AVTOAVOTOK
PE TRBOVLJE
Savinjska c. 36,1420 Trbovlje
POPUSTI ZA VOZILA HVUNDAI LETNIK 2001 DO 480.000 SIT
PRODAJA VOZIL PRODAJA REZ. DELOV SERVIS
TEH. PREGLEDI HVUNDAI & LADA
03 56 25 452 03 56 25 451 03 56 25 450 tel.: 03 56 25 455 fax: 03 56 25 454

haja japonski zoom-zoom
MAZDA: zaloga
vseh novih modelov
USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,..
PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u +
(100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE
OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO
ABS, TCS, EBD, 4x air bag, el. pomik stekel, el. ogledala, klima, strešni nosilci prtljažnika, servovolan nastavljiv po višini, 3 zavorna luč, tonirana stekla, centralno zaklepanje,...
GARANCIJA MOTORJA: 3 leta ali 100.000 KM
Http: www.avtohisa-krzisnik.si E-mail: avtohisa.krzisnik@siol.net
MMS
KREDIT
&
LEASING
Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359
odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure
ir. f. zfj.g
31. PROSINCA 2002
MOI/LIE: 03/56-21-102 MIK: 03/56-41-602 BAOEČE: 03/56-81-002 EIIIJA: 01/89-83-142 PROMETNE INfOBMACIJE:03/56-55-110 TAKI: 050/61-63-48 k 050/63-31-07 VORAVmi DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): 70 RADEČE: 03/56-08-207
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Že kar nekaj časa je, kar smo vas pozvali, da bi našim politikom na lokalni in državni ravni, gospodarstvenikom, funkcionarjem športnih klubov, društev... zastavljali javna vprašanja operečihtemah.
Tokrat so se ojunačili na Izlakah in zastavili javno vprašanje zagorskemu županu Matjažu Švaganu. Led je torej prebit, nadaljujte!
Za vas smo spremljali prireditev Slovenec leta v Litiji, bili smo na otvoritvi novega nakupovalnega centra ERA v Kisovcu, prinašamo vam obilo športnih novic in še in še...
Skratka, za vsakogar nekaj.
Mojmir Maček
70 HRASTNIK: 03/56-44-006 701RB0VUE: 03/56-26-322 1 p ZAGORJE: 03/56-55-100 V/VO EIIIJA: 01109-81-635
Naslednjič
14. 2. 2002
Kje je kaj:
<5>
<6>
<£>
<8>
<8>
1»
<8>
Z Ero v novo ero!
Iz naših knjižnic
Javno vprašanje
Slovenec leta v liliji
Dirigent VIVE Drago Peterlin o glasbi.
Krepki devetdesetletniki
Glasujte za Naj športnike 2001!
Borštnarjev memorial
Kronično

Naslovnica:
Ansambel
MARINERO
ZASAVCA izdajaZasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. url.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tet.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, I. tromesečje 1.458, OO SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
31. PROSINCA 2002
J~.------
J . I »
r,.r:iin~n
EMIL ŠTERN:
DIREKTOR POTROŠNJE: »Z
NAS ZAČNE
V Kisovcu je v soboto svoja vrata odprl največji zasavski nakupovalni center, ki ga bo imela v upravljanju Potrošnja Zagorje. To je bil pravšnji razlog, da smo pred mikrofon povabili Emila Šterna. Otvoritev se ujema tudi s 50-Jetnico obstoja Potrošnje, ki zadnja tri leta posluje z dobičkom. Direktor pravi, da si lepšega praznovanja, kot je otvoritev nakupovalnega centra, težko predstavlja.
Kaj vse se bo dalo kupiti v pravkar odprtem Nakupovalnem centru v Kisovcu, kije svoja vrata odprl v soboto? Velja predvsem za tiste, ki ga še niso obiskali.
