
minili - kakor za koga.
Na zunaj so delovali pre-
cej prazno. Nikjer zastav,
nikjer kakšnih zunanjih
znamenj praznovanja.
V Celju še godbene bud-
nice ni bilo. No, ja, smo se
vsaj naspali.
Med prazniki smo naše
poslušalce povprašali
o praznikih. In izvedeli,
da so pravi prazniki
pravzaprav tisti, ki jih
praznujemo kot obletnice
osebnih in intimnih do-
godkov. Od verskih praz-
nikov sta najbolj cenjena
Božič in Velika noč - pa
spet ne toliko zaradi ver-
ske vsebine kot zaradi
tradicije družinskega
praznika - dneva, ko se
zberejo in poveselijo vsi
domači. Ostali prazniki
pa so - no, vsaj dobrodo-
šli. Za počitek, za delo
doma... Skratka: praz-
nujemo brez vznesenosti.
In vendar se je med
prazniki tudi nekaj doga-
jalo. Komunalci so na
primer spet prestavili ba-
rikade na celjskih ulicah.
Ne bi si mogli misliti, ka-
ko lahko to vpliva na ra-
dijski program. Kar ne-
kaj zamud smo zabeležili
zato, ker se naši sodelav-
ci, ki prihajajo iz drugih
krajev, niso znašli v spre-
menjenem labirintu in so
tavali okrog in okrog Ce-
lja, preden so našli pravo
pot do naše hiše.
Le kdo bi jim zameril,
saj se še domačini včasih
čudimo nad enigmami
celjskega prometa. Kdo
pravi, da je Celje mrtvo
mesto?
RADIJSKI STRIPTISK
Riše: Kamilo Lorenci
VELEBLAGOVNICA
T - TEKO Celje
Tel.: 063 29-185
-	GOSTA BRAVA IN
BARCELONA
5, 7, in 9 dni (avtobus letalo),
že od 260 DEM naprej
-	1. majske počitnice na obali,
v hribih in zdraviliščih
ugodno - ugodno - ugodno
PARIZ - LOnDON 6 dni
(avtobus, letalo), samo 475 DEM
Št. 18 - 7. maj 1992
15
ODMEVI
Iznajdljivost
direiftorja
Komunale II.
Sem žena, mati in poštena
delavka s poklicno izobrazbo,
ki se s svojo družino trudim,
da imamo vsaj za nujne živ-
Ijenske potrebe. Moja mati me
je pošteno vzgojila in prav ta-
ko vzgojo sem prenesla na svo-
jo hčer in sina.
Osebno ne poznam niti
g. Gaberščka niti njegove
Alenke Božnik. Ob branju nje-
nega sestavka pa javno spra-
šujem imenovano gospo Bož-
nik, zakaj se po toliko letih
sama obtožuje. Jo morda peče
slaba vest?
Za to vrsto sodelovanj z nje-
ne strani, oziroma kot to ona
imenuje »iznajdljivosti in go-
ljufije«, imamo pristojne služ-
be, W bi morale njeno sedem-
letno pomoč pri iznajdljivostih
direktorja Komunale še po-
sebno pozorno obravnavati in
kaznovati. Razen, če omenjena
gospa od vseh črnih zakolov in
ostalih dobrin nima več polne-
ga želodca in se tako želi samo
maščevati.
V svoji poštenosti vem, da
nikoli ne bi sedem let opazo-
vala goljufij svojega moža in
pri tem molčala.
Je Alenka Božnik res samo
žrtev ali tudi krivec? Presodite
sami!
PAVLA KRIŽNIK-OBU,
Celje
PREJELI
SHO
Kronoiogiia
dogodkov
Kocka je padla, cilj je dose-
žen, maske padajo, orkester
lažne javno-medijske propa-
gande je sedaj ploščo obrnil.
Celo predsednik Kučan, ki je
prej dejal, da je vlada toliko
dobra, kolikor so srečni držav-
ljani, sedaj poziva državljane
k strpnosti in slogi.
Kot nam je znano, se to ni
zgodilo samo od sebe. Ta sce-
narij je bil spočet in zasnovan
od hudičeve zavisti v zarotni-
ško prevratniškem kabinetu
Leva Krefta in Kučana, kar
potrjuje razvoj dogodkov, ki je
sledil. Najprej tajni dogovor
med Kučanom in Ruplom, ka-
ko bosta razbila koalicijo DE-
MOS. Scenarij se je posrečil.
Rupel je s svojimi protagonisti
izsilil razcep v SDZ in polovi-
ca poslancev stranke SDZ je
v želji po oblasti in slavi zata-
jila, prevarala in izdala svoje
volilce in tehtnica razmerja sil
se je zaradi tega v parlamentu
prevesila na levo - komuni-
stično stran. To kar se je v sre-
do dne 22. 4. končno zgodilo
v slovenskem parlamentu je
produkt in posledica partij-
skega scenarija; je sklepna fa-
za ene od umazanih iger, ki jih
uprizarja na volitvah poraže-
na partija, v zakuhsju politič-
nega prizorišča na slovenski
politični sceni. Kot pika na i,
pa je bila tokrat pred zaseda-
njem slovenskega parlamenta
izvršena najbolj umazana in
nesramna kupčija po načelu
daj - dam. Vi meni glasove, jaz
vam ministrske stolčke. In
zgodilo se je tako. Prišla je po-
novno na oblast komunistična
levica in to brez volje ljudstva
- brez volitev! Rdeča zarota iz
Kreftovega in Kučanovega ka-
bineta je končno uspela.
Semoličev rdeči sindikat
zdaj ne bo imel več kaj delati,
saj ne bo več uprizarjal pro-
testnih štrajkov proti vladi, pa
čeprav bodo delavci najbolj
opeharjeni. Pred dnevi sem
slišal predsednico maribor-
skih svobodnih sindikatov, ki
je med drugim povedala, da
morajo občani sami poskrbeti
za socialno varnost, država pa
je dolžna ustvariti pogoje. Pe-
terletova vlada je te pogoje
ustvarjala, rdeči sindikat pa je
prirejal štrajke. To pomeni, da
bodo za Drnovškovo vlado ve-
ljali drugačna merila in
norme.
Gospod Peterle je kot mete-
or zablestel za čas dveh let na
slovenskem političnem prosto-
ru. Državljani Slovenije, kate-
ri dobro v srcu mislimo, smo
spoznali njegovo poštenost, is-
krenost in dobroto ter zvesto-
bo trajnim vrednotam, zato
smo ga vzljubili.
Naj še sovražniki krščanske
demokracije tako kričijo in za-
nikajo pozitivne dosežke Pe-
terletove vlade, dejstvo je, da
je Slovenija pod njegovo vla-
davino dosegla v razmeroma
kratkem času polno samostoj-
nost in suverenost ter medna-
rodno priznanje. Tega dejstva
ne more nihče spremeniti ali
izničiti.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
G. Slaviček,
prišel je čas
Končalo se bo dolgoletno
posiljevanje slovenskih verni-
kov ter državljanov Slovenije
v KS Razkrižje s hrvaškim,
nam tujim jezikom. Sprijazniti
se bo treba z dejstvi. Cas vas je
povozil in ljudstvo vam ni na-
sedlo, hvala bogu, da je temu
tako. Prebivalci Razkrižja so
postali še bolj osveščeni in oja-
čani z napredno mladino, ki
vam vaših ciljev ne bi pustila
nikoli uresničiti. Zares škoda
časa in vsake minute, ki jo po-
svečate samomorilski veliko-
nacionalistični osvajalski po-
litiki, ki je upam samo v parih
razgretih glavah skrajnežev.
Za vas osebno je boljše, da do-
jamete, da je našega potrplje-
nja konec! Osebno vam svetu-
jem in s tem delim mnenje
vseh krajanov KS Razkrižje,
da nemudoma prenehate
z božjo službo v župniji Raz-
križje in prispevate, da se žup-
nija takoj priključi škofiji Ma-
ribor. Tukaj živijo samo Slo-
venci, zato nam niso potrebni
hr\'aški duhovniki. Na Raz-
križje pa naj se vrnejo redov-
niki selizjanci, ki so imeli veli-
ke zasluge v preteklosti.
G. Slaviček, da se boste od-
kupili ža vse svoje napake, ki
ste jih v teh letih naredili v teh
krajih, naredite nekaj dobrega
tudi za samega boga, za cer-
kev, za naše Slovence onkraj
umetne meje, krajane Štrigove
in jim vrnite slovensko besedo
in pesem v cerkev, odkoder ste
jim to s silo vzeli. To so bili in
bodo ostali večno slovenski
kraji kakor je samo ljudstvo,
ki živi v teh predelih. Sledovi
celjskih grofov so tukaj večno
oznamovani s svojo kulturno
preteklostjo ter segajo vse do
današnjih dni.
LENART HORVATIC,
Celje
Stari Ifonjišici
grad
»Kaj pa ta podrtija?«, je
vprašal dijak v avtobusu, ki je
peljal iz Celja proti Mariboru
in se je na desni pokazala raz-
valina gradu. K sreči je lahko
odgovoril prosvetar, ki je sedel
zadaj. Povedal je, da je to raz-
valina imenitnega gradu, ki
s prvimi začetki sega v čas
okoli leta 950. Najstarejši in
najvidnejši je stolp, h katere-
mu so pozneje dozidavah nove
dele vse do renesanse. Sredi
17. stoletja pa so se njegovi
lastniki drznili zaplesti v od-
krit odpor proti mogočnim du-
najskim vladarjem - in: za ka-
zen so gradu odkrili streho in
ga prepustili besu in uničeva-
nju narave. Pred petdesetimi
leti je zidovje še dovolj kljubo-
valo, ohranjalo je svojo veliči-
no. Na začetku nove Jugosla-
vije je nekaj razgledanih ob-
činskih mož na pobudo ravna-
talja nižje gimnazije, Jožeta
Novaka, poskrbelo za očišče-
nje nevarno vsiljivo poganja-
jočega drevja in grmovja med
zidove. Z zidavo so zavarovali
nekaj robov. Še več: poskrbeli
so celo za nočno osvetljavo,
dokler seveda ni pijana in ne-
razsodna ponočnjaška mladež
razbila reflektorjev.
Pozneje so ugasnili glasovi
kulturnikov in tudi posamez-
na spodbudna beseda je nale-
tela samo na posmeh. Kadar
koli se konjiški občan iz do-
mačega zanemarjenega gnez-
da pelje proti Celju, ga v srce
zaboli osvetljena, mogočna,
krepko zavarovana silhueta
Celjskega gradu. »Zakaj pa ne
pri nas?«
»Ni denarja...« Poznamo
odgovor. Trenutno ga je res
treba preštevati pri vsakem
tolarju. Toda - ne vsem. Neka-
teri dejavniki na debelo in na
veliko vlagajo milijone v stav-
be, ki po splošnem mnenju
davkoplačevalcev in skromnih
samoprispevkarjev niso niti
malo potrebne. Najprej je to
bilo novo upravno poslopje
Konusa. Potem je začel rasti
monstrum nove telovadnice.
Poleg teh dveh največjih
javnih novosti pa raste tudi
število majhnih, zasebnih in-
vesticij: kava-bari in gostilne
rastejo kot strupene gobe iz
gnile trhlovine. Kičasto-luk-
suzne prodajalne in prodajal-
nice se blestijo v marmornih
oblogah, da jemlje vid - ku-
pcev pa imajo kjub temu manj,
kot stoji zdolgočasenih proda-
jalk za pulti...
Skritih virov denarja torej
ne manjka. Stari grad, ki bi
brez njega kraj pred tisoč leti
sploh ne zrasel, bi lahko našel
tolarjev in tisočakov, če bi se
med prebivalci prebudil po-
sluh, da dejansko rastemo iz
kulture in da lov na dpbiček
s kavicami prej ali slej usahne.
Če ne drugače, v - zasvojenosti
z drogami: vsak teh lokalčičev
razjeda zdravje narodu s tremi
strupi: kofeinom, alkoholom
in nikotinom, če ne še s kakimi
drogami, o čemer se tudi šu-
šlja. Sredstev na pretek!
Kaj pa delovna sila? V času
ko toliko in toliko nezaposle-
nih komaj čaka, da bi pograbi-
li za katero koli delo, jih pač
ne manjka! Dobivajo svojo
podporo - ali ne bi zanjo kaj
postorili?! Da ne bi samo pose-
dali v kava-barih in gostil-
nicah.
Potem dijaki in študenti
v počitnicah. Siromakom je
tako dolgčas, da dejansko po
dve do tri ure presedijo pred
omenjenimi lokali - ne bi bili
bolj življenjsko polni, če bi šli
v gozd na Stari grad in čistili
drevje in sanirali zidove? Stro-
kovni nasveti in vodje iz celj-
skega zavoda za varstvo spo-
meniške in naravne dediščine
bi bili z veseljem na razpolago.
In tudi republika.
Vsi vemo, da se je končno,
deset minut po dvanajsti uri!,
začela reševati in sanirati Ži-
ška kartuzija. Ponosni smo
lahko na ta biser, ki je eden
redkih v vsej Srednji Evropi.
Toda: dober gospodar ne po-
pravlja samo enega vogala hi-
še, če jih je ogroženih več, am-
pak istočasno seže tudi na
drug vogal - dokler je še čas!
Če bi se zablestel samo en vo-
gal, drugi pa bi se mu pred
nosom porušil, bi se krepko
kesal.
Pomoč v sredstvih bi se do-
tekla lahko tudi po splošnem
receptu: poiskati zdomce iz
našega kraja po konvertibilnih
deželah in jim zbuditi ponos
na domači kraj in - sočutje
z njegovimi potrebami. Ne bilo
bi zaman.
Predvsem pa se je treba
- zbuditi in - zganiti!
ZDENKA SERAJNIK
Slovenska
zastava naj
večno plapola
Del težko pričakovanih pr-
vomajskih praznikov sem pre-
živela pri babici in dedku na
Ponikvi. Želim vam opisali
doživljaj, ki se mi je vtisnil
globoko v srce.
Na hribu, od koder je lep
razgled po dolini Luterje, je
bilo prvič v mojih sedemnaj-
stih letih postavljeno majsko
drevo. Pa ne navadno. Stalo je
tam, visoko, ponosno, s slo-
vensko zastavo na vrhu. Ne da
se opisati občutka, ki sem ga
doživela ob tem pogledu. To je
občutek ponosa. Ponosa, da
sem Slovenka.
Lepo je, da tudi v ljudskih
običajih ne pozabimo, kdo
smo! Ob pogledu na to veli-
častno drevo sem si zaželela,
da bi slovenska zastava večno
plapolala.
Obenem izražam tudi poh-
valo vašemu časopisu. Čeprav
sem prebrala le nekaj številk,
menim, da ste super.
NINA ŠTEMBERGER,
Maribor
Avtorjem
pisem!
Objavljamo samo pisma
znanih avtorjev - pismo
mora biti podpisano s pol-
nim imenom, priimkom in
naslovom, če imate telefon,
pripišite še njegovo števil-
ko, da vas lahko po potrebi
pokličemo. Za vsebino
v celoti odgovarja avtor.
Obseg je omejen na 45
tipkanih vrstic. Daljša pi-
sma bomo v uredništvu
skrajšali. Pri tem bomo po-
skrbeli, da vsebina ne bo
okrnjena.
Uredništvo
CELJE,
od 29. do 31.5.1992
ZLATI MESEC, ZLATI MESEC, ZLATI MESEC, ZLATI
NArM
MHaiTMD ff MIkMK !■!•€
INF TElEfON: ŽALEC |063| 711-231, lEVEC 26-3)3
zlatarstvo
kragl
2alec
NMC
NAGRADNA AKCIJA:
ZLATI MESEC
Name, Zlatarstva KragI
in Novega tednika-Radia Celje
od 15. aprila do 15. maja.
24 zlatih nagrad
za Namine kupce!
v žrebanju boste sodelovali vsi, ki boste med 15. aprilom in 15. majem
opravili v Namah v Žalcu in Levcu nakup nad 2.000.00 SLT.
Hkrati vam v času Zlatega meseca Nama in Zlatarstvo KragI Celje
omogočata cenejši nakup.
Namin zlati kupon: 5% popusta pri
nal(upu tekstila, pohištva in tehnike.
Zlati Kupon zlatarstva KragI Celje:
5% popust pri nakupu vseh
izdelkov Zlatarstva KragI Celje.
Namin
Zlati
i(upon
Zlati
kupon
zlatarstva;
KragI Celjei
Št. 18 - 7. maj 1992
Slovenija
ni smetišče
Evrope
s harologijo tio ztiravih In negovanih las
Kako iz frizerja postati uspešen podjetnik, borec za
čisto okolje, intelektualec, razpet med Nemčijo in Slove-
nijo. z željo vrniti se za stalno? Kako v Slovenijo pripeljati
tuj kapital in s tem koristiti mladi državi, četudi se ta tu in
tam še vedno togo vede do tistih, ki imajo ideje, voljo,
znanje, denar in pomembne poslovne zveze? Kako, na
primer, frizerje naučiti še kup veščin, ki se jih v običajnih
poklicnih šolah ne učijo, a jih v sodobnem svetu njihovi
stanovski kolegi že več let obvladajo? Vse to in še več se
plete v mislih in dejanjih Mirka Lešnika iz Polzele, sicer
Celjana, ki je prehodil strmo pot od frizerja do izjemno
uspešnega podjetnika.
Ce se, na zunaj, uspeš-
nost kaže tudi v material-
nem premoženju, tega Mir-
ku ne manjka. Prekrasna
vila na Polzeli, avtomobila
najvidnejših svetovnih
znamk pred njo in sodobno
opremljen poslovni prostor
so zunanji izraz vsega, kar
je Mirko, v sodelovanju
z ženo Slavico, ustvaril
v minulih letih. Z znanjem,
sposobnostjo in pravim ob-
čutkom za poslovnost.
Od frizerja do
poslovneža
Frizerskega poklica se je
Mirko Lešnik naučil v salo-
nu Magda, na Tomšičevem
trgu v Celju. Po opravljeni
poklicni šoli se je zaposlil
v Maribona, v tovarni Zla-
torog, ki je po licenci izde-
lovala tudi nekatere pro-
dajne artikle hamburške
tovarne Schwarzkopf. Mir-
ko je postal demonstrator
te tovarne v frizerskem
studiu Zlatoroga v Mari-
boru.
Kasneje se je odločil, da
se bo osamosvojil. S po-
močjo staršev je na Lipi
v Štorah odprl frizerski sa-
lon. Zaradi želje po spoz-
navanju novega, predvsem
pa zato, ker je želel za svoje
delo boljše plačilo, se je od-
ločil in se z družino odpra-
vil v Nemčijo. Tudi s tem
kar je znal, ni bil zadovo-
ljen. Salon v Štorah so pro-
dali in se odpravili
v Miinchen.
Tam je bil najprej zapo-
slen pri znanem teatrskem
in filmskem frizerju Krep-
su. Zaposlitev je dobil, ker
je bil znan kot Schwarz-
kopfov demonstrator. Leto
dni je bil v omenjenem sa-
lonu, potem pa je uvidel, da
tudi tam ne more zaslužiti
toliko, da bi imeli on in
družina več kot takrat, ko
so bili še v Sloveniji. Fri-
zerstvo je zapustil in pričel
opiavljati različna prilož-
nostna dela. Pravi, da je bil
vse, le župnik in dimnikar
ne. »Kmalu sem spoznal,
da z znanjem, ki ga imam,
ne bom prišel daleč. Odlo-
čil sem se za izpopolnjeva-
nje ter se vpisal v šolo ko-
mercialne smeri. Po izo-
braže\'anju sem bil v ra-
zličnih službah, od zavaro-
valnic do dela v slovenskih
predstavništvih. Pred 12
leti sem se prijavil za služ-
bo v podjetju BASF-Ela-
stogran, to je kemijski kon-
cem, ki je v Sloveniji bolj
znan po video in stereo
proizvodih. Dobil sem
službo komercialista za
Vzhodno Evropo, s težiš-
čem na Jugoslaviji, sedaj,
po političnih spremembah.
pa za področje Slovenije«,
pripoveduje Mirko Lešnik
in dodaja, da službe v tem
podjetju še ne bo zapustil.