Ponudba bo podobna kot v večjih nakupovalnih centrih. Na približno 2500 kvadratnih metrih bruto prodajne površine, bomo imeli za živilski in neživilski del na voljo okrog 1300 kvadratnih metrov površine. Največ prostora bo namenjenega za živilski del, nekaj
v,.

m m
*'
II
Erik pred trgovino.
več kot 900 kvadratnih metrov, okrog 400 kvadratnih metrov pa za ostalo. Na živilskem delu bodo na voljo vsi standardni izdelki. Nekoliko več bo izbire pri prehrambenih izdelkih, ko gre za tujo (kitajsko, mehiško, japonsko) hrano in pijačo. Velik poudarek bo pri polzmrznjenemu in zmrznjenemu programu, pa sadju in zelenjavi. Nova je tudi prodaja svežega mesa (mesnica).
V neživilskem delu se bo poleg rednih neživilskih izdelkov, kot so čistila, detergenti, porcelan, keramika, steklo, darilni program, žarnice ipd., ponujala tudi bela tehnika, pa mali gospodinjski aparati, akustika, blago dnevne potrošnje, pa osnovna neelektrična orodja, nekaj elektro in biro programa in tudi del
kmetijskega programa. Na približno 120 kvadratnih metrih površine bo še tekstilna trgovina Vesna, s katero pa bo upravljala ERA. Nekoliko pozneje pa bo na 80 kvadratnih metrih deloval tudi bistro.
Pri gradnji je bilo veliko pozornosti namenjeno zagotovitvi zadostnih parkirnih površin (75). Brez teh je nek nakupovalni center v današnjem času nekonkurenčen. Pomanjkanje parkirnih prostorov je bila doslej največja pomanjkljivost v poslovanju Potrošnje. Velik prostor pred centrom pa nam bo omogočal tudi prirejanje različnih zabavnih prireditev.
Kolikšna jc bila investicijska vrednost izgradnje, skupno z obratnimi sredstvi?
Kot je znano, je bil investitor ERA d.d. Velenje. Vrednost naložbe je bila okrog 570 milijonov tolarjev.
Prav na začetku gradnje, mislim da konec septembra lani, ste dejali, da naj bi bila otvoritev nakupovalnega centra še pred božičem. Kar seje slišalo nemogoče. No, otvoritev je bila potem dober mesec kasneje. Še vedno dovolj hitro. Pa vseeno, kje se je zataknilo?
Podiranje starih Integralovih garaž se je pričelo v začetku oktobra. Torej seje šele konec oktobra lahko začela gradnja. Od tod tudi krajša zamuda. Smo pa v tem času marsikaj postorili. Brez naglice in v miru smo odpravili nekatere pomanjkljivosti.
Kakšen je odpiralni čas?
Od ponedeljka do petka je center odprt od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 13. ure.
Glede na to, da ima Potrošnja nakupovalni center v upravljanju, ste morali poiskati nekaj nove delovne sile. Koliko je zaposlenih v nakupovalnem
centru?
V tistem delu, kjer bo prodajala Potrošnja, je zaposlenih 26 ljudi, štirje pa bodo zaposleni v tistem delu, kjer bo imela ERA svojo tekstilno trgovino. Odprtje nakupovalnega centra je bilo torej aktualno tudi z vidika odprtja novih delovnih mest. Na novo je bilo namreč zaposlenih 20 ljudi iz Zagorja in Trbovelj.
Koliko pa vas je sicer zaposlenih v Potrošnji?
Prej nas je bilo 86, po odprtju nakupovalnega centra 106.
Baloni so dvignili bon za 10.000 SIT v višave. Kdo ga bo našel?
Kako je sploh prišlo do sodelovanja med vami in ERO oziroma skupino Ero?
Era,d.d. Velenje je- kot je znano- nosilec skupine. Vanjo je vključenih nekaj podjetij, ki so se tako odločila glede na sorodnost in konkurenco, ki vlada v Sloveniji. Mi smo pogodbo o poslovnem in kapitalskem poslovanju z Ero podpisali sredi leta 1999. Moram reči, da je bil to za nas skrajni čas. Ugotovili smo namreč, da ob takšni majhnosti (ne glede na to, da Potrošnja pokriva še vedno
Veselo z ansamblom Zasavci
Tudi Viva je prispevala k razpoloženju.
45% tržni delež v Zagorju) ne bi več dolgo uspešno poslovali. V večjem sistemu kot je Era, ki v slovenskem merilu pokriva okrog 15 % tržni delež, smo našli svoj prostor. In ni nam žal, da smo se tako odločili.
Dejali ste, da pokrivate velik tržni delež v Zagorju. Se boste širili tudi v druge zasavske
31. PROSINCA 2002
.uiiTiš hn.T?r,
NAKUPOVALNIM CENTROM SE ZA NOVA ERAI«
občine?
Naše ambicije so, da vsaj po eno poslovalnico odpremo tudi v Hrastniku in Trbovljah.
Spregovoriva še nekaj o sindikatu. Verjetno je vaš sindikat zadovoljen, da ste zaposlili nekaj novih delavcev. Pa vseeno. Sindikat trgovine in mislim, da pred časom tudi sindikat v Potrošnji se dostikrat pritožujeta, da so zaposleni v trgovinski dejavnosti (večina je žensk) slabo plačani, za nameček pa so zelo malo vikendov prosti. Vaš komentar?
Še vedno potekajo pogajanja okrog od-
piralnega časa. O drugih ne bom sodil. Za Potrošnjo pa lahko rečem, da vseskozi izplačujemo višje plače, kot nam jih narekuje kolektivna pogodba za trgovino (za okoli 3 %). Kar je tudi pomembno je, da doslej niti za en dan nismo zamujali z izplačili plač, regrese redno izplačujemo že pred zaključkom prve polovice leta. Teče pa tudi tretje leto, ko ob koncu leta zaposlenim izplačujemo nagrade (skladno z njegovim medletnim prispevkom).
Za konec, kje kupuje direktor Potrošnje?
Pretežno v Diskontu na Izlakah, ki mi je najbližji.
Le kupujete ali tudi kontrolirate?
Le kupujem. Je pa res, da se poklicni »deformiranosti« le ne morem čisto izogniti. Moram pa povedati, da sem s celotnim osebjem v Diskontu zelo zadovoljen. Pa tudi sicer sem z večjim delom zaposlenih v Potrošnji zadovoljen. Geslo: Trgovina prijaznih nakupov, ni prevlečena za lase. Menim, da pretežni del naših prodajalcev izstopa po svoji prijaznosti. Zame pa je to eden bistvenih pogojev, ne samo da kupca pridobiš, ampak da ga tudi obdržiš.
Igor Goste
V Kisovec po nakupe - v največji nakupovalni center v Zasavju
enter v Kisovcu, Katerega otvoritev je potekala v soboto, 26. januarja.
ERA - nakupovalni center v Kisovcu, Katerega otvoritev je potekala v soboto, 26. januarja, je največji nakupovalni center v Zasavju. Od 10. do 14. ure se je v Kisovcu trlo nekaj tisoč ljudi, ki so prišli iz vsega Zasavja, da zadostijo radovednosti, želji po nakupih, kot tudi družabnemu srečanju.
socialne zadeve. Ta 'največja štacuna’ vsebuje živilske in neživilske oziroma 16.000 različnih artiklov. "Ponujali bomo pester asortiman pa tudi primerne cene," je povedal Gvido Omladič, "približno 70-odstotkov artiklov je od slovenskih proizvajalcev. Približujemo se sodobnim trgovskim trendom.