Tako dolgo, dokler ne bo
uresničil načrtov. Ti posta-
jajo vse bolj uresničljivi
z nastankom zasebnega po-
djetja Dalex, ki ga vodi na
Polzeli njegova žena Slavi-
ca s pomočjo sina Davida.
Ko so pred leti podjetje re-
gistrirali, pravzaprav niso
vedeli kaj hočejo, sedaj je
prihodnost v dokaj izdela-
nih potezah že začrtana.
»Da sem še vedno zapo-
slen v Nemčiji, je normal-
no. Saj veste, tudi jaz sem
se peljal na led pri prejš-
njih oblasteh, upam, da pri
novih ne bo enako. Ne le
jaz, tudi moji prijatelji,
Slovenci, ki živijo v Nemči-
ji, si želijo vrnitve. Mislim,
da čez leto, dve, ne bo več
potrebe, da bi še hodil na
delo v Nemčijo.« Mirko
Lešnik je pred leti na Pol-
zeli že imel podjetje. Ta-
krat se je odločil za ekolo-
ško čisto dejavnost, ki ni
imela zveze z njegovim po-
klicem. »Imeli smo podjetje
za regeneracijo stare pla-
stike v novo. Ker pa takrat
v Sloveniji za to ni bilo ra-
zumevanja in so mi celo
prijatelji govorili, da bi me
bilo treba z mojimi idejami
vred zamrzniti za kalinih
deset, petnajst let, sem
pred dvema letoma podjet-
je zaprl«, je skop v obuja-
nju spominov na preteklost
Mirko, saj je prepričan, da
moramo vsi skupaj streme-
ti in delati le za prihodnost.
V harologiji je
prihodnost
Mirkov dolgoletni prija-
telj Dietmar Pleiner, po ro-
du Avstrijec, ki že več kot
dve desetletji živi v Stock-
holmu, na Švedskem, mu je
pred letom in pol predla-
gal, da bi se vrnil v osnovni
poklic. Ne kot frizer, ker
prakse nima več, ampak
kot strokovni sodelavec in
inovator v lepotilni frizer-
ski kozmetiki na Sloven-
skem, v ženinem podjetju
Dalex.
Švedsko podjetje Haro-
logi že vrsto let proizvaja
frizerske in kozmetične
preparate NaturNaera, ki
so blagi, učinkoviti, proiz-
vedeni iz naravnih surovin.
So ph nevtralni, testirani
brez preizkusov na živalih
in imajo natančno deklari-
rano sestavo. »Harologija
ni le proizvodnja prepara-
tov za lase, temveč se uk-
varja z nego las in kože ter
poudarja pomembnost pra-
vilne prehrane, tudi za
kvaliteto las. Vsak haro-
log-frizer naj bi imel v sa-
lonu pripomočke, ki nujno
sodijo v to dejavnost. Poh-
valijo se lahko z natančnim
poznavanjem anatomije las
ter kemičnih procesov, ki
se dogajajo v njih. Vedo, da
ni dovolj modno oblikovati
pričeske, temveč je njihova
naloga tudi izboljšati kva-
liteto las, jim dati lesk in
jim s preparati NaturNaera
vrniti potrebne snovi.
Z aparatom za merjenje
kvalitete, razteznosti in de-
beline lasu harolog določi,
kako bo pričel obdelovati
nek las. Toliko namreč, ko-
likor je prstnih odtisov, to-
liko je tudi različnih las.
Vsak je drugačen. Imamo
štiri vrste šamponov: za
mastne lase, proti prhljaju
in tako dalje. Toda glede na
kvaliteto las se odločimo,
kaj bomo že narejenemu
šamponu še dodali. Na pri-
mer: las je sestavljen tudi
iz do 28 odstotkov magne-
zija. S kemijskim procesom
t.i. trajnega kodranja las
izgubi 20 odstotkov mag-
nezija. Isto velja za bar\'a-
nje in beljenje. Če las po-
škodujemo, mu moramo
vrniti to, kar smo mu pri
kemijskem procesu odvze-
li. V tem primeru je to mag-
nezij. Švedska je znana po
mineralih, tudi po tistih, ki
vsebujejo dovolj magnezi-
ja, te vsebujejo tudi njihovi
šamponi. Za lesk las upo-
rabljamo lecitin. Tako lah-
ko frizer-harolog iz štirih
osnovnih šamponov dejan-
sko sam zmeša tudi do sto
različnih«, je povedal Mir-
ko Lešnik. Šamponom slo-
venskih in tujih proizvajal-
cev očita predvsem vseb-
nost kuhinjske soli, ki ško-
duje lasišču. Proizvodi Na-
turNaera pa je ne vsebuje-
jo. Šampon je pri negi las
izredno pomemben, zatrju-
je Mirko Lešnik. »Ljudje
mislijo, da je dobro, če lasje
škripajo, ko si jih po umi-
vanju otirajo. Nasprotno,
ravno to pomeni, da so las-
je uničeni. Pri uporabi
šamponov omenjenega
švedskega podjetja je treba
polovico pene, ki je na la-
seh po drugem šamponira-
nju, tam tudi pustiti, ne
smemo vse sprati z las. Ti
šamponi namreč vsebujejo
hranljive snovi, ki lasem
vračajo lesk in zdrav videz,
se zelo malo penijo ter ima-
jo blag vonj.
Na Švedskem je harolo-
gija osnovni predmet na
vsaki frizerski šoli. Preko
tri tisoč švedskih frizerjev
jo uporablja pri svojem de-
lu. Švedi vrsto let svojih
preparatov za nego las niso
dovolili izvažati, ker teme-
ljijo na mineralih, ki sodijo
v naravno bogastvo dežele,
le-tega pa strogi Švedi ne
dovolijo izvažati. Šele pred
štirimi leti so pričeli izva-
žati na nemško tržišče in
uspeli približno četrtino
frizerjev navdušiti za svoje
proizvode.
V Slovenijo je Mirko
Lešnik harologijo pripeljal
januarja letos. V 25 sloven-
skih frizerskih salonih je že
dobil pristaše, ki so se nad
harologijo navdušili na ta-
ko imenovanih informativ-
nih večerih, ki jih priprav-
lja na Polzeli.
»Preden lahko na Šved-
skem, kjer je matična to-
varna, prodajo frizerjem
proizvode NaturNaera,
morajo frizerji opraviti po-
sebne strokovne tečaje. Še-
le potem jih lahko pričnejo
uporabljati pri svojem delu
in jih strankam tudi proda-
jati. V drogerijah in drugih
trgovinah tega namreč ni
naprodaj. Enako pravilo bo
veljalo tudi pri nas«, pojas-
njuje Mirko Lešnik. »Fri-
zerjem prodajamo osnovne
pakete za uporabo teh pre-
paratov v salonu ter za
prodajo za stranke. Jeseni
nameravamo pripraviti
strokovne tečaje v našem
bodočem studiu na Polzeli,
kjer bo tudi prvi frizerski
grosistični center v Slove-
niji s pripomočki in prepa-
rati, ki jih potrebujejo fri-
zerji pri svojem delu. Tako
jim ne bo treba več hoditi
nakupovat v tujino. V no-
vem studiu bomo priprav-
ljali strokovne tečaje, ne
bomo omogočali le praktič-
nega dela, temveč tudi
spoznavanje frizerske teh-
nologije, ki ga naši frizerji
še kako potrebujejo.«
Mirko Lešnik priznava,
da zanimanje za harologijo
v Sloveniji še ni prav veli-
ko. Splošni trend je naku-
povanje frizerskih prepa-
ratov v tujini, ne da bi prav
vedeli, kakšni so njihovi
učinki, in ne da bi razmi-
šljali, ali so okolju in lasem
prijazni.
Vsi preparati NaturNa-
ere, zatrjuje Mirko Lešnik,
so biološko neoporečni, ra-
zen prahu za beljenje in
trajno kodranje. »Ker pa
naša negovalna serija vse-
buje preparate za nego in
regeneracijo las, tudi ta ke-
mijski proces, ki nastaja
pri trajnem kodranju in be-
ljenju, omilimo.«
V	programu nimajo oksi-
dacijskih barv, imajo le t.i.
prelive, ki temeljijo na lub-
ju in drugih rastlinskih os-
novah. Uporabljajo jih
z največ dva in pol do tri-
odstotnim vodikovim pre-
kisom. Po petem do šestem
pranju las jih je treba ob-
noviti.
V	frizerskih salonih, tudi
po Celju, se pojavlja po-
nudba bio trajnih kodranj.
O teh Mirko Lešnik pravi:
»Ne bi rad nikogar užalil,
vsem želim, da bi dobro
prodajali. Mislim pa, da
smo dolžni frizerjem in
predvsem strankam naliti
čistega vina. Bio trajna ne
obstaja. Kdor trdi nasprot-
no, bom rekel kar narav-
nost, laže. Vsak preparat za
trajno vsebuje tioglikolno
kislino. Tudi švedski.«
Za slovenske frizerje je
Mirko Lešnik prepričan, da
so zelo dobri rokodelci,
precej znanja pa morajo
pridobiti še s področja poz-
navanja preparatov.
Ekologija je
Slovencem
španska vas
Da se tako zelo ogreva za
preparate NaturNaera tudi
Mirko Lešnik s Polzele, je
razumljivo, glede na njego-
va ekološko osveščena raz-
mišljanja iz minulih let. Si-
cer pa rad reče tudi kakšno
o podjetništvu na Sloven-
skem.
»Ni vse denar. Ko sem
prišel na Švedsko, bodoči
poslovni partnerji niso ve-
deli, ali ga imam ali ne.
Najprej je bilo pomembno,
da sem obvladal jezik,
v katerem smo se lahko ne-
moteno sporazumevali, po-
membno je imeti izobraz-
bo, znanje. O denarju smo
se pogovarjali šele kasneje.
V Sloveniji čakamo, da
nam bodo iz Evrope nosili
denar. Prvi korak, da bomo
tujcem postali zanimivi,
moramo storiti sami«, je
prepričan.
Tudi neprijetnim in ne-
potrebnim zapletom, ki se
tu in tam dogajajo, bi se
bilo mogoče izogniti. »Pred
kratkim sem povabil tuje
partnerje na obisk v Slove-
nijo. Ko je moj nemški po-
slovni partner prehitro vo-
zil v Mislinji, ujela ga je
radarska kontrola, nato so
ga ustavili policaji, ni imel
tolarjev za plačilo kazni.
Hotel je plačati v devizah,
pa mu policaji niso dovoli-
li. Vzeli so mu potni list, ga
napotili v Slovenj Gradec,
v menjalnico, in ko se je
vrnil s tolarji, je dobil do-
kumente nazaj. Bil je zelo
razjarjen in je prepričano
zatrjeval, da se ni v Slove-
niji nič spremenilo, da je še
vedno vse isto. Komaj sem
ga uspel prepričati, da ne
gre vsega soditi po tej ne-
prijetni izkušnji.«
Da so tujci pripravljeni
vlagati pri nas, je Mirko
občutil ravno v sodelova-
nju s Švedskim podjetjem
Harologi. Pravi, da Švedi
razmišljajo, da bi mu pre-
pustili del proizvodnje svo-
jih preparatov. V Sloveniji
bi bila le-ta namreč cenej-
ša. Pogoj za realizacijo te
zamisli pa je, da dokaže, da
je njihove preparate uspel
uveljaviti v slovenskih fri-
zerskih krogih. »Vsi so pri-
pravljeni pomagati, vendar
je treba vedeti, da si moraš
pomagati najprej sam, če
hočeš, da ti bo pomagal tu-
di bog«, pravi Mirko Leš-
nik. Obenem na prvo me-
sto, kot oviro pri sodelova-
nju s tujino, postavlja zelo
slabe slovenske ceste, poh-
vali pa slovensko gostinsko
ponudbo, ki da se je v pri-
merjavi z minulimi leti iz-
boljšala.
O ekološki osveščenosti
Slovencev se je Mirko kar
malo razburjeno razgovo-
rih »Naše ljube Slovence
bomo k temu morali prisi-
liti. To sem rekel že pred
petimi leti, pa se ni še prav
nič spremenilo. Vsi, ki tu
govorijo o ekologiji, so pre-
malo strokovno podkovani.
O ekologiji je v Sloveniji
trenutno zelo moderno go-
voriti, uporabiti jo zato, da
se prebiješ v političnih vo-
dah, dejansko pa so vsi ti,
ki imajo polna usta ekolo-
gije, o njej premalo podko-
vani. Vsi govorimo o plasti-
ki in škodljivosti plastičnih
vrečk. Strokovno lahko do-
kažem, da je papirnata
vrečka desetkrat bolj ener-
getsko potrošna in naravi
škodljiva kot plastična.
Plastiko lahko do sedem-
krat obnovimo, predelamo,
pri tem ni odpadnih vod,
energetsko pa je trikrat
manj zahtevna kot papirna
industrija. Papirna indu-
strija zelo onesnažuje vode,
porabi mnogo več energije
kot plastika, pa še predela-
ti je ni mogoče. Razen, na
primer, za potrebe Palome.
Ce že govorimo o Palomi,
moram reči, da so njihovi
proizvodi tako neokusni,
oprostite, da si jaz svoje
zadnjice ne brišem z njimi.
Miselnost Slovencev je tre-
ba spremeniti. Imeli bi
ekologijo, če bi bila za-
stonj. Ampak vse ima svojo
ceno. Če hočeš neko ekolo-
ško stvar, ne bo padla sama
z neba. Za to so potrebna
ogromna sredstva. Milijar-
de so šle za ekološke razi-
skave v tujini. Mi bomo
imeli čisto okolje, ko bodo
kazni strožje. Ze pred leti
sem v žalski občini hotel
napraviti deponijo. Ko sem
prišel na občino s ponudbo,
da bi prevzel Komunalo
v svoje roke, so me pogle-
dali, kot da bi z Lune pa-
del. Hotel sem zgraditi pra-
vilne deponije, takšne, da
ne bi nič šlo v talnico, vse
bi uredil tako, da bi sorti-
ral železo, steklo, plastiko.
V Sloveniji potrebujemo
t.i. smetišča. Potrebujemo
zažigalne naprave. V po-
djetju v Nemčiji, kjer sem
zaposlen, imamo do tisoč
mark kazni za tistega, ki
vrže baterijo iz računalni-
ka v koš za smeti. Za bate-
rije so namreč namenjeni
mali odpadni zabojniki,
ker baterije vsebujejo dolo-
čene strupe. Če bi takšne
zabojnike pričel izdelovati
nekdo pri nas, bi imel do-
volj dela za tri leta, pa tudi
nekaj delovnih mest bi se
odprlo. Precej sem se uk-
varjal z ekologijo ter o njej
prebral veliko opravljenih
študij. Zato trdim, da ni
težko pridobiti denarja, če
imaš dober p^
strokovnjaki]
jekt širši drij
Zakonodaj al(
ljudi usmeri
imamo zako]
konov, zato,,
koga zafrkav
niji bi bilo p
gočiti, da bi
razvila v noi
V tem je prih(
ljudi zaposlil
sti, da bodo
ristni, ne pa (_
da pač nekaj
kovnost in zn
večji kapital..
In potem se
pet vrne k svi
Pove, da je j
z ameriškim j
vot Point. cj
frizersko šol3
ima po sv^
okoli dva tisQ
»Sedaj se {
bi prišli v Sl(
radi imeli teč
ji, bodo naa
morali pril
Tako bo za
čaj pri nas pa
morda petsto'
v Nemčiji pa;
tisoč. Jaz set
spodu Karinii
ga podjetja r
čete tu proda;
rali plačati \
ne more vsak
še tržišče. K
smo smetišči
morate dok;
klasa, da ste i
teraturo, pra
boste vi izšoli
Ije na vaše str
prišli na naš
Karin me je
miselnosti m(
daj pa čaka
25. maja to pi
sali. To je dr
izobraževanji
ravamo ponu
to je za naše
kot barvna
temelji na
izračunih,
s svinčnikon:
kote, kako os
češko za nat
no glavo. To
to je celoten (
ženska širok
tek vrat, ji je
diti pričeske
treba znati s
naj se oblači,
ji, žal, danes
znajo svetovj
Ko beseda
čunalnike, ki
svetovalno vi
rib slovenski
zerskih salon
nik samo zai
»Z računalr
izračunati kc
so izkopali
koliko aparal
v Gorenju. C
vedno osebn
buje posebno
se od posami
sameznika r
staja deset o
ki imajo smi
vidijo, kaj ne
in kaj ne. Tal
biti vsakdo
ali Pierre Cai
zmogel rači
Cardina ne t
Pa bi rekli n
računalnik il
ko in krojil ni
v tem smislu
nikom. Tudi
ne more dol<
nik. Jaz vafl
dim kožni te
kroskopom
kakšno kožo|
nato svetujeO
čem kar na
imate pa maS
imam pa eno
vas, poceni j
je. To ni sveti
če frizerka vj
»Ja, gospa, ^
bi pa danes i
stranka: »Za<
la tistega br«
dajte raje k^
po domače.
NAT
Foto: 1
Št. 18 - 7. maj 1992
16,17
Zmagovalna fotografija Davida C. Turnleya, »Smrt njegovega prijatelja v zalivski vojni.«
Hans van den Broek izroča priznanje zmagovalcu.
I Podelitev nagrad in otvoritev razstave sta bili v Novi cerkvi na
glavnem trgu Dam v Amsterdamu.
Na razstavi »World Press Photo« v Amsterdamu so od
fotoreporterjev iz Slovenije sodelovali Borut Kranjc,
Tone Stojko, Tomi Lambar, Srdan Živulovič in naš
fotoreporter Edo Einspieler s kolekcijo fotografij
>>Osamosvojitev Slovenije«.
Svet v vojni
Izbor najboljše reportažne fotografije (za leto 1991) na svetu
v Amsterdamu, natančneje v Novi
cerkvi na glavnem trgu Dam, je bila 28.
aprila zvečer veličastna podelitev nagrad
za najboljše reporterske fotografije na
svetu, ki se podeljujejo vsako leto. Letos
je v natečaju sodelovalo 1600 fotografov
iz 75 držav. Žirija je izbirala med 17.800
fotografijami.
Prireditev je bila veličastna, kot se za
takšen dogodek spodobi. Notranjost
cerkve je bila sicer v ta namen nekoliko
preurejena, vendar je dajala svojevrstno
vzdušje s svojimi poslikanimi okenskimi
stekli, kipi, stebri in oboki. Dogajanje
smo lahko spremljali tudi na velikem
platnu, kjer so se kasneje zvrstili posnet-
ki nagiajenih fotografij.
Prireditev se je začela s pozdravnim
govorom predsednice Svetovnega press
foto združenja gospe Krijnen. Nekaj be-
sed o težavnem delu žirije je povedal
njen predsedujoči Harrj' G. M. Groen,
nakar so se pričele prve podelitve nagrad
v različnih kategorijah. Eno od nagrad so
podelili tudi otroci različnih narodnosti,
ki jim je najbolj prirastla k srcu fotogra-
fija Steva McCuryja, z naslovom »Kuvajt
po viharju«.
Nizozemski zunanji minister Hans van
den Broek je zatem v svojem govoru opo-
zoril na to, da je v letošnji konkurenci
fotografij večina takšnih, ki prikazujejo
vojno in njene grozote. Še en dokaz za to,
da živimo v času, ko že skoraj v vsakem
kotičku sveta divjajo spopadi. Van den
Broek nas je spomnil tudi na dejstvo, da
je v letu 1991 v majhnih in velikih vojnah
umrlo mnogo novinarjev in fotorepor-
terjev.
Višek prireditve je bila podelitev glav-
ne nagrade »Zlato oko« in 15 tisoč nizo-
zemskih guldnov fotoreporterju Davidu
C. Tumleyju iz ZDA za fotografijo, ki
prikazuje ameriškega vojaka, ki joče za
svojim umrlim prijateljem v zalivski
vojni.
David C. Tumlev je posvetil svojo na-
grado vsem fotoreporterjem na svetu in
tisočem življenj, ki so ugasnila v nesmi-
selnih vojnah. Odrekel se je denarju, ki
ga je prejel in povedal, da ga bo podaril
ženi umrlega vojaka, za katerim joče vo-
jak na njegovi fotografiji. Žena mu je
telefonirala tri mesece po tem, ko je pos-
nel to fotografijo v Iraku. Povedala mu
je, da je bil njen mož star devetnajst let,
malo po njegovi smrti je rodila sina. Ho-
tela je izvedeti resničen vzrok njegove
smrti. Ameriška vojska jo je namreč
uradno obvestila, da je umrl od iraške
krogle, ona pa je iz neuradnih virov izve-
dela, da ga je ubil ogenj iz orožja ameri-
škega, torej prijateljskega vojaka. David,
ki je bil priča dogajanju, ji je na žalost
moral pritrditi.
Hans van den Broek je po uradnem
delu odprl razstavo, kjer so bile razstav-
ljene vse nagrajene fotografije. Videti je
bilo mogoče dosti fotografij, ki tehnično
niso bile dovršene, a jih je spremljala
večinoma kakšna tragična zgodba. Tako
smo hodili mimo panojev in podoživljali
tragedije različnih vojn, tudi te v nekda-
nji Jugoslaviji, katastrof in bede.
Iz vsega ni težko potegniti zaključka,
da je kriterij za dobro fotoreportersko
fotografijo v teži sporočila in ne v tehnič-
ni izdelavi, kar je na primer pomembno
za umetniško fotografijo. Vendar, ali ni
to, da vzameš fotoaparat ali kamero in si
zreš z grozo, takšno ali drugačno, iz oči
v oči, tudi umetnost, ne samo pogum in
profesionalnost?
Uavid C. I. se podpisuje v knjigo z naj-
boljšimi reporterskimi fotografijami
v letu 1991.
•^^iboljša fotografija po izboru otrok, »Kuvajt po viharju«, foto Steve McCurry.
Z leve: nizozemski zunanji minister Hans van den Br(wk, zmagovalec David C. Turnley, predsed-
nik žirije Harrv G. M. Groen, predsednica Svetovnega press foto združenja Marloes L. P. Krijnen
in zmagovalna fotografija.
Št. 18 - 7. maj 1992
lil
PRITOŽNA
KNJIGA
Odnos do
dopisnika
Spoštovani gospod Branko
Stamejčič
Dne 20. 4. 1992 sem poslala
za PISMA BRALCEV v NT,
kjer bralci spremljajo razpra-
ve o medijih, pismo, naslovlje-
no na Vas, Časopisni svet NT
in vodstvo Bolnišnice v JZ
Zdravstvenem centru Celje za-
radi odnosa do dopisnika, ki je
v hiši NT, s spreminjanjem
oblike, stila pisanja in vsebine
prispevka brez dovoljenja av-
torja, do mene bistveno slabši
kot v časopisnih hišah izven
Celja. To sem podkrepila z ne-
katerimi dokazi.
Na to sem Vas opozorila že
leta 1988, ko je bila v spreme-
njenem mojem članku, po Va-
šem novinarju odstranjena fo-
tografija malih bolnikov, za
kar ste se mi pismeno opravi-
čili. K temu pismu me je
vzpodbudil objavljen članek
MRLIŠKA VEŽICA V CELJ-
SKI BOLNIŠNICI (NT, 16. 4.
1992, str. 11), pod osiromaše-
nim stilom pisanja in spreme-
njeno vsebino (poleg drugih
besed je v članku manjkal tudi
stavek: »... Prav zaradi celovi-
tosti te zamisli si zasluži vod-
stvo bolnišnice zahvalo.«) Pa
kratice mojega imena in pri-
imka. Glede na to, da je mari-
borski VEČER (uredništvo me
je pred objavo poklicalo
s prošnjo, da bi o tem pisali
več), objavil članek v skladu
z originalom, sem prosila za
ponovno objavo tega članka
v NT. V pismu sem nanizala
več dejstev, ki pogojujejo
vprašanje: »ČIGAVI SO ME-
DIJI v Celju?«
Kot zdravnica, kot dopisnik,
za kar nimam pogodbe niti ni-
sem prejemala honorarjev od
NT, in kot člaruca socialnega
sveta v okvirna Občinskega se-
kretariata za družbene dejav-
nosti v Celju za zdravstvo, in
ne nazadnje kot človek, ki
izhaja iz hiše dveh piscev in
urednikov z dokajšnjim poz-
navanjem pravic uredništev,
dala tudi predloge za boljše
sodelovanje med časopisnimi
in zdravstvenimi hišami v ko-
rist narodu, predvsem bolnim
ljudem. To je potrebno tem-
bolj, ker se v zdravstvu uve-
ljavljajo nove oblike (npr. pri-
vatna praksa) ui pravice (npr.
pravica do ugovora vesti).
Dne 23. 4."1992 me je ured-
ništvo NT prosilo, da poslano
pismo skrajšam na 45-50 vr-
stic in pošljem številko žiro ra-
čuna, da NT izplača honorar
(za strokovna članka objavlje-
na nov. 1991 in marca 1992?)
z opravičilom za izpadel ho-
norar.
Sporočam Vam, da poslane-
ga pisma ne morem skrajšati
na 50 vrstic, ker ga bralci ne bi
razumeli. Nepričakovani ho-
norar bom odstopila trem
otrokom brez staršev v Celju.
Zato sem pismo poslala še
vodstvu JZ Zdravstvenega
centra Celje, da ga vodstva na
obeh področjih obravnavajo in
rešujejo problematiko v korist
narodu, predvsem pa bolnemu
človeku.
V kolikor boste vzpostavili
boljši odnos do dopisnika v hi-
ši NT, prizadetih nas je že več,
bom svoj pogled na poslanstvo
zdravnika in poslanstvo novi-
narja, ki morata znanje stalno
dopolnjevati, razložila ob dru-
gi priliki. Do takrat pa lepo
pozdravljeni in hvala za ho-
norar !
mag. sci. KAROLINA
GODINA dr. med.
JZ Zdravstveni center
Celje
Tudi sam bi za odgovor na
vaše obširno pismo potreboval
bistveno več kot 45 vrstic, saj
gre za razjasnitev kar nekaj
nesporazumov. Predvsem pa
mislim, a je potrebno odgovo-
riti na tisti del pisma, ki zade-
va odnos do dopisnikov v ča-
sopisni hiši NT&RC.
Brez dopisnikov je vsaka ča-
sopisna hiša obsojena na oz-
kost, zaprtost in počasen pro-
pad, saj s skromnim številom
novinarjev sama nikakor ne
more pokrivati vseh zanimivih
in za javnost pomembnih do-
godkov. Seveda pa samo dej-
stvo, da smo v hiši veseli vsa-
kega dopisnika in vsakega
sporočila še ne pomeni, da se
hiša odreka kakršnim koli po-
segom v besedila dopisnikov.
Pri tem seveda skrbi (in upam
trditi, da vsaj pretežno zelo
skrbno) za to, da okrajšave in
predelave ne spreminjajo os-
novnega sporočila in vsebine
izvirnika. Časopisni prostor je
pač izredno drag in še malo ga
je, zato pri izboru besedil, ki
jih objavljamo, res pazimo na
, vsako vrstico. In s tem smo pri
osnovnem vprašanju pravic
dopisnika in uredništva. V os-
novi te, če ni drugače dogovor-
jeno ali od avtorja posebej
zahtevano, vsebujejo pravico
do smiselnih okrajšav.
Če avtor zahteva drugače,
kot je to v vašem primeru, pa
uredništvu vseeno ostaja pra-
vica, da besedilo objavi ali pa
ga ne objavi. Pri tej odločitvi
pa pretehta presoja o po-
membnosti besedila za javnost
in o smiselnosti objave glede
na dolžino in slog pisanja. Do-
pisniku pa seveda ostaja pra-
vica, da še naprej dopisuje ali
pa, da tega pač več ne počne.
Toliko, spoštovana, o nače-
lih. O konkretnih primerih pa
bi bilo bistveno bolje, če bi se
pogovorila oziroma če bova
spoštovala odločitev časopis-
nega sveta, ki bo vašo pritožbo
obravnaval.
Opravičujem se za spodr-
sljaj pri nakazilu avtorskega
honorarja, ki se je pripetil
v našem računovodstvu in za
katerega nisem vedel.
BRANKO STAMEJČIČ
Vandalizem nad
rožami!
Na velikonočni ponedeljek
popoldne sem se, kot veliko-
krat doslej, odpravil na rekre-
ativni pohod na Grmado pri
Celjski koči.
Prijetno razpoloženje zaradi
prebujajoče narave pa je skalil
dogodek, zaradi katerega sem
ogorčen in prizadet. Na po-
bočju Grmade, malo pod vr-
hom, je neznanec vestno izko-
paval čebulice zaščitene
kranjske lilije in z njimi polnil
vrečko. Na moje opozorilo, da
je to zaščitena roža, je strupe-
no odgovoril: »Saj bo zaščite-
na tudi v mojem vrtu!«
Takšen odnos do zaščitene-
ga planinskega cvetja zasluži
še kaj več kot samo obsodbo.
To je vandalizem nad rožami
brez primere. Kranjska lilija je
trajnica in z izkopom čebulice
je roža za vedno iztrgana iz
naravnega okolja.
Pozivam vse občane, še po-
sebej planince in rekreativce,
postavimo se po robu takšne-
mu početju. Vendar kako? Saj
sem bil sam pred dilemo, ali
naj se fizično lotimo brezbriž-
neža in, če je v moji moči, pre-
prečim početje? Naj ga legiti-
miram? To slednje, žal, ni
goče, saj nisem uradna os
V sosednji Avstriji imajo v
viru planinskih organu
čuvaje okolja, ki imajo z
pooblastila in v takšnih
merih lahko primemo u
pajo.
Kaj pa pri nas? Bomo
plat zvona, ko bo prepo:
Ali pa: »Bog pomagaj, bog
vamj!«
DANIJEL SM(
Gasilska ul., C
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, bo danes,
v četrtek, 7. maja, ob 11. uri, zaključena predstava Petra
Shafferja čma komedija, za Srednjo ekonomsko šolo Ptuj.
Ob 18. uri, bo predstava Črna komedija Petra Shafferja in
režiserja Vinka Moederndorferja, uprizorjena za izven.
V	soboto, 9. maja, ob 17. uri, bodo odigrali predstavo
Rogerja Vitraca Victor ali Otroci na oblasti, režiserja
Francija Križaja, za abonma sobota popoldan in izven.
V	torek, 12. maja, bosta ob 10. in 12. uri, zaključeni
predstavi Skrivni dnevnik Jadrana Krta, ista predstava
bo tudi v sredo, 13. maja ob 10. uri.
V	osrednji knjižnici v Celju, se bodo danes, 7. maja,
pričeli Roševi dnevi, v okvim katerih bodo dopoldan naj-
prej obiskali Aškerčevo domačijo v Rimskih Toplicah,
popoldan pa bodo v prostorih oddelka za študij prebirali
lastna dela mladih literatov, udeležencev 7. Roševih dne-
vov. Jutri, v petek, 8. maja, ob 18. uri, pa se bodo v prosto-
rih knjižnice predstavili pesniki: Tomaž Šalamun, Jure
Potokar, Uroš Zupan in Aleš Debeljak.
V	prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju, si lahko
do sobote, 9. maja, ogledate ribiško razstavo, ki jo je
Ribiška di-užina Celje pripravila ob svoji 40-letnici in 80-
letnici organiziranega ribištva na celjskem.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek,
8. maja, ob 14. uri, glasbena revija Zapojmo - zaigrajmo
- zaplešimo, zborov šol s prilagojenim programom iz vse
Slovenije. V torek 12. maja, ob 20. uri pa bo Večer folklore
v izvedbi folklorne skupine Franceta Prešerna iz Celja.
V	razstavnem salonu v Rogaški Slatini bodo jutri,
v petek, 8. maja, ob 20. uri, odprli razstavo Otroška
ustvarjalnost, likovna dela otrok iz Vzgojno varstvene
organizacije Rogaška Slatina. V soboto, 9. maja, ob 20. uri
pa bo v teh prostorih koncert Mešanega pevskega zbora
Musica Viva, ki ga vodi Nada Kos.
V	Likovnem salonu v Celju, bodo danes, v četrtek, 7.
maja, ob 19. uri, odprli novo razstavo prostorskih tapise-
rij, akademske slikarke Ksenije Baraga iz Ljubljane. Raz-
stava bo na ogled do 25. maja.
V	Laškem dvorcu v Laškem, bodo jutri, v petek, 8. maja
ob 10. uri, odprli razstavo ilustracij akademske slikarke
Darinke Pavletič - Lorenčak, umetnice, ki je študirala
slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost.
V	Zdravilišču Laško bo jutri, v petek, 8. maja, ob 19. uri,
19.	revija pevskih zborov občine Laško, na kateri bo
sodelovalo deset odraslih pevskih zborov.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko
do 18. maja še vedno ogledate razstavo Grafičnih tehnik
različnih avtorjev iz zbirk starih grafik donatorja Kurta
Muellerja.
V	Domu U. slovenskega tabora v Žalcu, bo jutri, v petek,
8. maja, ob 19. uri, koncert violinista Marka Zupana in
pianistke Irene Kralj, posvečen 300-letnici rojstva
Giuseppeja Tartinija.
V	Občinski matični knjižnici v Žalcu, bo danes, v četr-
tek, 7. maja, ob 20. uri zvečer, v okviru kultumih večerov
revije Znamenje, prvi diskusijski večer na temo Slom-
škova misel za naš čas, dr.Vekoslava Grmiča in voditelja
večera Draga Medveda.
V	kulturnem domu v Šentjurju, bo v soboto, 9. maja, ob
20.	uri, kulturni večer, ki ga pripravljajo mladi krščanski
demokrati iz Šentjurja, s kulturnim programom, v kate-
rem bo sodelovalo Prosvetno dmštvo Podgora iz Italije,
s koncertom in spevoigro Za prazen nič, ter učenci srednje
glasbene in baletne šole iz Maribora.
V	prostorih krajevne skupnosti Tmovlje, bodo jutri,
v petek, 8. maja, ob 16. uri, v počastitev krajevnega praz-
nika, odprli razstavo ročnih del krajanov, ob 20. uri pa bo
v kulturnem domu v Tmovljah gostovala gledališka sku-
pina Bo iz Šmarja z igro Smeh ni razprodan ali Igrajmo se
Moliera. Jutri, v soboto, 9. maja, ob 12. uri bodo v prosto-
rih krajevne skupnosti odprli čebelarsko in kulinarično
razstavo, ob 16. uri popoldan pa bo na igrišču v Tmovljah,
srečanje krajanov, kjer bo igrala tudi Godba na pihala
z nastopom mažoretne skupine.
V	Zdravilišču Laško razstavlja slikarska dela akadem-
ski slikar Leon Koporc.
Les kot občudjiv naraven
material lahko dolgo zdrži
le, če dobro in sistemsko
poskrbimo zanj.
Potrebno ga je zaščititi
globinsko in po površini,
pred različnimi škodljivimi
vplivi.
Na podlagi premišljene
tehnologije je nastal izdelek,
s pomočjo katerega postane
navidez zahtevna naloga -
zaščititi in oplemenititi les -
zek) preprosta. Lesol vsebuje
sredstva in učinkovine, ki
delujejo na treh nivojih:
globinska zaščita lesa pred
škodljivci in propadanjem,
površinska zaščita pred
vremenskimi pojavi in
soncem ter oplemenitenje
oziroma polepšanje videza.
Poleg vsestranskosti ima
Lesol tudi druge prednosti.
Transparentni pigmenti, ki
ščitijo les, se ne izpirajo,
nanosi Lesola so zelo
obstojni, ne pokajo in na
voljo je kar petnajst barvnih
odtenkov.
preprosto učinkovit
ALEKSANDER - svetovanje
za bioenergijo in radlestezijo
Celje, Titov trg - tel.: 21-233
prireja
SEMINAR RADIESTEZIJE,
BIOENERGiJE in KRISTALOTERAPIJE
16. in 17. maja v hotelu Evropa.
Voditelji seminarja so Vera in Branko Aleksander ter
OSMAN HASANPAŠIČ.
Vpis in plačila od 7. maja dalje v hotelu Evropa, soba 510.
NAKUPNI
CENTER
UGODNI NAKUP TEDNA:
riž-1kg	99,80 SLT
lak za lase GLORIA
200 ml	286,50 SLT
300 ml	408,50 SLT
mehčalec OUATRO 4/1	573,00 SLT
plenice FIXIS že od	1.286,00 SLT
TRAKOVI ZA
REGISTERSKE
BLAGAJNE
Veselimo se vašega obiskal
Št. 18 - 7. maj 1992
19
•	Namesto obresti od po-
sojenih deviz je Ludvik R.
iz Celja pokasiral nekaj tr-
dih udarcev s pestjo po gla-
vi. V ponedeljek, 27. aprila
popoldne je Ludvik v Rot
baru na Hudinji srečal Ro-
berta Š. in ga opomnil, da
mu dolguje nekaj deviz.
Terjatev pa je Roberta tako
zelo razjezila, da je napra-
vil kar fizični obračun in si
s tem prislužil napotnico za
obisk sodnika za prekrške.
•	Anton B. iz Celja je iste-
ga ponedeljka prijavil, da
ga je pretepel Matjaž L.
Zadeva pa je malce nerod-
na, ker je taisti Matjaž tre-
nutno potencialni kandidat
za Tonetovega zeta. Nerod-
nost bo očitno morala ra-
zrešiti Tonetova hčerka, ki
bo na vago postavila svoje-
ga atija in svojega Matjaža.
Nekje vmes pa je še sodnik
za prekrške, pred katerega
bo moral stopiti popadljivi
Matjaž.
•	Ivan iz Celja je v torek,
28. aprila popoldne zapro-
sil za policijsko intervenci-
jo, ker so se pri sosedih
prepirali in tepli. Policisti
so se potem prepričali, da
prijavljitelj Ivan ni noben
paničar in da je bila zadeva
zares vroča. Tepla sta se
Pavel K. iz Laškega in Ivan
V. iz Celja. Sicer pa je Pa-
vel veljal za »pogrešano«
osebo, zato so bili policisti
kar zadovoljni, ko so se
srečali z njim.
•	Lastnik bistroja Mag-
num je v sredo, 29. aprila
ponoči, poklical na polici-
jo, ker je bilo v njegovem
lokalu veliko razbitega ste-
kla in ker je grozila še
kakšna večja nevarnost.