Novodobne potrošnike je obiskal tudi Janez Vajkard Valvazor z ženo
Da ni bilo pestro in zabavno le v soboto, je zagotovil tudi Emil Štern, direktor Potrošnje d.d. Zagorje, saj bo za razne zabave in pestra žrebanja pri nakupih, zagotovoljeno še vnaprej. Tokrat so po glasbeni plati srečanje popestrili orkester VIVA, ansambel ZASAVCI in Helena Blagne Zaman, nastopila je gledališka skupina, ki so jo sestavljali: Drago Butja, Andreja Kovač, Marjana Pikelj Mlinarič in Andrej Dolšina. Temu pa so sledili slavnostni in otvoritveni govori Gvida Omladiča, predsednika Uprave ERE d.d. Velenje, Jožkota Čuka, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, Emila Šterna, direktorja Potrošnje d.d. Zagorje, Matjaža Švagana, župana Občine Zagorje ob Savi in Vlado Dimovski, minister za delo, družino in
želeli vztrajati v majhnosti, saj sodobni trendi kažejo drugače in skušali smo zadostiti tej želji kupcev, da bi ponudili čimveč različnih artiklov na enem mestu. Tudi konkurenčni smo glede artiklov in cen. Nakupovanje ni le nujno zlo, ampak tudi družabno srečanje." Zato bodo kupci, ki bodo do konca januarja nakupili v ERI-Kisovec blago v vrednosti nad 5.000,00 tolarjev, dobili priročno darilo in nagradni
Nepopisna množica zunaj..
ko ljudje hočejo čim več stvari kupiti na enem mestu. To so tako imenovani 'doživljajski nakupi', ko mora biti ponudba čim širša in tudi ugodna." Zagotavljajo, da se bo v ERA-nakupovalnem centru marsikaj dogajalo, da bo poskrbljeno za družabne prireditve in žrebanja. Tudi Emil Štern, direktor Potrošnje d.d. Zagorje je dejal: "Nakupovalni center nismo gradili le za Kisovec, ampak smo ta objekt gradili za celo Zasavje. Pa tudi nismo
...in znotraj
kupon, s katerim bodo sodelovali v žrebanju kolesa sreče. Kupci so si z zanimanjem ogledali založeno trgovino, si nakupili kakšno malenkost ali tudi kaj več in prisostvovali druženju z glasbeniki.
Veseli pa so bili tudi Kisovški smučarji -skakalci, ki jim je ERA podarila 1 milijon tolarjev kot nagrado za uspehe.
RR.
jr.— j. u
J7 f?
uG~C,
HRASTNIŠKI ČETRTOŠOLCI SO PREDSTAVILI SREDNJI VEK
Četrtkovo srečanje, ki je bilo pretekli teden v knjižnici Antona Sovreta, je bilo nekoliko drugačno. Vodili so ga namreč otroci. Natančneje učenci 4.a. hrastniške šole in njihova učiteljica Mira Kolander. Številnim obiskovalcem so predstavili življenje v srednjem veku.
Projektno delo terja veliko priprav. Ko si učenci s svojo učiteljico izberejo določeno temo, si posamezniki oziroma skupine razdelijo naloge, ki vodijo do
prelistali so knjige Meščan sem itd. Slike so predstavljale srednjeveške pečate in grbe, takratno pohištvo, promet... Maketa srednjeveškega mesta je imela tudi obzidje, na posebno mizo so pripravili predmete, ki so jih izdelali sami: tnalo, izrezljali so poštno kočijo s konji, helebardo,...