Pohcista, ki sta prišla na
kraj dogajanja, sta ugoto-
vila, da sta bila kršitelja
javnega reda in miru Bo-
gdan B. in Vili L., oba iz
Celja. Zaradi grdega obna-
šanja bosta šla oba petelina
k sodniku za prekrške, Bo-
gdan, ki je bil obenem tudi
steklolomilec, pa bo moral
še na sodišče.
•	Iz diskoteke Jungle so
minuli četrtek ponoči spo-
ročili, da se je k njim zate-
kel pretepen in poškodo-
van moški. Policisti so tam
res našli precej zdelanega
Gorana K. iz Celja, ki ga je
na cesti »obdelal« neznan
moški. Iz diskača so Gora-
na odpeljali v bolnišnico,
kjer so mu nudili prvo po-
moč, neznanega agresorja
pa policisti iščejo.
•	Primož R. gotovo ni obo-
ževalec Lepe Brene. Na po-
licijsko postajo je minulo
soboto popoldne poklical
zato, ker mu je šla Brena na
živce. Povedal je, da se
v sosednjem bloku nahaja
nekdo, ki Lepo Breno obo-
žuje tako zelo, da njene ko-
made navija že cele tri dni.
Potem so šli zadevo razi-
skovat policisti, ki so se ne-
kaj časa sprehajali po ulici
gor in dol, poslušali in - nič
slišali.
M. A.
Obtoženi je molčal
Pričelo se Je sojenje po lanskih ropih In umorih na bencinskih črpalkah
Pred senatom Temeljnega
sodišča Celje, enote v Celju,
se je v torek pričela sodna
obravnava zoper obtoženega
Adela Obalija iz Hrastovca
pri Velenju in zoper obtože-
nega Roberta Zriliča iz
Kamnika.
Po obtožnici Temeljnega
javnega tožilstva Celje je
Adel Obali obtožen, da je
v sostorilstvu izvršil tri kaz-
niva dejanja ropa, obtožnica
pa ga bremeni tudi dveh
umorov in enega poskusa
umora. Robert Zrilič je obto-
žen trikratnega ropa v sosto-
rilstvu in kaznivega dejanja
odvzema motornega vozila.
V kaznivih dejanjih, ki sta
jih Obali in Zrilič načrtovala
skupaj, je bil 12. junija lani
v Šentrupertu ustreljen ozi-
roma umorjen Petrolov de-
lavcev Igor Pražnikar iz Žal-
ca, čez štiri dni je bil pri ro-
pu na bencinskem servisu
v Rupi na Hi-vaškem ustre-
ljen delavec zagrebške Ine,
Anton Raspor, ki pa je, kljub
hudim strelnim ranam, pre-
živel. Tretji rop je bil izvršen
19. junija na bencinskem
servisu v Trebnjem. Tam je
za posledicami strelnih ran
umrl Petrolov delavec Franc
Špilek.
Po prebrani obtožnici to-
žilstva je obtoženi Obali na
sojenju izjavil, da se ne bo
zagovarjal oziroma da bo
molčal, obtoženi Zrilič pa se
je odločil za zagovor. Sicer
pa so izjave obeh obdolžen-
cev v času sodne preiskave
dokaj usklajene, pa tudi na
sojenju ni nobeden od obdol-
žencev te izjave zanikal ali
jih spreminjal.
Vsekakor sta Se Adel Obali
in Robert Zrilič za rope na
bencinskih servisih odločila
potem, ko sta se zapletla
v trgovanje z orožjem in ko
bi morala v te posle vložiti
večje vsote denarja.
Obtoženi Zrilič je v svojem
zagovoru na sojenju rekel,
da ni vedel, da bo Obali stre-
ljal in da je o umorih izvedel
šele iz dnevnega časopisja.
Vedel pa je, da je Obali na
črpalkah streljal, vendar je
mislil, da je to počel v samo-
obrambi. Zrilič je potem še
povedal, da se je, po ropu
v Šentrupertu, začel Obalija
bati in da je pri načrtovanju
tretjega ropa (v Trebnjem)
najeto vozilo namerno sam
pokvaril, da bi Obaliju pre-
prečil morebitna nadaljnja
krvava dejanja. Ta Zriličeva
izjava pa Obalijevega zago-
vornika očitno ni mogla pre-
pričati, zato je Zriliču, očit-
no z določenim namenom,
postavil vprašanje: »Ste
v času po ropu na bencinsko
črpalko v Trebnjem in do te-
daj, ko so vas aretirali v ve-
lenjski Paki, komu telefoni-
rali?« Obtoženi Zrilič je od-
govoril nikalno.
Po mnenju sodnega izve-
denca psihiatrične stroke je
Adel Obali nadpoprečno in-
teligentna oseba, ki se nagi-
ba k avanturizmu, ki burno
čustvuje, a navzven svojih
čustev ne manifestira. Zanj
naj bi bila značilna tudi is-
krenost, ki izstopa do te me-
re, da bi mu bila v sodnem
postopku lahko prej v škodo,
kot v korist.
Predsednik senata je na
torkovem sojenju predočil še
nekaj drugih mnenj strokov-
njakov, med njimi tudi mi-
krobiologov, saj je obtoženi
Obali v otroštvu prebolel ne-
kaj težkih bolezni, ki bi se
lahko kasneje manifestirale
v različnih oblikah možgan-
skih okvar. V tem delu soje-
nja sta zagovornika obtože-
nega Adela Obalija zahteva-
la neposredno zaslišanje iz-
vedenca psihiatrične stroke
in izvedenca - grafologa.
Sojenje se je nadaljevalo
v sredo, o poteku in morebit-
nem zaključku pa bomo po-
ročali v naslednji številki.
MARJELA AGREŽ
Traplo
v vodnlaicu
Osemdesetletna Uršula
Šolinc, ki je živela sama
na osamljeni kmetiji
v Lutarjah v Šentjurju, je
od 21. aprila letos veljala
za pogrešano osebo, v ne-
deljo, 3. maja popoldne
pa so jo našli mrtvo.
Potem, ko je bila Uršu-
la Šolinc prijavljena kot
pogrešana oseba, so zače-
li policisti zbirati obve-
stila o njej, minulo nede-
ljo popoldne pa se je
k njej na obisk odpravila
njena prijateljica, ki jo je
našla mrtvo v vodnjaku
v bližini hiše.
Kriminalisti UNZ Celje
in preiskovalni sodnik
Temeljnega sodišča Celje
so odšli na kraj, kjer je
bilo najdeno truplo. Za-
radi sumljivih okoliščin
je preiskovalni sodnik
odredil obdukcijo, ki je
v ponedeljek potrdila
domnevo, da je šlo za na-
silno smrt in da je bilo
truplo v vodnjaku že več
dni. Preiskovalci zdaj na-
daljujejo z delom, pred-
vsem z zbiranjem obvestil
o storilcu in motivih za
umor. Po zadnjih neurad-
nih in nepotrjenih infor-
macijah so storilcu že na
sledi.	M. A.
mini KRIMIČI
Okradei cerkev
v času od 26. aprila do 1.
maja je neznanec vlomil v cer-
kev Svetega Tomaža pri Vojni-
kul. Odnesel je večje število
slik, podob z janzenističnega
križevega pota, starih okoli
tristo let. To pa mu je bilo očit-
no še premalo, zato je ukradel
še štiri kipce: sveto Bernard-
ko, angela in dva svetnika. Tu-
di kipi, velikosti od "40 do 70
centimetrov, so bili stari naj-
manj dvesto let.
Okradei In ukradel
v četrtek, 30 aprila zarana,
je nekdo vlomil v osebni avto
zastava 128, last Eme G. iz Ce-
rovca. Iz avtomobila, ki je stal
pred stanovanjsko hišo
v Dramljah, je odnesel avtora-
dio, za nameček pa je z vozila
snel še obe stranski ogledali.
V noči na 1. maj je nekdo
ukradel osebni avtomobil
vugo, modre barve, z reg. šte-
vilko CE 285-105, ki je stal na
parkirišču v Velenju. Lastnik,
Franc B. iz Velenja, je v tem
oškodovan za okoli 300 tisoč
tolarjev.
Izpraznil blagalni
v noči na 1. maj je neznanec
vlomil v mini market oziroma
bistro na Planini pri Sevnici,
v notranjost lokala je prišel
skozi odprtino na stropu točil-
nice, kjer je iz registrske bla-
gajne ukradel preko 7 tisoč to-
larjev. Nato je stopil še v drug
prostor, kjer se je spet lotil
blagajne, v kateri je bilo okoli
4 tisoč tolarjev. Z vlomom in
krajo je lastnico Martino O.
oškodoval za probližno 15 ti-
soč tolarjev.
Žganjeljub
v času od 20. aprila do 2.
maja je neznanec vlomil v vi-
kend v Hudinji na Konjiškem,
ki je last Silvestra G. iz Celja.
Vlomilec in tat se je zagledal
v različne žgane pijače, sproti
pa je pobral še plašč. Lastnika
je s tem oškodoval za okoli
6 tisoč tolarjev.
Razbil vitrino
z granitno kocko je nezna-
nec v noči na 3. maj razbil ste-
kleno vitrino prodajalne Zla-
tarne Celje na Šaleški cesti
v Velenju. Pobral je tisto, kar
je bilo v vitrini na ogled: žen-
ski parfum, nekaj srebrnikov
ter nekaj praktičnih sponk.
Vse skupaj je vredno okoli 20
tisoč tolarjev.
Kadil bo in lizal
Neznanec je v noči na 3. maj
vlomil v kiosk Dela v Ulici
frankolovskih žrtev v Celju.
Založil se je z večjo količino
cigaret, sladko življenje pa mu
bodo omogočile ukradene lizi-
ke. Ukradena roba je »težka«
okoli 20 tisoč tolarjev.
Izginuli golf
V noči na 4. maj je nekdo
ukradel osebni avtomobil VW
golf, ki je bil parkiran pred
stanovanjskim blokom v nase-
lju v Velenju. Vozilo je kovin-
sko sive barve, z registrsko
številko NO-49-FN. Lastnik
Nusret D. iz Velenja, ki je na
začasnem delu v Avstriji, je
oškodovan za dober milijon
tolarjev.
M. A.
Okradena
Solidarnost
Osumljeni Igor B. iz Celja je
prvega maja ponoči splezal čez
poltretji meter visoko ograjo
trgovine Solidarnost na Lavi
v Celju. Najprej je preko ogra-
je zmetal štiri zaboje z različ-
no stekleno embalažo, nato pa
je še vlomil v tam parkirani
avtomobil. Pri teh aktivnostih
pa so ga zalotili celjski polici-
sti in mu prekrižali morebitne
nadaljnje račune.
Zabodei ga je
Ko se je Ivan K. iz Stoj-
nega sela minuli petek po-
noči v svojem avtomobilu
peljal proti domu, se je zanj
ta pot slabo iztekla.
Ko se je pripeljal do Ce-
rovca pod Bočem, je na ce-
sti zagledal neznanca, ki
mu je dajal znak, naj vozilo
ustavi. Ivan K. je, misleč da
gre za pešca, ki v nočnih
urah potrebuje pomoč, ta-
koj ustavil. Bil pa je nema-
lo presenečen, ko je zagle-
dal sovražno nastrojenega
Petra L., ki ga je napadel in
z nožem zabodel v predel
levega kolka. Ivan K. je bil
hudo telesno poškodovan,
zoper osumljenega Petra L.
pa bodo policisti napisali
kazensko ovadbo.
Jutranji pretep
Prvega maja zjutraj je prišlo
v gostišču Osman v Celju do
prepira med gosti. Prepir se je
potem nadaljeval zunaj, na
parkirišču pred gostiščem, in
se sprevrgel v pretep.
Med pretepom je eden izmed
akterjev zgrabil za pištolo,
dvakrat ustrelil v zrak in nato
pobegnil v neznano. Dva iz-
med pretepačev sta z bližnje
ograje strgala nekaj letev in
začela udarjati po M. A. in
Z. D. Slednji je bil od udarcev
huje poškodovan in je moral
poiskati zdravniško pomoč.
Sicer pa je v pretepu sodelova-
lo okoli deset oseb, ki naj bi
predstavljale dvoje sprtih
strani. Pa ni šlo za nikal^šne
nacionalno-politične strasti.
Spor naj- bi zanetila zaključna
skladba v omenjenem gostiš-
ču, s katero se ena stran očitno
ni strinjala. Sicer pa, kaj bi
krivili glasbo, ko pa se ve, da
so bili za vse skupaj krivi ma-
ligani.
PROMETNE NfZGODE
Smrt v Tlakah
Smrtna nezgoda se je pripe-
tila 1. maja ob 21. uri na lokal-
ni cesti v kraju Tlake na Šmar-
skem.
Po lokalni cesti je iz smeri
Donačke gore proti Rogatcu
vozil osebni avtomobil 29-let-
ni Branivoj Razboršek iz Hu-
ma na Sutli na Hrvaškem.
V	vozilu je bilo še pet Razbor-
škovih sopotnikov. Ko je voz-
nik pripeljal v Tlake, ga je
v ovinku zaneslo na bankino,
po kateri je drsel okoli osem
metrov, nato pa je peljal po
strmini v dolžini osmih me-
trov, kjer je vozilo zadelo ob
zemljo. Pri trčenju je vozilo
obrnilo preko strehe in se nato
zaletelo v bližnjo garažo.
V	nezgodi se" je voznik hudo
telesno poškodoval, sopotnik,
20-letni Denis Učakar iz Ro-
gatca pa je na kraju nezgode
poškodbam podlegel.
Trčenje v Levcu
V soboto, 2. maja popoldne
se je pripetila nezgoda na ma-
gistralni cesti v kraju Leveč.
Ena oseba je bila hudo telesno
poškodovana, ena pa lažje.
Gmotna škoda znaša okoli 410
tisoč tolarjev.
Tatjana Podvratnik (25) iz
Celja, je vozila osebni avto po
lokalni cesti iz smeri letališča
Leveč proti Celju. Ko je hotela
zapeljati na magistralno cesto,
je vozilo ustavila, ko pa je bila
cesta prosta, je zavila na magi-
stralko. V tem trenutku je iz
smeri Celja pripeljal voznik
motornega kolesa, 29-letni
Milan Podgoršek iz Štor. Ko
ga je Podvratnikova zagledala,
je na vozišču ustavila, takrat
pa sta vozili trčili. V nezgodi
se je voznik motornega kolesa
hudo telesno poškodoval, lažje
poškodbe pa je utrpela njego-
va sopotnica, 17-letna L. S.
Z vozilom v drevo
v soboto, 2. maja zvečer se je
na magistralni cesti v Šentjur-
ju pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli 500 tisoč to-
larjev.
Evgen Konušek (21) iz Gor-
nje vasi na Šmarskem je vozil
osebni avto iz smeri Grobelne-
ga proti Štoram. Ko je pri
kmetijski soli v Šentjurju pn-
peljal v oster levi ovinek, je
zapeljal izven vozišča in trčil
v drevo ob cesti. Voznik Konu-
šek se je v nezgodi hudo teles-
no poškodoval.
Z avtom v jarek
Na regionalni cesti v Ime-
nem se je v nedeljo, 3. maja ob
1.50 uri ponoči, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
ena pa lažje. Materialna škoda
znaša okoli 70 tisoč tolarjev.
Zvonka Grašič (25) iz Soten-
skega, je vozila osebni avto-
mobil iz smeri Bistrice ob Sotli
proti Mestinju. Ko je pripelja-
la v Imeno, jo je v levem nepre-
glednem ovinku zaneslo v le-
vo, kjer je nekaj časa vozila po
bankini, nato pa je vozilo
zdrsnilo v obcestni jarek. Tam
je trčilo v betonski jašek. Voz-
nica Grašičeva je bila v nezgo-
di lažje telesno poškodovana,
hude telesne poškodbe pa je
utrpel njen sopotnik, 21-letni
Robert Dosler iz Bohovega.
Umrl po tednu dni
Za posledicami prometne
nezgode, ki se je pripetila 26.
aprila v Laškem, je 3. maja
popoldne v celjski bolnišnici
umrl 36-letni Franc Odlazek iz
Debra pri Laškem.
M. A,
Tiilotapii icrmiia
Policijska patrulja železniškega mejnega prehoda Imeno je 1.
maja dopoldne v kraju Buče, izven mejnega prehoda, ustavila
voznika tovornjaka, Bernarda B. iz Bizeljskega, ki je zaposlen
pri nekem obrtniku v Kraljevcu na Sotli (hrvaška občina Kla-
njec).
Pri policijski kontroli je bilo ugotovljeno, da je Bernard B.
prestopil slovensko-hrvaško mejo na nelegalen način, da bi se
izognil kontroli in carinskim dajatvam. V našo državo je namreč
pripeljal devet ton krmil za živino.
M. A.
Št. 18 - 7. maj 1992

Pozdravljeni, prijatelji!
Počitnic je nepreklicno konec, do naslednjih pa se
boste morali še malo spotiti v šoli. Pred vami sta še
slaba dva meseca pouka, potem pa so tu že nove počit-
nice. Upam, da vas učitelji še niso čisto zamorili s kon-
trolnimi nalogami in spraševanjem, da vam še pustijo
dihati. Saj še imajo dovolj časa za spraševanje, kajne?
Upam, da ste pretekli teden lepo preživeli, da ste si
nabrali dovolj moči za novo delo. Veliko sreče in uspe-
hov vam želim.
Danes lahko v Vrtiljaku preberete nekaj o Jeanu-
Claudu van Dammu, slavnemu bojevniku in mišičarju
iz filmov, ki jih gotovo niste zamudili. Če pa ste jih, le
brž v najbližjo videteko in nadoknadite zamujeno.
Ker bi vam radi ponudili kaj novega, sem vam za
danes pripravila zelo lahko nagradno igro. Na slikah
boste videli nekaj zelo znanih igralcev iz njihovih še
bolj znanih in slavnih filmov. Napišite slovenske
naslove filmov in jih na dopisnici pošljite na naš
naslov. Podelili bomo tri nagrade. Splača se potruditi.
Adijo do prihodnjič!
Mojca
Jean-Claude van Damme
Ker sem bil plašni zajček, sem začel hotiltl h karateju
Sodiš k novim super zvezdam Holly-
wooda. Se. morata tvoja največja kon-
kurenta: Aylvester Stallone in Arnold
Schvvarzeneger bati tvoje navzočnosti
v filmskem svetu?
Čas je na moji strani. Star sem 32
let, oba konkurenta sta starejša od me-
ne. Oba občudujem, saj sta kljub letom
še vedno vztrajna. Bolj občudujem Ar-
nolda, ker je pač dober in pa zato, ker
še nikoli ni zatajil svojega porekla.
Kako se je tvoja kariera sploh za-
čela?
Rodil sem se v Brislu. Oče je bil
občasno brez dela, ker ni bilo veliko
premoga v našem kraju (bil je rudar).
Ko sem prišel v šolo, sem bil prava
trlica. Sama kost in koža sta me bili.
Z enajstimi leti me je oče vpisal v ka-
rate tečaj z namenom, da se bom lahko
sam branil pred sošolci, ki so mi stalno
nagajali.
Torej tudi za dekleta nisi bil preveč
vpadljiv? '
Ko sem bil star 14, 15 let, sem bil že
kar dobro v formi. Vsak dan sem treni-
ral, začel sem z bodybuildingom. Za
dekleta nisem imel časa. Nekoč me je
sosedovo dekle poljubilo in takrat se je
začelo...
Kako si prišel iz Belgije v ZDA?