Začetek predstave so naznanili bobni in potem sta nas Donna in Kristijan - v srednjeveških oblekah, seveda - s svojimi sošolci popeljala kakšnih tisoč let
skupnega cilja. In ko zadeva dozori, jo je treba predstaviti. Komu? Najprej samim sebi, da vidijo, kaj so ustvarili. Navadno povabijo še sošolce in učiteljice iz paralelke, vodstvo šole, starše... Naši četrtošolci pa so zbrali še več korajže. Prikorakali so v javni, kulturni hram... Že pred začetkom smo si lahko ogledali njihov skrbno pripravljen pano s slikami in tekstom. Tako smo izvedeli, da so snov črpali iz knjig o vitezih in gradovih,
v preteklost. Zvrstili so se prav vsi četrtošolci in za vsakega sta Kristijan in Donna napovedala, o čem bo govoril. Timotej, Žiga in Amadea so nam razložili, kako so nastala prva mesta, kje in zakaj... Matej in Darjan sta govorila o srednjeveškem prometu. Izvedeli smo še vse o takratni higieni pa o zabavah, razgrajačih, otroških igrah, šoli... Da ne bi bilo prehude treme so se tekst naučili na pamet, če pa se jim je kaj zataknilo, so povedali naprej lepo po svoje,
NOVICE IZ KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA TRBOVUE
Na mladinskem oddelku knjižnice smo v tem mesecu priredili kar nekaj zanimivih pravljičnih uric za naše mlade obiskovalce. Najmlajše je na prvi pravljični urici razveselil maček po imenu Molto. Skupaj s prijateljema, mačkom Leom in mačico Susu je otrokom pokazal, kako se da videti svet od zgoraj. Tudi marsikdo od naših mladih prijateljev je ze videl svet od zgoraj, največkrat iz letala. Na drugi pravljični urici nas je obiskala naša dobra prijateljica, miška Minka. Ko je odhajala, smo ji vsi prav veselo pomahali in obljubila nam je, da se se vrne med nas.
Kreativno delavnico je obiskalo nekaj pravih umetnikov. Izdelke pa si boste lahko ogledali na razstavi, ki jo bomo priredili v mesecu maju. Otroci iz starejše skupine, ki redno obiskujejo pravljične ure, so prav tako radi prišli. Tokrat so poslušali zgodbo o deklici Neli in njenem morskem prašičku Sčetinku. Za dober konec so narisali še nekaj risbic, ki jih lahko vidite v naši knjižnici. Tudi v mesecu februarju vam, dragi otroci, pripravljamo zanimive pravljične urice in delavnico! Ne pozabite pa, da imamo pri nas zelo veliko knjig, ki komaj čakajo, da si jih ogledate in preberete!	Simona Solina
tako da zastojev sploh nismo opazili. Tremo so pregnali tudi z deklamacijo šaljive pesmice o srednjeveškem mestu in s pravim srednjeveškim plesom s številnimi prikloni in zasuki, ki ga je naštudirala Simona, učiteljica
bila v tem večeru izrednega pomena. Spodbuda in pohvale oblikujejo pozitivno mnenje posameznika o sebi. Posebno pri otrocih. Neprestane graje, ki so nekaterim že kar v krvi, ne vodijo nikamor. Ob takšnih projektih se
glasbe.
Na koncu se je njihova razredničarka in mentorica Mira Kolander zahvalila vsem, ki so jim pomagali in poudarila, da je ponosna na vsakega posameznega učenca... Ta pohvala je
neverjetno izkažejo tudi tisti učenci, ki imajo manjše sposobnosti in so navadno bolj v ozadju. Tudi zaradi teh je ustvarjalno delo, ki gaje na naših šolah vedno več, pomembno.
Fanči Moljk
Matej Burkeljc	PRAV	PRAV
: u Tl TL 3
v
n
t n
Spoštovani bralci Zasavca!
Danes objavljamo prvo javno vprašanje. Torej vprašanje, ki bo istočasno poslano naslovniku in objavljeno v Zasavcu in katera bomo naslavljali zasavskim občinskim in državnim uslužbencem, direktorjem, politikom in drugim. Prvega smo naslovili na zagorskega župana Matjaža Švagana. Ko bomo prejeli odgovor, ga bomo skupaj s vprašanjem objavili. Vas pa vabimo, da sodelujete z vprašanji. Na naš naslov ali na elektronski naslov: igoste@hotmail.com nam pošljite čitljivo napisano vprašanje. Mi pa ga bomo, če bo dovolj zanimivo, objavili oziroma naslovili tistemu, kateremu bo namenjeno.