Z osemnajstimi leti sem postal moj-
ster karateja. Malce zatem sem odprl
fitness studio. Sanjal sem. V Ameriki
sta bila Stallone in Schwarzeneger,
moja velika vzornika. Toda v Belgiji je
bilo nemogoče uspeti kot igralec v ak-
cijskih filmih. Prijatelj mi je ponudil
manjšo vlogo v nepomembnem franco-
skem filmu (Rue Barbar). Kot sem že
rekel, nič takšnega, da bi se svet obrnil
na glavo. Toda posnel sem svoj prvi
film. Takrat sem se odločil, da grem
v Ameriko.
Katere poklice si okusil v svoji pred-
filmski karieri, ko si prišel v ZDA?
Pomivalec posode nisem bil. Nekaj
časa sem raznašal pice, taksist nisem
bil dolgo, ker nisem dobro poznal ulic
Los Angelesa. Potem sem bil še čistilec
preprog. In potem sem spoznal nekaj
pravih ljudi in začel sem delati v ra-
zličnih študijih kot učitelj karateja.
Kdo pa te je odkril kot igralca?
Nepozabni producent Menahem Go
lan. Dal mi je na izbiro pet filmov
Izbral sem enega. Potem pa so o men
začeli pisati nekako takole: Jean-Cla
ude je ameriški junak, bori se za pravi
co, iz družbe izloča slabe...
Si dolarski milijonar?
Posnel sem deset filmov. Za vsakeg;
sem dobil več. Nimajo me več za začet
nika in denarja je tudi nekaj več.
Kakšno pa je sicer tvoje življenje?
Poročen sem z Mehičanko. Ime ji j
Gladys. Sin Christopher je star šes
let. Obožujem ga. Kadar je le mogoče
me z ženo obiščeta na snemanju.
Tudi Gladys se ukvarja z bodybuil
dingom. Kateri od vaju ima lepše mi
šice?
Jaz imam ekstremne mišice, pri Gla
dys niso tako opazne. Vendar ima ču
dovito postavo.
Tvoji načrti?
V kratkem bom posnel nov film
Vendar bom vztrajal, da mi ne bo tre
ba kazati le mišic, pač pa da bom lah
ko pokazal vse svoje igralsko znanje.
Bi igral Jamesa Bonda?
Ta vloga mi ni všeč. Indiana Jones t
bil boljši.
Kako bi ocenil filme, ki so bili pos
neti v zadnjem času v Hollywoodu?
Izmed tistih, ki sem jih videl, je bi
Raim Man senzacionalen. Občudujen
Dustina Hoffmana. Prevzel me je tud
Duh. Dnevi grmenja s Tomom Cru
isom mi niso bili všeč. Super je bili
tudi Julija Roberts kot Pretty Woman
NAŠ GOST
Pred vami je nova rubrika,
ki vam prinaša nagradne
igro. Nagrade naj zaenkrat
ostanejo še skrivnost in pre-
senečenje. Vaša naloga da-
nes pa je, da napišete naslo-
ve filmov iz katerih so inserti
na slikah. Uganka res ni tež-
ka, zato pričakujem veliko
vaših, prevsem pa pravilnih
odgovorov. Po vrstnem redu,
kot so objavljene slike, napi-
šite pravilne odgovore in jih
pošiljite v uredništvo do po-
nedeljka. Veliko sreče vam
želim!
Pozdravljeni mladi plesalci!
Prazniki so za nami in upam, da je
bilo tudi dovolj glasbe in zabave, na
katerih ste poskusili zaplesati kora-
ke iz naše plesne šole. Mladi imajo
radi hitre plese. Zato bomo danes
spoznali nekoliko hitrejši ples: JIVE
(izg. džajv). Korenine tega plesa se-
gajo v trideseta leta, ko se je pojavil
nov ples z imenom SWING. Temu je
sledil boogie. Prvi plesalci so iz črn-
ske četrti Harlem v New Yorku. Ta
ples so plesali predvsem med praz-
niki. Kasneje so ga osvojili tudi bel-
ci.
V Evropi se je prvič plesal okoli
leta 1939; plesalo pa se je predvsem
na glasbo boogie-woogie. Ples so ko-
reografsko izoblikovali Angleži in
navdušili za ta ples vse generacije.
Ples se pleše v počasnem ali hi-
trem tempu. Znan počasni ples je
blues-boogie, vendar pa je jive ples
hitrejšega tempa. Takt plesa je 4/4,
in ima od 30 do 44 taktov na minuto.
Za začetek si izberemo počasnejšo
glasbo (primerna je tudi rock'n'roll).
Osnovno gibanje je sestavljeno iz
menjalnega koraka levo in desno ter
gibanja nazaj - naprej. Menjalni ko-
rak poznamo iz ča-ča-ča, vendar so
koraki pri jive kratki in mehki.
Osnovno gibanje:
PLESALEC
1.	LN kratek korak nazaj
2.	teža naprej na DN
3.	LN vstran
4.	DN priključi
5.	LN vstran
6.	DN vstran
7.	LN priključi
8.	DN vstran
ŠTETJE	PLESALKA
1	1. DN kratek korak nazaj
2	2. teža j naprej na LN
3	3. DN vstran
in	4. LN priključi
4	5. DN vstran
5	6. LN vstran
in	7. DN priključi
6	8. LN vstran
Št. 18 - 7. maj 1992
21
V soboto
Alpski večer
v soboto bo po letu dni
znova veselo na Bledu, kjer
bo Alpski kvintet pripravil
tradicionalni Alpski večer,
na katerem bodo nastopili
najboljši slovenski ansambli
ter nekaj gostov iz tujine, ki
največ sodelujejo z Alpskim
kvintetom.
Tokrat bo največja novost
pri voditeljskem paru, saj
prireditve ne bosta vodila za
to mesto rezervirana Boris
Kopitar in Vinko Šimek, am-
pak kar pevca Alpskega
kvinteta Braco Koren in Si-
mona Vodopivec. Nastopili
bodo Alpski kvintet. Alfi Ni-
pič in njegovi muzikanti,
Slovenski kvintet in drugi,
med novinci pa velja poseb-
no zanimanje za trio bratov
Svetlin, ki počasi, toda zane-
sljivo vstopa na slovensko
glasbeno sceno.
S celjskega območja bo le-
tos nastopil samo ansambel
Slovenija, ki slavi 15 letnico
obstoja. Če se je v Videome-
hu predstavil s škotskim go-
stom Davidom Grantom, pa
bo tokrat poskrbel za prese-
nečenje z novim pevcem,
šestletnim Markom Galičem,
ki bo zapel očetovo pesem Al
res sem premajhen. Sloveni-
ja bo nastopila s še eno spre-
membo v ansamblu, saj bo
Eriko Zakonjšek zaradi od-
hoda v porodniško zamenja-
la Irena Videč iz okolice
Kamnika. Alpski večer bo
posnela tudi slovenska tele-
vizija in si ga bo tako možno
kasneje ogledati v našem
rednem programu z nekaj-
kratnimi ponavljanji.
T. VRABL
Druga godba
v Križankah
Letos bo Druga godba od
20. do 30. maja v ljubljan-
skih Križankah. Organiza-
tor je Glasbena mladina
Slovenije, ki ji pri organi-
zaciji pomaga Radio Štu-
dent. Na otvoritvi Druge
godbe 92 bo sodelovala
najbolj znana francoska
skupina Les Negresses
verts, za njo pa se bo zvr-
stila še cela vrsta drugih
skupin z vsega sveta. Pred-
stavljene bodo različne
zvrsti glasbe od etnične,
romske in islamske pa do
Newyorške off-off scene.
Ajda v Vrbju
Vokalna skupina Ajda iz Dravograda, ki jo vodi Cita Galič, bo
v soboto gostovala v kulturnem domu v Vrbju pri Žalcu. Pred-
stavila se bo s programom izbranih pesmi, med katerimi prevla-
dujejo vedno lepe Koroške ljudske in narodne pesmi. Program
bo obogaten z umetniško besedo Mitje Šipka. Pričetek bo ob
19,30. uri.
Novosti iz
domače glasbe
Kar nekaj časa je trajala
kriza, saj nismo dobili nič no-
vega s čimer bi obogatili glas-
beno ponudbo v radijskem
programu s področja domače
glasbe. Zdaj se je odprlo. Tako
je ansambel Slovenija izdal
kaseto Slovenija, moj drugi
dom, že v prihodnjih dneh pa
bo to gradivo izšlo tudi na CD.
Izšla je spominska kaseta pre-
hitro umrlega glasbenika in
humorista Franca Koširja
z dvajsetimi njegovimi uspeš-
nicami. Novo kaseto je izdal
tudi Lojze Slak Pozdravljena,
mlada Slovenija, lepo presene-
čenje pa pomeni prvenec tria
bratov Svetlin. Njihova kase-
ta, čeprav instrumentalna, je
sveža in bo pravim ljubiteljem
domače glasbe všeč. Popular-
na skupina Nagelj pa je izdala
svoj CD.
Večino omenjenega gradiva
je založila in izdala novome-
ška Sraka, ki ima v Sloveniji
še največ smisla in posluha za
domačo glasbo.
Nova zvezda:
Slovenski kvintet
Na področju slovenske do-
mače glasbe se je pojavila no-
va, kvalitetna skupina. Slo-
venski kvintet. Prihaja iz
Mengša, vodi pa ga znani glas-
benik Primož Kosec:
»Veliko sem igral, med dru-
gim tudi pri ansamblu Marela
in Miheliču, pa sem se tega ne-
kako naveličal. Vedno sem de-
lal pod taktirko drugih in za-
želel sem si, da bi imel svoj
ansambel. Zbral sem skupino
odličnih, že preizkušenih glas-
benikov. Ker vemo, kaj hoče-
mo, in ker imamo glasbo radi,
nam ni težko. Zaenkrat se več
pojavljamo v tujini, doma pa
smo imeli prvi javni nastop na
prireditvi Pod mengeško ma-
relo sredi februarja. Odzivi so
bili dobri in to nam je lepa
spodbuda za bodoče delo.«
V tujini je Slovenski kvintet
že posnel gradivo za kaseto
v nemškem in slovenskem jezi-
ku: »Na kaseti so v glavnem
moje viže, razen ene. Kamni-
škega hlapona, ki sta jo pri-
spevala Raj ko Vavpetič in Ja-
nez Hvale. Vse tekste je napi-
sal Marjan Stare. Slovenska
verzija naše prve kasete bo iz-
šla v naslednjih dneh pri za-
ložbi Sraka v Novem mestu.«
Zelja Slovenskega kvinteta
je čim več igrati, zlasti pa bi se
radi večkrat predstavili doma-
čemu občinstvu. Po festivalih
ne nameravajo nastopati, ker
so predobri. Obljubljen imajo
nastop v Četrtkovem večeru in
Videomehu. Skratka, Sloven-
ski kvintet je na pohodu.
Na sliki od leve stojijo Igor
Dajčman, Primož Kosec, Robi
Marzel in Roman Rekanovič,
spredaj pa sta Darja Kosec in
Rajko Vavpetič.
TONE VRABL
Zupani pripravljajo
novo kaseto
Ansambel Kobija Zupana
z Vranskega je v dveh letih
veliko dosegel. Skupina od-
ličnih glasbenikov se je hitro
ujela in ljubitelji domače
glasbe so jo lepo sprejeli.
Svežina, čvrstost, odločnost
in pogum, vse to jih krasi. Ob
tem imajo veliko znanja in
vedno vedo, kaj si ljudje želi-
jo. S prvo kaseto »Mami za
praznik« so uspeli, zlasti je
vžgala naslovna pesem, če-
prav je na kaseti še vrsta
drugih odličnih skladb.
Tudi letos so dobro začeli.
Veliko nastopajo doma, še
več v sosednji Avstriji. Ne-
umorni so! Zadnji teden
v aprilu so si privoščili kar
manjšo turnejo, ki je bila
izredno naporna. O tem vo-
dja Robi Zupan:
»Tudi letos smo bili z Ve-
selo karavano turistične
agencije Dober dan v Novi-
gradu, kjer smo do jutranjih
ur skrbeli za veselo razpolo-
ženje. Od tam smo se odpe-
ljali naravnost v Domžale,
kjer smo spet igrali do julia
na veliki ohccti. Končali smo
v nedeljo na scjmarski prire-
ditvi v Taboru v Savinjski
dolini, kjer smo igrali več
kot dvanajst ur. Bilo jc na-
porno, vendar je lepo, če so
ljudje zadovoljni."
Ansambel Robija Zupana
bo verjetno nastopil 9. maja
na Alpskem večeru na Bledu,
v programu pa je tudi več
ponovnih nastopov v Avstri-
ji. Pripravljajo pa že drugo
kaseto.
»Gradivo je zbrano in pos-
neli smo že tudi dva komada,
instrumentalno »Za družbo
staro« s frajtonarico iri val-
ček »Spomin na njo«. Sne-
mamo v Štririnajstki v Ljub-
ljani, veliko nam pomaga Ir-
ma Rauh. Na novi kaseti bo-
sta tudi dve zabavni viži. Vse
naj bi posneli do jeseni, tako
da bo kaseta izšla še pred
Novim letom. Upamo, da bo
vsaj tako uspešna, kot prva.«
TONE VRABL
..le sosedje so renčali!
»živel prvi maj!«, sem za-
nosno pozdravljal redke mi-
moidoče, tistega prazničnega
jutra, ko sem se še malo kres-
njen od kresovanja in z vso
ropotijo prebijal proti kolod-
voru. Še kar zamalo se mi je
zdelo, da so ajzenponarji praz-
nik dela proslavili z dvigom
cen in v točilnem vagonu Po-
horje expresa je bila kava pre-
soljena za proletarski žep, ta-
ko da sem večino diagonalne
poti premeditiral zleknjen
v praznem kupeju. V Kopru,
kjer se proga konča, sem izsto-
pil v sončen dan in se ležemo
sprehodil do MKC, kjer je že
pogled na zaloge v skladišču
dal slutiti, da ne bo pomanj-
kanja.
Organizator DPZN je tokrat
v goste povabil kar 9 zasedb
od tu in tam in ob pomoči
sponzorja SDP je bil vstop
prost, kot se za delavski praz-
nik spodobi. V zgodnjih popol-
danskih urah je začelo zmerno
brbotati, ko so tonski garači
uokvirjali poltonske vaje.
Znanci so se veselo pozdrav-
ljali in neznanci na veliko
spoznavali, ko sem vskočil na
delovno mesto točaja, saj je
čreda rasla iz minute v minu-
to. »Strežemo zgolj tistim, ki
kažejo očitno tendenco k trez-
nosti!« je bilo edino pisano
pravilo na zidu za šankom. In
smo stregli.
Franci Blaškovič (Gori ussi
Winetou) je otvoril festival
imenovan »1. maj - Zdaj!« in
v samosvojem slogu razvedril
žuravoljno pisano mladež. Po-
stregel je s svojo bogato paleto
zabavnih umotvorov in jasno,
rajanje se je lahko začelo. In
mi smo stregli in plesali. Za-
dovoljstvo je brenčalo iz dvo-
rane, ko je končal in se je zu-
naj začelo mračiti. Potem pa je
pljusknila žeja. Na odru so si
uspešno predajali mikrofone
in inštrumente No limits (Ko-
per), Space cakes (Umag), Non
finire mai (Prebold, Laško) in
Bloodsuckers (Koper). In smo
stregli, plesali in peli. Slišalo
se je veseljaško metalbutanje
obalnih mladcev, istrska razli-
čica zavijanja kitare in virtu-
ozna zamišljenost savinjskega
reda, ko je udarilo tudi po
sendvičih. KUD Idijoti so pre-
vesili večer v drugo polovico
z eno svojih najboljših pred-
stav. Splošno rajanje je zaskr-
belo dobre ozvočevalce, ki so
z živim zidom komaj ubranili
drage aparature pred baletno
razigranostjo, medtem ko so
glasbeniki stresali iz rokava
močne adute. In smo stregli,
plesali, peli in malo pili. Don 't
iz Koprivnice so bili tisti, ki
sem jih prvič slišal in so mi bili
všeč. Nekoliko anarhično ui-
gran trio z živahno in odlično
pevko je nadaljeval oranje
predhodnikov in tenzija veče-
ra ni popuščala, ko sem si pri-
voščil čik pavzo. Na koncu
smo še mi Javno zatrajali in
hvaležnosti ni manjkalo, ko
nas niso pustili z odra.
Nedvomno uspel praznični
dogodek, za katerega zaslužijo
vso pohvalo Društvo prijate-
ljev zmernega napredka, na-
stopajoči in simpatično poslu-
šalstvo, pa bo šel v zgodovino
tudi po tem, da ni bilo nobene-
ga incidenta ali nezgode
v mlajevem vikendu, ko je
brutalna blaznost morila od
Bosne do Karabaha in nazaj
do Los Angelesa. Sayonara.
Piše Aleš Jošt
bogata PONVJDBAl
nViie reklamne cene,
POSEBNO UGODNO:
PLAČILO NA 2 ČEKA
Market Ljubljanska Cfsta

POmOŠKMK
S\R\: edamer -582,10 / \<
gauda -544,3(? V i
^ livada -522,90
olje 1/1	85,00	prašek
$ladkor50/1 $6,90	»PBRŠIL« 3/1^689,80
moka T5001/1-27,70	mehčdiec $/1 - 472,00
riž 1/1 - 71,10	c^m / - mfio
kavai/1 -440,00
Lestvice Radia Ceije
Tuje zabavne melodije:
1.	AMERICA-KLF	(6)
2.	YOU - TEN SHARP	(4)
3.	I CANT DANCE-GENESIS	(9)
4.	0NE-U2	(5)
5.	TO BE WITH YOU - MR. BIG	(3)
6.	HUMAN TOUCH - BRUCE SPRINGSTEEN	(2)
7.	STAV - SHAKESPEARE'S SISTER	(3)
8.	SAVE THE BEST FOR LAST - VANESSA WILLIAMS	(1)
9.	OME AS YOU ARE - NIRVANA	(1)
10. TEARS IN HEAVEN - ERIC CLAPTON	(2)
DomaČe zabavne melodije:
1.	TIIN JAZ - ŠANK ROČK	(3)
2.	DOLGA CESTA - MAD DOG	(8)
3.	GREMO V NEBO - CHATEAU	(4)
4.	ONA NI - MERCEDES BAND	(5)
5.	JAZ NE LJUBIM TE NIČ VEČ - AGROPOP	(7)
6.	17-CONTINENT	(3)
7.	LESTEV DO NEBA - JANI KOVAČIČ	(6)
8.	TVOJA - KALIFORNIA	(2)
9.	ODIDI Z MANO - BAHNHOF	(9)
10. MESTNA PUNCA-J. ROPRET	(1)
Narodnozabavne melodije:
1.	VEDNO. NA POTI-VESNA	(8)
2.	PRED STARIM KAMINOM - SPOMIN	(8)
3.	MARIČKA - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(3)
4.	NAJLEPŠA ZRELA LETA - AVSENIK	(7)
5.	HEJ DEKLE - ŠTIRJE KOVAČI	(4)
6.	NI NEVESTE - ŠUMAH	(10)
7.	SANJE LJUBEZNI - CIK	(9)
8.	PETELINČEK - VESELI HMERLJARJI	(2)
9.	SINOČI - IVAN PUGELJ	(1)
10. DOLENJSKA - MODRA KRONIKA	(1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
WHY - ANNIE LENOX
IN THE CLOSET - M. JACKSON
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
TEBI - POP DESIGN
ZADNJIČ JE NOCOJ - MILAN RUDAN BAND
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
SLOVENIJA MOJ DRUGI DOM - SLOVENIJA
KO PRIDE POMLAD - NAGELJ
Nagrajenca: Mihaela Baluh, Podvin 27, Polzela
Silva Černoša, Smrekarjeva 2, Celje
Nagrajenca dvigneta plošče prodajalni l\/lelodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec______
lestvica domačih zabavnih melodij.
izvajalec____
lestvica narodnozabavnih melodij.
izvajalec__
ime in priimek:
naslov;_
Št. 18 - 7. maj 1992
122
Ameriški vpiivi
PISMO IZ
LONDONA
Pred dobrim letom dni se je
takrat že bivša britanska mi-
nistrska predsednica Thatc-
herjeva hvaležno odzvala po-
vabilu na zabavo za rojstni
dan, ki jo je organiziral takrat
tudi že bivši ameriški predsed-
nik Reagan. Na vseh pomemb-
nih političnih srečanjih sta si-
vi glavi britanskega premiera
Majorja in ameriškega vodite-
lja Busha tisti, ki sta si najbli-
že, v zadnjem času so se začeli
še tako znani člani britanske
kraljeve družine kot je rdeče-
lasa Fergie čustveno vezati na
člane bogatih ameriških dina-
stij, zato ni in ne more biti
presenetljivo, da zgledom sle-
dijo tudi navadni britanski
smrtniki in da postajajo ame-
riški vplivi vse očitnejši tudi
v vsakodnevnem življenju na
Otoku. Častilci čistega in lepe-
ga jezika se sicer še vedno ne-
umorno razburjajo nad ameri-
kanizacijo britanske anglešči-
ne, toda mladi rod jih ni pri-
pravljen preveč zvesto poslu-
šati. Poleg jezika je opazen tu-
di močan vpliv ameriških fil-
mov, gledaliških iger in litera-
ture.
Vožnja z gore
IViorgan
v gledališču Wyndham
v londonskem West Endu so
pred nedavnim uprizorili no-
viteto enega izmed vodilnih
ameriških dramatikov Arthur-
ja Millerja Vožnja z gore Mor-
gan (Ride Down Mount Mor-
gan). Tema novega dramskega
dela je bigamija, predmet, ki
ga gledališče ne obravnava
prav pogosto.
Glavni junak Lvman Felt (ki
ga igra Tom Conti, znan pred-
vsem iz filma Shirley Valenti-
ne) leži v bolnišnici hudo ra-
njen po prometni nesreči, ki jo
je imel prejšnji večer, ko je
v neurju vozil z gore Morgan
v dolino - domov. Vsaj proti
enemu izmed obeh domov,
kajti v igri se kaj kmalu poka-
že, da je glavni junak skoraj
desetletje živel nekakšno dvoj-
no življenje.
V bolnišnico prideta dve
ženski, obe se predstavita kot
»gospe Felt« in takrat tudi
spoznata, da sta poročeni
z enim in istim človekom, Ly-
manom. Glavni junaki se med
igro večkrat v mislih vračajo
v preteklost in tako se počasi
razkriva, zakaj se je Lvman
Felt odločil za življenje z dve-
ma ženskama hkrati in kako je
spoznal in se zaljubil v svojo
drugo ženo.
Prva gospa Felt, Theodora,
je krepostna in natančna žen-
ska, tipična predstavnica
Američanov z vzhodne obale.
Kot hčerka protestantskega
duhovnika gleda na svet neko-
liko togo, sicer pa je bogata in
se rada lepo oblači.
Lea (Leah), druga žena, ni
prvi v ničemer podobna. Pre-
cej bolj je frfrava, čutna in
ljubka, z Lymanom, ki je sin
albanskega priseljenca, pa jo
druži tudi židovsko poreklo.
V igri se kasneje razkrije, da je
Lyman pred devetimi leti
spoznal Leo in se vanjo zalju-
bil. Ko je kmalu zatem zanosi-
la, je hotel obdržati njo in
otroka, zato se drugič poročil
- ne da bi se prej ločil od svoje
prve žene Teodore. Vse od ta-
krat je živel dvojno življenje
razpet med Teodoro in skoraj
odraslo hčerko v New Yorku
ter Leo in sinom Benjaminom
na deželi.
Arthur Miller je pisal novi-
teto skoraj deset let in njegovo
delo je na zunaj precej bolj do-
mačno in manj politično kot
druge dramatikove igre, na
primer Pogled z mostu, Vsi
moji sinovi, Po padcu in Sa-
lemske čarovnice. Kot je sam
povedal v intervjuju po premi-
eri Vožnje z gore Morgan, je
v tem delu poskušal nanizati
temeljna moralna vprašanja in
nanje tudi odgovoriti. Zani-
malo ga je predvsem, zakaj
nekdo ne bi mogel varati svo-
jega bližnjega v nedogled, za-
kaj morate vsako takšno pu-
stolovščino ob koncu vedno
skleniti kazen in žalosten ko-
nec za eno ali drugo stran.
V Lymanovem primeru sta bili
ženi (pred razl^itjem resnice)
finančno dobro preskrbljeni,
z obema je gojil odnos tako na
čustvenem kot tudi intelektu-
alnem nivoju in vse do nesreče
pod goro Morgan sta bili obe
ženski zadovoljni. Po srečanju
v bolnišnici se dogodki začne-
jo vrstiti z izredno naglico: že-
ni sta hudo pretreseni in Ly-
manu nista pripravljeni odpu-
stiti, še teže sprejmeta novico
o tem otroka in Lyman lahko
iz svoje postelje in izza gore
povojev, ki mu pokrivajo telo,
opazuje, kako razpadata obe
družini. Ob koncu ostane sam,
sam in osamljen.
Lyman (in z njim tudi avtor
Arthur Miller) je prepričan, da
je ravnal prav in pošteno: ostal
je zvest svojim osebnim že-
ljam, čeprav je zaradi tega po-
zabil na svoje najbližje in naj-
dražje. Poleg zgodbe o Lyma-
nu pa je - kot menijo mnogi
kritiki - v drami skrito tudi
sporočilo o političnih razme-
rah v sodobni Ameriki. Igra se
začne leta 1980, ki je hkrati
tudi začetek Reaganovega ob-
dobja, raziskuje pa vrednote
tega obdobja v ameriškem živ-
ljenju in zgodovini. Lvman je
tipičen predstavnik sodobnega
Američana - sebičen je, zahte-
ven in nestrpen. Pričakuje, da
se mu bodo želje izpolnile ta-
koj; navajen družbe, kjer vla-
da denar in vse, kar je z njim
v zvezi, se dobro zaveda, da
potrpežljivost ni donosna last-
nost. Toda izigravanje temelj-
nih zakonitosti v medčlove-
ških odnosih ima tudi svojo
ceno in Lyman ostane na kon-
cu sam, duhovno oropan in
prazen ter v tem podoben so-
dobni ameriški družbi, ki jo
predstavlja.
Amerišici psiho
Ista tematika - razvrednote-
nje ameriške družbe - se
v zadnjih nekaj letih pogosto
pojavlja tudi v literaturi. Ko-
maj osemindvajsetletni ameri-
ški pisatelj Bret Easton Ellis je
lani presenetil z novim roma-
nom Ameriški psiho (Ameri-
can Psycho) in z njim najprej
globoko pretresel svoje rojake,
takoj zatem pa tudi Britance,
kjer so roman nekajkrat pona-
tisnili tudi v žepni izdaji.
Ameriški psiho je roman, ki
opisuje življenje mladega.
uspešnega in bogatega ameri-
škega borznega posrednika, ki
ljubi drage in lepe stvari, obe-
duje samo v izbranih lokalih,
z motečo natančnostjo skrbi za
telesno kondicijo zunanji vi-
dez, toda pod vsem vidno lupi-
no se skriva negotova duša, ki
se pokaže le tu in tam in ta-
krat, ko plane na dan, mori.
Bralec se sicer utegne skoraj
upravičeno vprašati, ali se ni
avtor tega dela vsaj malo na-
slajal ob natančnih opisih po-
časnih umorov in mrcvarjenja
žrtev, priznati pa mu je treba,
da je s svojim delom odlično
prikazal dvoličnost presite
družbe, kjer sta zunanji videz
in denar vstopnici za uspeh, pa
naj bo notranjost še tako gnila
ali nevarna.
Vox
v začetku marca letos je tu,
v Britaniji, izšlo še eno delo, ki
po svoje obravnava isto temo:
gre za novi roman sodobnega
ameriškega pisatelja Nichol-
sona Baker j a Vox. Ce Bret El-
lis z vsakim delom znova pre-
seneti zaradi vedno prodomej-
še krutosti svojih sicer lepi)
junakov, je Nicholson Bake:
tokrat pripravil bralcem prav(
bombo presenečenja in napisa
pornografski roman. Jedr(
Voxa je telefonski pogovoi
med moškim in žensko, nez
nancema, ki sta obsedena s sa
mozadovoljevanjem in se n;
dolgo in široko pogovarjati
zlasti o tej temi ter o organih
ki pridejo v poštev pri tovrst
nem športu. Glavna junaki
Jim in Abby sta prijetna ii
- neškodljiva, toda prav tak
kot junaki Ellisovega Ameri
škega psiha ali Millerjeve Vož
nje z gore Morgan sta tudi ti
dva del nestrpne družbe, ki si
v skladu z novo modno muh(
notorično obrača vase in laič
no pregleduje najskrivnejši
kotičke svoje duše ter s ten
povzroča sebi in drugim ve
škode kot koristi.
Ob vsem tem pa se vendarl
zdi, kakor da je Britancem, k
sicer zvesto sledijo svojim ve
likim bratom z one strani At
lantika, to pot kar nekam za
stal korak...
Piše Mojca Belak
Pisatelj Nicholson Baker.
Prospekt predstave Vožnja
z gore Morgan.
9. nadaljevanje
Avtobusi so brez gretja,
zato je v njih na takšni višini
precej hladno. Na srečo ima
moj sopotnik odejo. Zavijeva
se vanjo in zaspiva, toda ne za
dolgo. Otroci, ki so bili z nami
na avtobusu, so pričeli drug za
drugim jokati. Smilijo se mi,
saj je še za odrasle ta pot na-
porna, kaj šele za njih.
Po 39 urah vožnje iz Lime
oz. po 21 urah iz Arequipe se
okoli šeste ure zjutraj pripelje-
mo v slavni Cuzco, kjer je bila
nekoč inkovska prestolnica.
Mesto je razvlečeno, stari del
se nahaja deloma na hribu.
Najin cilj je bil seveda Mac-
hu Picchu, zato sva s taksijem
odhitela na železniško postajo.
Vlak sva ujela šele na nasled-
nji postaji. Sedla sva v turi-
stični vagon, saj indijanske-
mu, kot so nama rekli, ni moč
zaupati - je prenevaren. Zara-
di strmine je proga speljana
v ključih. Nekaj časa lokomo-
tiva vleče, nekaj časa pa poti-
ska vagone, seveda Ic toliko,
da premaga najhujši klanec.
Pokrajina je res čudovita.
Imam občutek, da sem v Švici
in ne v Peruju. Vrstijo se žitna
polja, prekinjajo jih pašniki.
Ko ozkotirna železnica zavije
k reki Urubambi, se prikažejo
inkovske terase. Na vlaku
spoznava turistično vodnico iz
Cuzca. Pokaže nama lep petti-
sočak z imenom Veronica
(5750 m). Ko ji zaupava, da sva
namenjena na »Camino Inco«
(Inkovsko pot), nama najprej
pove nekaj zanimivosti o njej.
Posodi nama knjigo v angleš-
čini, ki opisuje celotno po-
dročje Cuzca. Srečo imava
z vremenom, saj je nebo jasno,
brez oblačka. Jutranja meglica
je le prehodnega značaja. Reka
Urubamba se vije po kanjonu,
kjer je speljana tudi železnica.
Porasle visoke stene na vsaki
strani dajejo soteski še bolj
divji videz.
Pri 88 kilometru se poslovi-
va od prijazne vodnice in sto-
piva z vlaka. Za slovo nama še
pomaga na tej čudoviti poti.
Stopiva do reke, kjer sta most
in mitnica. Tu je precej turi-
stov iz celega sveta, ki so na-
menjeni na isto pot. Vstopnina
znaša »samo 13 dolarjev«,
vštet je tudi ogled Machu Picc-
huja. Na drugi strani mostu je
na voljo nekaj »burotov«
(oslov) in nosačev, ki za velik
denar nosijo prtljago. Strašijo
nas z naporno potjo. Kljub
utrujenosti sva se odločila, da
bova prtljago nosila sama. Ko
stopim na Inkovsko pot, se še
ne zavedam, da bo to zame
najlepša pot, da me bo tako
umirila in notranje obogatila.
Precejšnji del je tlakovan in se
je ohranil vse do danes. Vidi
se, da so bili Indijanci pravi
mojstri, da so speljali to čudo-
vito pot čez pustinje, pragoz-
dove in prelaze do svetega me-
sta Machu Picchuja. Inkom je
služila za povezavo s Cuzcom,
sli (tekači) so prenašali sporo-
čila iz mesta v mesto v zelo
kratkem času. Nekaj trdnjav
je ohranjenih še do danes, ne-
katere so deloma porušene, vse
pa so brez streh. Osnovni ma-
terial sta bila seveda slama in
les, ki pa se skozi stoletja nista
ohranila.
Pot naju vodi najprej ob re-
ki, nato pa zavije v stransko
dolino. Vse naokoli je polno
teras, vsekanih v hrib. Do njih
vodijo namakalni kanali. Pri
prvem mostu si malce spočije-
va in pripraviva nekaj toplega
za pod zob. Po obedu nadalju-
jeva pot ob reki navzgor. Naji-
no pozornost je pritegnila
gladka stena, porasla z razno-
barvnimi kaktusi. Še danes n
vem, kje so se ti kaktusi nase
lili, saj ni bilo videti nobeni!
razpok. V prvi okrepčevalnic
je želel Joco nabaviti cigarete
Starejši domačini pa v tel
krajih govorijo izključno svc
jezik quechua, zato smo se zel
težko sporazumeli. Sporna j
bila predvsem visoka cena, re
pa je, da cigarete prodajajo tu
di posamično.
Cez dan je zelo vroče, tak
da poskušam hoditi čim bo;
po senci, kar pa ni vedno mož
no. Pesti me huda žeja. Ker s
bojiva, da je voda okužena, j
prekuhavava, vendar je imav
premalo. Okoli tretje ure naj
deva tabor, kjer bi lahko pre
spala, ker pa je pred nama š
dolga pot, se raje odpraviv
naprej, do naslednjega tabors
Izbereva si najboljši prostor ii
postaviva šotor. Voda je blizi
in tudi za odpadke je poskrb
Ijeno. Spoznava se z dvertii
Američanoma in Avstrijko, k
potujejo skupaj, potem pa S'
zavijeva v spalne vreče in S"
pogrezneva v sanje. Vstanevf
med prvimi v taboru. Pojevi
obilen zajtrk, podreva šoto:
ter se napotiva proti prelaziJ
Le dobrih deset minut nad na
šim taborom je še eden, prec?
večji, šotori so postavljert
drug ob drugem. Indijanci, za
viti v ponče, si kurijo ogenj, d<
bi se pogreli po mrzli no^
Nadaljevanje prihodnji'
Katedrala v Cuscu iz XVI. stoletja
Št. 18 - 7. maj 1992
231
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada 2.000 tolarjev
2.	nagrada 1.500 tolarjev
3 nagrade po 1.000 tolarjev.
Pri žrebanju bomo upošte-
vali le pravilne rešitve, ki bodo
v naše uredništvo prispele do
torka, 12. maja, do 9. ure do-
poldan. Na kuverto obvezno
napišite NAGRADNA KRI-
ŽANKA. Pošljite le kupon.
Rešitev križanke
Vodoravno:	POGREB,
ULOVKA, NED, S. S., Č.I.,
O. C., FANTJE, PIR, INN,
SKROFULOZA, MITE, LAN-
TANIDI, OCET, UŠ, TRO-
SKOK, TARA, ŠEGA, TRK-
LJE, ALA, PAAR, OJDIP. LO-
LITA, JAD, AMI, OTOMAN,
STRGALEC, PAŠNIK, AR-
DENl, MAORI, GORNIK, RO-
BI, KA, ZUPAN, LENOBA,
AS, SEV, GEPARD.
AKONTO.
Misel: Z zdravo pametjo se
je mogoče obraniti nevarnosti.
izid žrebanja
1.	nagrado 1.500 tolarjev
prejme: Roža OCVIRK, Kidri-
čeva 52, 63270 Laško.
2.	nagrado 1.000 tolarjev
prejme: Elo PRODENČAR,
Griže 110, 63302 Griže,
3 nagrade po 500 tolarjev pa
prejmejo: Marica ZEVNIK,
Trnovlje 212, 63000 Celje; Ma-
rija KOLAR, Zagorje 44,
63261 Lesično in Jožica BO-
KAL, Breg 22, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno česti-
tamo!
Nagrade boste prejeli po
pošti!
Št. 18 - 7. maj 1992
12
ZDRAVILNE RASTLINE
Težave z žolčem
Pogosto imam težave z žolčnimi kam-
ni. Prosim vas, če mi lahko kaj pomagate
s čaji oziroma če mi svetujete kakšno
dietno hrano naj uživam. Stara sem 75
let.
Žolčni kamni so sopotnik
sodobnega človeka. Preobilna
in premastna hrana, nezdrav
način življenja, so eni izmed
vzrokov za nastajanje žolčnih
kamnov. Nastajajo v žolčnem
mehurju, rezervoarju za žolč,
ki se stalno izloča iz jeter. Iz
mehurja se izloča žolč tedaj,
ko je potreba po žolču poveča-
na, ko jemo mastne jedi. Maš-
čobe, ki pridejo s hrano v čre-
vo, se z žolčem razmilijo in po-
stanejo vodotopne, tako da jih
lahko sprejmejo črevesne resi-
ce, iz katerih pridejo po limf-
nih vodih v kri. Žolč je sestav-
ljen iz žolčnega barvila, žolč-
nih kislin in holesterola.
Začetki žolčnih kamnov so
lahko v vnetju žolčnega me-
hurja in žolčnih vodov. To
vnetje lahko nastane zaradi
bolezni črevesja, ali pa iz kivi,
ko pridejo klice, ki povzročajo
vnetje, npr. od mrtvega zoba,
po krvi v jetra ali žolčnik.
Žolčnik je zelo pomemben
izločalni organ za vse bakteri-
je, ki krožijo po krvi.
Kronično vnetje žolčnika se
pojavlja v stalno ponavljajočih
se bolečinah na desni strani
zgornjega predela trebuha,
bolečine pa pri tem izžarevajo
v desno lopatico. Včasih ima-
mo opraviti tudi z bruhanjem,
s kroničnimi prebavnimi mot-
njami, ki jih spremljajo nape-
njanje, slabost in občutljivost
za mastne jedi. Pri nastajanju
žolčnih kamnov igrajo po-
membno vlogo tudi razna
stresna stanja, duševna raz-
burjenja, ki se pogosto ponav-
ljajo in posledica tega je krče-
nje žolčnega izvodila in zgoš-
čevanje žolča, iz katerega se
potem izločajo snovi, iz kate-
rih nastanejo potem žolčni
kamni.
Zelo veliko ljudi ima žolčne
kamne in pri tem ni nujno, da
imajo tudi težave. Vendar se
z zelo mastno hrano, s težko
prebavljivo hrano, v kateri je
preveč maščob, moke in jajc,
lahko sproži »žolčni napad«,
povezan z značilnimi kolika-
mi. To se pojavi eno do tri ure
po obroku hrane. Spremljajo
jih hude bolečine, ki neredko
izžarevajo v desno lopatico in
desno roko.
Žolčni napad spremlja bole-
čina in krči, ko pa to pojenja,
bolnik čuti hud pritisk v žolč-
nih vodih. Bolnik pri tem bru-
ha in mu je slabo. Takšen na-
pad kmalu pojenja, včasih pa
traja tudi cele dneve. Ponav-
ljajo se, če se ne d "žimo diete.
Pri preprečevanju težav
z žolčnimi kamni lahko upo-
rabljamo tudi nekatere zdra-
vilne rastline oziroma njihove
izvlečke. Zaradi eteričnih olj
sta na prvem mestu poprova
meta in kumina, dobro pa de-
lujejo tudi sivka, kopriva, ci-
korija, pa tudi sok črne redk-
ve. Zelo zanimiva je tudi arti-
čoka. Ta vsebuje grenčino ci-
narin, različne encime in vse
to deluje tako, da se popravlja
praznjenje žolčnega mehurja
in veča izločanje žolča. Poleg
tega pa učinkujejo te snovi tu-
di na jetrne celice in spodbuja-
jo njihovo delovanje. Vendar
moramo artičoko predelati
v izvleček, da lahko učinkuje.
Tako si iz artičokinih listov
lahko pripravimo sirup ali
tinkturo in to uživamo razred-
čenega z mlekom, slatino ali
sadnimi sokovi. Tudi uživanje
same artičoke znižuje maščobe
v kivnem semmu in ker je žolč
bogat na holesterolu, že lahko
najdemo povezavo med artičo-
ko in žolčnimi težavami. Me-
nijo, da tudi pomanjkanje
žolčnih kislin pospešuje nasta-
nek žolčnih kamnov, ker je te-
daj povečana količina holeste-
rola.
Podobno deluje tudi repuh,
katerega grenčine blažijo l^če,
posebno nervozne krče želod-
ca in žolčnih vodov. Skupaj
s kamilicami, pelinom, meto in
meliso sestavljajo mešanico, ki
olajša tegobe pri napadu žolč-
nih kamnov. Preprečuje nepri-
jetno napihovanje, ki pogosto
pritiska na srce, da bolniki mi-
slijo, da so dobili srčni napad
in so živčni. Nervozne in žolč-
ne motnje se med seboj globo-
ko prepletajo. Zelo zanimivo
delovanje na žolčnik ima tudi
krvavi mleček, ki ima rumen
sok. Ugotovili so, da vsebuje
mleček alkaloid, ki je zelo po-
doben papaverinu iz maka in
blaži krče gladkega mišičevja,
zlasti krče žolčnih vodov. Ven-
dar stalno pitje čaja iz sveže
ali posušene rastline ne deluje
trajno, temveč kmalu zgubi
svoj učinek.
Za lajšanje težav pri žolčnih
kamnih je najpomembnejša
dieta, ki se izogiba vsem mast-
nim jedem. Namesto masti naj
se uporablja olivno olje, veliko
kuhane zelenjave, limonin sok,
češnje, itd. Za lajšanje težav si
lahko pripravimo čajno meša-
nico iz enakih delov brezovih
listov, dišeče perle, kopriv, po-
rove mete, regratovih korenin,
baldrijanovih korenin in listov
krvavega mlečka. Eno veliko
žlico te čajne mešanice popan-
mo s pol litra vrele vode, po-
krijemo in pustimo, da se čaj
popolnoma ohladi. Nato pre-
cedimo in popijemo po skode-
lico čaja, pol ure pred vsakim
obrokom hrane. Tudi sok črne
redkve si lahko pripravimo in
sicer tako, da se redkev drob-
no nariba in posuje s kandis
sladkorjem in pusti, da počiva
tri do štiri ure. Nato jo stisne-
mo skozi gazo. Odrasli ljudje
lahko popijejo eno žlico soka
vsako uro. Sok pa dobimo tudi
takole: vzamemo veliko red-
kev in jo izdolbemo. Napolni-
mo jo z medom in postavimo
za nekaj ur na toplo. Bolnik
naj poje vsebino, nazadnje pa
še redkev.
Odgovarja:
Boris Jagodič
ČE ŠE NE VESTE
FOKTALGIN + C vsebuje 2 sestavini: acetilsalicilno
kislino in vitamin C. Medtem ko acetilsalicilna kislina
lajša bolečine in znižuje zvišano telesno temperaturo,
vitamin C zvečuje odpornost organizma in tako blaži
znake prehlada in skrajša trajanje bolezni.
Fortalgin + C je v obliki šumečih tablet. Tableto razto-
pimo v kozarcu vode, zato se hitreje resorbira in manj
draži želodčno sluznico kot acetilsalicilna kislina v trdi
obliki. Stranski učinki so možni le pri pretirani in dolgo-
trajni uporabi, kar nasplošno velja za vsa zdiavila. Pre-
vidrieje je treba zdravila uporabljati pri otrocih do 14. leta
starosti. Otrokom, mlajšim od enega leta in nosečnicam ni
namenjen.
Fortalgin + C je naprodaj v vseh lekarnah brez recepta
- v kompletu po deset šumečih tablet.
RECEPT TEDNA
Rižev puding
Potrebujemo: 500 ml mleka, žlico riža, 2 žlici hladne
vode, 20 g masla, žličko sladkorja in nekoliko nariba-
nega muškatnega oreščka.
Riž operemo in ga stresemo na dno modela za pu-
ding, Dodamo hladno vodo in pustimo stati eno liro.
Pečico segrejemo na 150 stopinj. Riž odcedimo in prili-
jemo mleko. Dodamo sladkor, maslo in muškatni oreš-
ček. Damo v pečico in dušimo 2-3 ure. Po prvi uxi
kuhanja, ko nastane na vrhu pudinga skorjica, preme-
šamo z vilicami. Nato pustimo, da |X)vršina povsem
porjavi in se zmes povsem zgosti. Ponudimo ga vročega
ali Idadnega. Če nameravamo ponuditi hladen puding,
ga vzamemo iz pečice, ko je še kremast in se bo zgostil
tedaj, ko se bo ohladil.
KMETIJSKI NASVET
Voluhar mi bo
požrl sadovnjak
Piše:
IDA TEPEU
Načinov, kako se zatira vo-
luhar, je veliko. Popolnoma
uspešen pa ni nobeden.
Voluhar je miši podobna ži-
val. Je glodalec, ki se prehra-
njuje z objedanjem korenin,
korenik in gomoljev. Živi v ro-
vih, ki jih koplje v tleh. Njego-
vi rovi so dolgi kakih 50 me-
trov in imajo od pet do deset
izhodov. Rovi so v različni glo-
bini, od petnajst centrimetorv
do pol metra globoki. So veli-
ki, večji od krtovih in elipsaste
oblike. Visoki so okrog pet, ši-
roki okrog osem centimetrov.
Voluharjevi rovi so zmeraj
gladki, krtovi pa so kosmati.
V krtov rov segajo potrgane
korenine, voluhar jih je poje-
del. Voluhar se prehranjuje
v rovih pod površino, živi pa
globlje v tleh.
Voluhar ni prav nič izbirčen
glede domovanja. Če ugotovi,
da v sosedovem rovu ni več
stanovalca, si svoje stanovanje
podaljša na sosedovo. Zato
imamo občutek, da je na na-
šem vrtu ali sadovnjaku veliko
število voluharjev. Znova in
znova prihajajo namreč v rove
voluharja, ki smo ga pokonča-
li, njegovi bližnji in daljnji so-
sedje.
Kje živi, bomo ugotovili ta-
kole: Odkopali bomo rov na
več mestih. Tam, kjer bo rov
prihodnje jutro zaprt, tam ži-
vi. In samo tam ga je možno
pokončati.
Načinov, kako pokončamo
voluharja, je več.
Najprej naj omenim kemič-
no uničevanje s patroni, ki se
imenujejo AREX. Te nastavi-
mo v rov povsod, kjer je bil rov
zaprt. Nato rov zadelamo
z zemljo
Nekemično, bolj naravi pri-
jazno zatiranje pa je s pastmi.
Te so različnih izvedb. Prav pa
je, da so bolj velike. Če so pre-
majhne, se v njih ne ujamejo
odrasle živali. Pasti so po na-
vadi v obliki cevi z odprtino na
eni ali na obeh straneh. V past
nastavimo vabo, na primer pe-
teršilj. Past položimo v rov.
Rov nato zadelamo s travno
rušo in čakamo, da se bo volu-
har ujel.
Namesto pasti lahko upo-
rabljamo tudi top. Uporaba
topa je zelo nevarna. Lahko se
sami pri delu poškodujemo,
lahko pa se poškoduje kdo, ki
gre mimo.
Past, ki jo bomo nastavili,
najprej dobro premažemo
s peteršiljem, da ne bo na njej
ostal vonj po človeku. Če ni-
mamo dovolj peteršilja, pa si
pomagamo tako, da past pre-
mažemo s hlevskim gnojem.
Lahko jo za nekaj časa zakop-
Ijemo v kompost z vabo vred.
Vonj po človeku je treba od-
straniti, sicer ne bomo imeli
nobenega uspeha.
Uspeh lovljenja s pastmi je
negotov. Sedaj je najugodnejši
čas za nastavljanje pasti. Naj-
boljši vabi sta peteršilj ali če-
bulica od tulipana. Zelo rad
ima tudi košček jabolka, kore-
nino radiča.
Pri nastavljanju pasti je tre-
ba biti potrpežljiv. Včasih ga
ujamemo že po prvem dnevu,
drugič moramo nastavljati
past cel mesec. Sedaj se splača
biti potrpežljiv. Na vrtu še ni
veliko hrane, voluhar pa je la-
čen. Po tem, ko bo imel na raz-
polago različne rastline in bo
v njegovem domu hrane kot na
svatovski mizi, ga s pastjo ne
bo več mogoče uloviti.
MODNI KLEPE
Pripravi
VLASTA CAH'ŽEROVN\
če je naša modna sveto-
valka Vlasta Cah-Žerovnik
v nekaj zadnjih številkah
Novega tednika pisala o no-
vostih, ki jih prinaša letošnja
spomladansko-poletna mo-
da, potem bi temo današnje-
ga Modnega klepeta mirno
lahko označili za modno kla-
siko.
Mornarska moda je nam-
reč zadnjih nekaj let stalnica
v oblačenju - po oblačilih
v belo-modri, lahko pa seve-
da tudi kakšni drugi barvni
kombinaciji, pa radi sežejo
ženske, moški in otroci. In
mornarčki na naših u]
letošnjo pomlad in po
niso veliko drugačni,
smo jih bili vajeni
Z drobnimi popravki ij
datki, ki jih našijernc
oblačila, pa lahko la
mornarsko modo pomlai
v oblačila z letnico 92.
In še na nekaj nas opo;
mornarska moda - s si
nostnimi barvami oceai
tudi na mestne ulice prii
nekaj vonja po morju, p
ne svežine in dopusti
sproščenosti.
Uredn
Morje, morje...
Ko zapiha toplejši vetrič
in si sonce nadene bolj na-
smejan obraz, stopi na mod-
no prizorišče tista klasika, ki
ji pravimo mornarska moda.
Lani na jesen smo že po-
mislili, da jo bodo modni va-
lovi odnesli kam drugam,
a znova se je vrnila - kljub
črnogledim napovedim mod-
nih poznavalcev, so morje,
mornarji, barke in parniki
prisotni v domala sleherni
evropski trgovini. Pa je kar
prav tako, saj je znano, da so
mornarji vzpodbudna moda,
ki nam navkljub vsem vihar-
jem razveseli dušo in narav-
na počutje v prijaznejšo pri-
hodnost - to pa je že kar pre-
cej kajne?
Modno filozofijo letošnje-
ga morja boste morda
brali iz tehle skic, sicer p
kaj dosti novega. Mord
nekoliko več črt levo in
no, mornarski emblem
postali večji, že kar orj;
veliki, pariško modrim,
dasto sivim in turki2
barvnim odtenkom pa s
pridružile tudi skrivno
barve oceana, nebesno
dra ter barve cvetočega
marina in sivke.
Tudi letos se gumbi le
tajo v zlatem odblesku, z
Ijena je kakšna verižicž
gumba do gumba, sicei
lahko brez strahu, da ne
ste modni, ponosite lansl
predlansko	moma
modo!
vla:
Nagradno vprašanje tedna:
KATERI EMBLEM JE POGLED LADIJSKEG
KRMILA NEPOGREŠLJIV V MORNARSKI MODI?
Št. 18 - 7. maj 1992
251
VTOKOTICEK
Mitsubishi
Motors d.o.o.
Koper za
slovensici trg
Mitsubishi Motors d.o.o. iz
Kopra je podjetje, ki je na-
stalo ob pomoči koprskega
Impulsa, skrbelo pa bo za
prodajo japonskih mustibi-
shijev pri nas. Doslej oziro-
ma do razpada Jugoslavije,
je te japonske avtomobile
prodajal zagrebški Uniko-
merc, ki pa se s kakšno po-
sebno prizadevnostjo ni mo-
gel pohvaliti. Mitsubishi
Motors d.o.o. iz Kopra ima
Saiona sta uspeia, ical pa sedal?!
Vrata za obema letošnjima
avtomobilskima salonoma
- v Celju in Ljubljani - so
laprta. Ostaja osnovno vpra-
lanje: sta se posrečila ali ne?
*Jedvomno bo o tem še tekla
)eseda, vendar je mogoče tr-
liti, da je vsaj ljubljanski
[lede števila obiskovalcev
več kot 32 tisoč) povsem
uspel. Za obe prireditvi ve-
ja, da bo treba v prihodnje
AVTO
ŠKORJANEC
rezervni deli in
avtomobili, odpad,
vleka, rent a car,
vetrobranska stekla
63000 CELJE
Mariborska c. 115,
telefon (063) 38-811
ŠENTJUR.
telefon (063) 741-008.
AVTO-SERVIS
BRANCE
Laško, teL (063) 731-282
Smo pooblaščeni
prodajalec
in serviser vozil:
TAS-VW-AUDI
Obiščite naš
avtomobilski SALON
^ Laškem.
Ponujamo tudi
ŠKODE.
PRAVA TRGOVINA
ZA VAŠ AVTO
POSTANITE ČLAN AVTO-
PLUS KARTICE
PRI NAKUPU VAM PRIZ-
NAMO 5% POPUST.
Cena kartice je
100,00 SLT.
Aleifo za 530 tisoč tolarjev
sedaj tri prodajalne, kjer so
mitsubishji na voljo za devi-
ze (v Kopru, Domžalah in
Grobelnem), pravijo pa, da
bodo poskrbeli tudi za novo-
sti (denimo novi colt). S pro-
dajo nekako 250 avtomobi-
lov naj bi bili vsaj za letos
kar zadovoljni, pri čemer je
treba priznati, da je načrt re-
alen in zaradi tega uresnič-
ljiv. Devizne cene nekaterih
mitsubishijev pa so: colt 1,3
GL stane 13.500 mark, lan-
cer 1,5 GLX 15.450 mark,
galant 2,0 GLX 16.950 mark,
sigma 3,0 V 6-24 56.000
mark in pajero GL 32.900
mark. Na sliki: mitsubishi
colt.
Med tistimi, ki se letos na
novo pojavljajo na sloven-
skem avtomobilskem odru,
je tudi mešano slovenska-ru-
ska družba Slomos. Ta skrbi
za prodajo avtomobilov ru-
ske tovarne AZLK, ki pri nas
ponuja moskvič-aleko 2141.
Avtomobil je robustna kom-
bi limuzina s petimi vrati,
skupno dolžino 4350 milime-
trov, 470 ali kar 1270-litr-
skim prtljažnikom (ob podrti
sedežni klopi) in z 1,6-litr-
skim bencinskim motorjem.
Ta zmore največ 52,5 kW/
75 KM pri 5400 vrtljajih
v minuti, najvišja hitrost je
158 km/h in pospešek do
100 km/h 14,9 sekunde.
Ljubljanski Slomos prodaja
aleka za 530 tisoč tolarjev (z
vsemi dajatvami vred), kar je
v sedanjih časih nedvomno
ugodna cena. Dobavni rok je
približno deset dni, v maju
pa naj bi bilo naprodaj 300
alekov. Pri Slomosu ob tem
pravijo, da je dobro poskrb-
ljeno tudi za rezervne dele
(kar je bil vse doslej eden
večjih problemov) in tudi
servise, pričakujejo pa, da
bodo letos prodali približno
tisoč avtomobilov. Na sliki:
moskvič aleko.
Škode pri Avtoimpexu
narediti korak naprej. In
prav to bo večja težava, kot
ugotoviti, ali je bilo letos
v Ljubljani in Celju vse v re-
du. Drži, da razstavni pro-
stori vsaj v Ljubljani (delo-
ma) niso povsem primerni,
a je tudi res, da ima državna
prestolnica tudi v sejemskem
pogledu nekaj prednosti
pred Celjem. Primerna deli-
tev razstavnega programa
med obema prireditvama bo
verjetno še naprje sprožala
različna vprašanja, a je po-
vsem na dlani, da niti Celje
niti Ljubljana nikoli ne bo-
sta kakšna avtomobilska Že-
neva. To pa ne pomeni, da
takšnih prireditev ne potre-
bujemo.
Češke škode že od novega
leta naprej pri nas niso več
naprodaj za tolarje, pač pa le
za devize. To je posledica
spremenjenih odnosov med
dvema državama. Ljubljan-
ski Avtoimpex, zastopnik in
hkrati prodajalec škod za
slovenski trg, ostaja konsig-
nator še naprej in to kljub
temu, da je Škoda sestavni
del Volkswagnove grupacije
in da to tovarno tudi na slo-
venskem prostoru zastopa
sarajevski TAS. Avtoimpex
trenutno ponuja škodo favo-
rit 135 L, pa 135 LS in for-
mana 135 L, medtem ko naj
bi bil pick up naprodaj sredi
maja. Za prvo izvedenko
škode favorit je treba odšteti
7.200 konsignacijskih mark,
za drugo 7.700 in za formana
8.700 mark, zraven pa še
v vsakem primeru vsaj 47
odstotkov dajatev. Letos naj
bi slovenskim kupcem pro-
dali vsaj 7000 škod, kar je
dovolj zahteven načrt. Na
sliki: škoda favorit.
JOŽE JAKOPEC Kosovelova 16, VELENJE
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA:
-	prodajo vozil in rezervnih delov
-	servis - kleparstvo - ličarstvo
Na ZALOGI imamo vozila:
CHARADE, bencin - charade, turbo
diesel - APPLAUSE
ROK DOBAVE TAKOJ! Inf. tel.: 063/855-975
vulkanizacija
in
avtopralnica
nudi storitve z najbolj
Sodobnimi stroji
Rosando
PREVOLNIK
Teharje,
tel.: (063) 32-900
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
AVrOTEHNIKACEUE d.o.o,
Bežigrajska ul. 13
63000 CELJE
063 38-511 ali 411-534 ali 37-131
IZBERITE PRI NAS:
-	vozila RENAULT Salon Renault,
tel. št. 063/38-845, 37-131
-	vozila Citroen Salon Citroen, Golf, Škoda
5% POPUST tel št. 063/38-511
411-534 ali 37-131
-vozila Škoda Forman spet v prodaji po ugodnih cenah |
Prepričajte se o kakovosti naših storitev	■
-	servis Renault, Citroen, Škoda	■
-	ročna in avtomatska pralnica	■
Vaš nakup v Avtotehniki v vaše in naše zadovoljstvo. J|
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov, ki je ob torkih in sobotah pred
dvorano Golovec v Celju, je tokrat zaznamovala nekaj manjša
ponudba rabljenih vozil, zato pa toliko večji obisk. Podatkov o skle-
njenih kupoprodajnih pogodbah žal nismo prejeli.
Cene v tabeli so postavljene v nemških markah in so le okvirne,
saj ne odražajo razlik v kvaliteti istovrstnih modelov.
Glede na pretekli teden so se podražili modeli Zastava 101, Vugo
45 in Golf, nekoliko cenejši pa so bili Renault 4, Lada 2107 in BMW.
PRIMOŽ ŠKERL
Vaš partner s tradicijo gre v korak s ča-
som, zato vam nudimo najnovejše modele
osebnih in dostavnih vozil
PEUGEOT FORD in
FIAT	ZASTAVA
ter vozila iz gospodarskega programa IVECO
TAM in IVECO ZASTAVA.
Vozila so na zalogi in dobavljiva za devizna ali
tolarska sredstva.
Za gospodarska vozila IVECO ZASTAVA odobra-
vamo popust.
Za vsa vozila so organizirani sen/isi in preskrba
z nadomestnimi deli.
Naše geslo je UGODNA CENA
IN VISOKA KVALITETA!
Posredujemo tudi nakup na leasing.
Vse informacije: od 7,00 do 18,00 - ob sobotah od 8,00 do 12,00
za OSEBNA VOZILA v prodajalnah in salonih
-	CELJE, Ipavčeva 21, tel. 31-919, 34-865, 33-521,
-	CEUE - PEUGEOT, Ljubljanska 11. tel. 25-523
-	VELENJE, Partizanska 3, tel. 851-060
-	ŽALEC, Cankarjeva 7, tel. 712-116
-	SL:r KONJICE, Partizanska 27, tel. 754-012
za TOVORNA VOZILA od 7,00 do 15,00
-	CELJE, Ipavčeva 21, tel. 32-590
Št. 18 - 7. maj 1992
!2|
Št. 18 - 7. maj 1992
27
Št. 18 - 7. maj 1992
128
Št. 18 - 7. maj 1992
29
ROJSTVA
Celje
V času od 13. aprila do 2.
maja, se je v celjski porodniš-
nici rodilo 61 dečkov in 50 de-
klic.

Celje
Poročilo se je 9 parov, od
teh: Tomislav ZDJELAR iz
Turanovca in Sonja MAJGER
iz Celja, Srečko VREČER iz
Celja in Marija KRISTAN iz
Zavrha nad Dobrno in Silvo
ČAKŠ iz Vojnika ter Lidija
KOVAČIČ iz Celja.
Laško
Poročilo se je 15 parov od
tega: Dejan MUHOVEC iz Ce-
lja in Zlatka KOVAČEVIČ iz
Vojnika, Maksimiljan ŽE-
LE ZNIK in Irena ŠLAMBER-
GER oba iz Maribora, Marko
ZAMUDA iz Velenja in Bar-
bara JURIČKI iz Celja, Srečko
ZELIČ in Marjana PALČNIK
oba iz Polane pri Jurkloštru,
Zoran MARKOVIČ iz Titogra-
da in Nataša FAKLAR iz Ko-
stulaca, Evgen SEMPRIMOŽ-
NIK iz Griž in Natalija KAV-
ČIČ iz Sedraža, Dušan KNEZ
iz Podkraja in Huanita ZU-
PANC iz Belovega, Ivan JE-
RAN in Danica SENČAR oba
iz Zgornje Rečice, Danijel SE-
LIČ in Rozalija SENČAR oba
iz Rečice, Aleksander MRAZ
in Eva KNEZ oba iz Celja, Bo-
rut JEŽOVNIK in Asunta
GLOJEK oba iz Sopote pri
Šmarju, Damjan JANC in
Darja RAVNIKAR oba iz Celja
ter Iztok BONČINA iz Idrije
ter Lidija PFEIFER iz Mari-
bora.
Šentjur pri Celju
Zakonsko zvezo so sklenili
naslednji pari: Damijan HVA-
LA in Metka OJSTERŠEK oba
iz Kranjčice, Aleksander JA-
VORNIK in Vida DOBNIK
oba iz Dolge, gore, Janez BO-
BEK in Simona REPAS oba iz
Košnice in Vincenc ZAGAJ-
SEK iz Babne gore in Nada
REBERNAK iz Slovenskih
Konjic.
Zlata poroka
Sklenila sta jo Mihael in Te-
»■eziia PUŠNIK iz Lokarii št. 7.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Darko KO-
KOT iz Male Rodne 2 in Ma-
gdalena MEŠIČEK iz Čače va-
si, Nenad FURJAN iz Rogaške
Slatine in Alenka OGRIZEK,
Boris IPŠEK in Marija
KUNST oba iz Žagaj a in Kari
REBERŠAK iz Drenskega re-
bra in Marjana ZIMŠEK iz
Vrenske gorce.
Velenje
Poročili so se: Goran POPO-
VIČ iz Zadra in Mileva MAN-
DIČ iz Bihača, Josip IVIČ iz
Žabljaka in Nerminka PILAČI
iz Velenja, Marjan KONEČ-
NIK iz Velikega vrha in Lidija
HUŠEK' iz Velenja, Zoran
MRAVLJAK iz Škal in Magda
SUŠEČ iz Velenja, Bernard
PUŠNIK in Darinka KURNIK
oba iz Velenja, Jožef CEN-
TRIH iz Malega vrha in Erika
GROS iz Slatine, Peter KO-
VAČ iz Hrastovca in Suzana
SOBOTA iz Velenja, Slavko
GRAŠIČ iz Velenja in Ksenija
KOTNIK iz Škal, Simon RAZ-
DEVŠEK in Karmen UČA-
KAR oba iz Velenja ter Pavao
KOPČIČ iz Doboja in Barbara
ZALOŽNIK iz Velenja.
Žalec
Zakonsko zvezo so sklenili:
Sergej VERDEV iz Studenc in
Damjana KRIVEC iz Velike
Pirešice, Dena CONFIDENTI
iz Celja in Marjanca ŽUŽA iz
Migojnic, Alojz ROJNIK iz Sp.
Grušovelj in Marta GOLOB iz
Zavodenj, Matjaž ŽOHAR iz
Celja in Magda ROZMAN iz
Podvina ter Dušan MENIH in
Suzana BLAŽIC oba iz Pol-
zele.
SMRTI
Celje
Umrli so: Martin KOLENC,
66 let iz Celja, Martina
HRASTNIK, 88 let iz Vojnika,
Vili JANEŽIČ, 65 let iz Celja,
Marija PUKL, 75 let iz Arcli-
na, Ivan SMOLE, 72 let iz
Ilovce, Franc MIRT, 72 let iz
Celja, Branka PODHRAŠKI,
35 let iz Celja, Melita MIKŠE,
15 let iz Pustike, Rafael SE-
LIŠNIK, 73 let iz Krnice, Ma-
rija KODRIN, 78 let iz Loke
pri Žusmu, Martin KNEZ, 77
let iz Laškega, Ivan GOBEC,
87 let iz Celja, Ivana VER-
GLES, 65 let iz Košnice, Irena
KAJZER, 70 let iz Rogaške
Slatine, Marija KOLENC, 64
let iz Zadobrove, Alojzija
STRMŠNIK, 68 let iz Šmart-
nega ob Dreti, Jožefa KO-
RENT, 81 let iz Žalca, Adolf
ŠUC, 79 let iz Slovenskih Ko-
njic, Miha COMPARI, 98 let iz
Velenja, Zlatko PIKL, 42 let iz
Celja, Anton PODERGAJS, 82
let iz Zg. Slemena, Anton GU-
ZEJ, 67 let iz Sotenskega,
Veljko REPIČ, 70 let iz Celja,
Ivan GROBELŠEK, 90 let iz
Lopate, Milena FURMAN, 26
let iz Slovenskih Konjic, Mari-
ja BERLOŽNIK, 75 let iz Ro-
gaške Slatine, Ignac MEŠL, 64
let iz Strmca, Matilda JAGER,
86 let iz Celja, Justina MAN-
FREDA, 84 let iz Celja, Marija
COKAN, 85 let iz Celja, Avgu-
štin PINTER, 61 let iz Tmo-
velj. Greta JAZBINŠEK, 50 let
iz Celja, Ema BREZOVAR, 82
let iz Petrovč, Alojzija SMO-
DEJ, 77 let iz Vojnika, Anica
IVENČNIK, 58 let iz Bovš,
Marija KANGLER, 83 let iz
Slovenskih Konjic, Štefanija
STARC, 64 let iz Radeč in
Alojzija JANC, 63 let iz Arta.
Laško
Umrli so: Frančiška DROB-
NE, 90 let iz Velikega Širja pri
Zidanem mostu, Frančiška
SOTLAR, 89 let iz Vrhovega
pri Radečah, Alojzija KNEZ,
66 let iz Počakovega pri Rade-
čah, Anton GABRIJEL, 54 let
iz Brunka, Frančišek OŠTIR,
64 let iz Sp. Rečice, Justin BE-
LEJ, 64 let iz Bukovce pri La-
škem in Tanja PETEK, 6 let iz
Sp. Rečice pri Laškem.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Franc ŠELIGO, 86
let iz Srževice, Martin GOR-
JANC, 79 let iz Srževice, Fri-
derik JURŠE, 77 let iz Luterij
in Franc GRADIŠNIK, 72 let
iz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Umrla sta: Franc KOKOT,
84 let iz Sotenskega pri Šmar-
ju in Mihael KOVAČIČ, 74 let
iz Šmarja pri Jelšah.
Velenje
Umrli so: Jožef BANKO iz
Šentjanža, Verona PUN-
GARTNIK iz Mislinje, Franc
MELANŠEK iz Šoštanja,
Franc ŠPILJAK iz Dola pri
Šmarju, Frančišek LANCNER
iz Šentjurja, Angela KOREN
iz Rečice ob Savinji, Marija
VENEK iz Poljane, Jože KO-
REN iz Šaleka, Marija GLIN-
ŠEK iz Zg. Hudinje, Frančišek
SREBOTNIK iz Florjana, Ve-
ronika SOVIČ iz Šoštanja,
Alojzija MAVRIN iz Tumovca,
Rupert FRECE iz Večjega Br-
da, Valentin TAMŠE iz Plešiv-
ca, Deziderij ČIVRE iz Vurma-
ta, Alojz GORENAK iz Boha-
rine, Franc JELEN iz Raven,
Vincencij OTIČ iz Radelj ob
Dravi, Jože KARAT iz Ribnice
na Pohorju, Florijan GO-
STEČNIK iz Spodje Rečice,
Ivan MEH iz Plešivca, Vinko
GLAVICA iz Javomika, Fran-
čišek SEMPRIMOŽNIK iz Ce-
lja, Amalija HARLIČKO iz
Laz, Marija ŠTAKNE iz To-
polšice, Tomo HUDOLET-
NJAK iz Velenja in Alojz
TURNŠEK iz Celja.
Žalec
Umrli so: Konrad KRAJNC,
66 let iz Prebolda, Marija
PIKL, 82 let iz Gotovelj, Justi-
na KLEČ, 48 let iz Matk, Pavla
DELAKORDA, 71 let iz Dreši-
nje vasi, Stanislav GROBEL-
NIK, 65 let iz Žalca, Anton
ŽERJAV, 79 let iz Prelska,
Marjeta GABERŠEK, 73 let iz
Polzele, Jožef PLASKAN, 58
let iz Latkove vasi, Viktor EL-
LERO, 79 let iz Liboj, Franc
MAČEK, 82 let iz Črnega vrha,
Julijana TERGLAV, 77 let iz
Polzele in Elizabeta TIRŠEK,
78 let iz Dol Suhe.
Št. 18 - 7. maj 1992
130
Št. 18 - 7. maj 1992
31
Št. 18 - 7. maj 1992
3;
TRAČ-nice
BastI si postaja
Bivši slovenski trgovinski
minister in celjsko-avstrijski
poslovnež Maks Bastl želi na
vsak način zasesti direktor-
sko mesto v kakšnem uteče-
nem, dobro stoječem celj-
skem podjetju. Tako je naj-
prej želel v Etol, nato v Cetis,
zatem nazaj v svojo nekda-
njo Cinkarno - najnovejše
vesti o njegovem rahljanju
pernice so prihajali iz celj-
skega PTT podjetja. Trikrat
mu ni uspelo, kako pa bo
v četrto?
Hitro po ilevize
Narodni banki Slovenije
se je pred prazniki zdelo
vredno demantirati govori-
ce, da so v celjskem Cetisu
teden prej dotiskali neznano
količino tolarskih bonov. Ko
smo v ponedeljek ponovno
želeli izvedeti, ali je šlo za
dodatne bone, ki bodo pove-
čali inflacijo, ali le za zame-
njavo izrabljenih, so v NBS
informacijo še enkrat zani-
kali.
Za vsak primer pa si le ku-
pite še nekaj mark - zdaj, ko
so še poceni...
Avtocestna
ilemoifracija
Poslanci v republiški
skupščini iz območja ob bo-
doči Sloveniki so se v pone-
deljek zbrali v Žalcu. Pa ne,
da bi spet »prepričevali pre-
pričane«, v kakršnem duhu
so minevala podobna sreča-
nja v zadnjem času - ampak
zato, da bi se dogovorili za
enoten nastop v republiški
skupščini. Glede na posa-
mezne prepire in žolčne raz-
prave, ki so dali slutiti, da so
nekateri Gasilski dom zame-
njali za parlamentarno dvo-
rano, z zanimanjem pričaku-
jemo skupščinsko raz-
pravo. ..
Imamo poslance, ki ne znajo govoriti, a hujši
so oni, ki ne znajo - molčati.
So moški, ki še vedno vztrajno preverjajo, če
so res vse ženske — enake.
Trenutno smo v peklu. Je to nagrada narodu,
ki je rad ustvarjal bogove.
Ni denarja za hrano. A če bo šlo tako naprej,
bo zmanjkalo hrane za denar.
Za menoj stojijo milijoni - želja.
Edino let, ki jih redno nabiram, mi ne more
nihče vzeti.	v .
ZORAN MIRČIČ
V foto objektiv smo
mandatarja nove slo-
venske vlade dr. Janeza
Drnovška in (takrat še
šefa Drnovškovega ka-
bineta) mag. Janeza Sir-
šeta ujeli že pred časom.
Zdaj se prav gotovo no-
beden od obeh Janezov
ne prijemlje za vrat, sa-
po, ki je kot kaže prve-
mu takrat že pojenjala,
pa usmerjata v jadra no-
ve slovenske vlade in
ministstva za turizem in
gostinstvo, seveda...
BODlCE
Kljub osamosvojitvi bo-
mo težko zlezli iz »bal-
kanske kože«.
Dirko s časom smo očit-
no izgubili - že na
startu.
Nekateri slovenski žu-
pani kar tekmujejo, kdo
bo bolj pometal - pred
tujim pragom.
Zdaj najbolj pogoste
če dlako v jajcu — (j
karija.
Bolje 10 mark v noga j
- kot 1000 mark za ji
dolg.
Božja zapoved z m\
ko: Ne kradi - če
velika riba!
Celjski prometni re
vse bolj postaja - o.
dalo politike.
MARJAN BBAB
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Tudi meni se Mal zgodi, da
čepeif ne drži
Najavil sem se pri Božnikovem Franc-
lu v Socki. Menda ga na gostijah lomi, da
ljudje umirajo od smeha. Ko smo se pri-
peljali do njegovega doma, je držal noge
v manjši posodi:
»Počivam od napornega praznovanja.
Z Vagabundi smo igrali na kresovanju,
potem sem nadaljeval z godbo pri budni-
ci in še popoldne na godovanju. Imel sem
še eno ohcet in včeraj birmo. Povsod
z mojimi instrumenti: harmoniko, ba-
som, kontrabasom, kitaro, šeflo, pis-
krom...,« nas je opravičujoče pričakal.
»Razumem, vendar ne vem, zakaj držiš
noge v posodi brez vode,« me je zani-
malo.
»Kaj še nikoli nisi slišal za AMC poso-
do, ki jo lahko uporabljamo brez vode?«
Vic na začetku pogovora je seveda po-
magal razvezati jezik.
»Sicer pa sem res čisto ,polaman'. Sko-
raj dobesedno, kajti na zadnji gostiji, ki
je potekala po starih navadah, sem padel
s stare kočije. Nekoliko preveč se nas je
natrpalo na voz in ko sem najbolj pihnil
v svoj bas, je le-ta zapeljal čez večji ka-
men in odneslo me je kot pero. Veliko
sem prevandral, predvsem z ansambli
s katerimi sem igral tudi v tujini. S staro
škodo smo se nekoč odpravili v Italijo in
vsakih nekaj kilometrov mi je zakuhala.
Kolegi, ki jim je bilo nerodno, so z dru-
gim avtom počakali vsaj 100 metrov pred
mano. Ko sem se s hlaponom pripeljal do
kraja dogodka, so organizatorji hodili
okrog avta ter mi celo postavili vpraša-
nje, če sem si ga sam naredil. Ostali so se
smejali do onemoglosti, jaz pa bi se naj-
raje razjokal.
Poleg kufra z instrumenti nosim s se-
boj še torbo s cunjami in rekviziti za
smešni del moje prisotnosti. Ljudem je še
vedno najbolj všeč ,Gospod kaplan',
,Frau Mayer', ,Piskrovez'. Saj poznate
tisto pesem: ,Popravljam piskre vsaki
dan... tudi meni se kdaj zgodi, da čepek
ne drži.'«	eDI MASNEC
Ena iz Franciievega roitava
Franci je prišel v pekarno z vprašanjem,
imajo tisoč žemelj. Prijazna pekarica se je oprl
čila, da jih slučajno nima. Kot običajno, st
Franci zadovoljil s kilogramom črnega kri
Vprašanje in odgovor o tisoč žemljah sta '
enaka tudi ob drugem obisku. In ko je pt
tretjič, je pekarica že na daleč veselo ogova
Francla:
»Danes pa imamo tisoč žemelj!«
»Tisoč? Že zadnjič sem vam hotel povedati
je to velika količina, da jo boste težko pro^
Kilogram črnega, prosim.«
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Leta
Petdesetletni direktor se namerava poro-
čiti s svojo osemnajstletno tajnico. Prijatelj
ga svari:
»Bodi no pameten. Ko boš ti šestdeset, bo
ona osemindvajset.«
»Osemindvajset pa res za žensko niso no-
bena leta!«
Franc Cestnik, Celje
Boinišifa
Na svoje delovno mesto se vrne delavec,
ki je bil 14 dni v bolniški. Sodelavca, Sa-
vinjčana, je zanimalo, kaj je rekel zdrav-
niku:
»Rekel sem, da me boli križ, na katerega
sem si pred pregledom prilepil tisoč to-
larjev.«
Pa je šel naslednji dan še Savinjčan
k zdravniku, misleč, da bo dobil vsaj en
teden, če bo na križ prilepil sto tolarjev. Ko
zdravnik vidi prilepljen denar mu reče:
»Nič nenavadnega. Malo rdeče je že, ko pa
bo plavo, pa pridite nazaj.«
Marko Resnik, Jurklošter
Muiie
Miha seje srečal s prijateljem in mu seve-
da takoj povedal nenavaden gododek:
»Si moreš misliti, da sem včeraj ubil kar
štiri muhe. Dve moški in dve ženski.«
»Kako pa si ugotovil spol?«
»Enostavno. Ženske muhe so sedele na
ogledalu, moške pa na kozarcu piva.«
Rudi Stepišnik, Dortmund
Pozabijivec
Miha je moral ostati še eno uro po pouku
v šoli in sestro je zanimalo, zakaj.
»Zato, ker nisem vedel, kje so Alpe.«
»Tako je prav,« mu odvrne sestra, »drugič
pa pazi, kje puščaš svoje stvari.«
Vlasta Dežan, Laško
zavarovalnica triglav
Nič ni tako varno
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Št. 18 - 7. maj 1992