JAVNO PISMO ZAGORSKEMU ŽUPANU MATJAŽU ŠVAGANU
Znano vam je, v kako slabem stanju je regionalna cesta na odseku Izlake-Kisovec. Na nekaterih mestih je asfaltna prevleka povsem razrita, drugje so večje in manjše luknje. Kar zagotovo ne povečuje varnost
Sprašujemo vas, kako in kdaj nameravate omenjeni odsek regionalne ceste sanirati oziroma na slabo stanje cestišča opozoriti odgovorne?
Vaš odgovor bomo objavili v naslednji številki Zasavca oziroma, ko odgovor prejmemo.
Za uredništvo Igor Goste
PLAKETE ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV TRBOVLJE
Zveze kulturnih društev Trbovlje, ki ima svoj sedež v Delavskem domu Trbovlje, je sredi decembra lani sprejela sklep o uvedbi vsakoletnega izdajanja - podeljevanja plaket Zveze kulturnih društev Trbovlje. Društva, ki so člani te zveze so namreč ugotovila, da je v kulturnih društvih na področju občine Trbovlje mnogo članov, ki v njih delujejo kot pevci, glasbeniki, likovniki, folklorni plesalci, gledališčniki ipd., nimajo pa možnosti, da bi v času svojega večdesetlctnega delovanja prejeli kakšno posebno, vidnejšo priznanje. Nagrada Tončke Čeč, ki jo podeljuje občina Trbovlje vsako leto za večje kulturne dosežke je le ena, medtem ko je občanov, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi več sto, posebno tistih iz ljubiteljskih društev. Zato je nujno, da se uvede neodvisno od priznanj in plakat, ki jih podeljuje občina Trbovlje tudi posebno priznanje - plaketo Zveze kulturnih društev Trbovlje. Teh bodo na temelju posebnega pravilnika ZKD podelili vsako leto več. Letos jih bodo podelili prvič.
<	IL
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTA
Občina Zagorje je objavila javni razpis za sofinanciranje programov športa v letu 2002. Letos nameravajo sofinancirati športno vzgojo predšolskih in osnovnošolskih otrok, mladine in študentov. Naj večji del pogače bo namenjen športni vadbi v društvih, denar pa namenjajo tudi za šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ter vzdrževanje športnih objektov. Upoštevali bodo prijave, ki bodo prispele na občino do 26.februarja 2002. (Vir: Bilten)
KOLEDAR PRIREDITEV TOKRAT DRUGAČE
V preteklih letih so Hrastničani v tem času že dobili Koledar prireditev, ki je predstavil načrtovane dejavnosti raznih društev in organizacij za celo leto. Za prve mesece je bil dokaj točen in uporaben, v jesenskih mesecih pa že ni bil najbolj zanesljiv. Zato so se letos odločili, da bo izšel trikrat v tekočem letu. Prvič že v začetku februarja in bo obsegal dejavnosti do konca aprila. Društva in organizacije morajo zato čimprej poslati na občino svoje podatke, da pridejo v poštev za prvo publikacijo v letu 2002.
Fanči Moljk
NOV TURISTIČNI KATALOG PRIREDITEV
Turistično druptvo Trbovlje nadaljuje s pripravljanjem in izdajanjem trimesečnih turističnih katalogov kulturnih, športnih,
izletniških, družabnih in še kakšnih prireditev. Tako je pred dnevi izšel nov katalog s pregledom prireditev za obdobje od 1 .januarja do 31 .marca tega leta. Seveda tudi ta katalog ni popoln in zajema le podatke, ki so jih organizatorji lahko z vso gotovostjo predvideli. Manjkajo pa prireditve, nastopi ipd, ki so sicer v pripravi, niso pa jih mogli z datumi in urami obeležiti. Katalog je društvo razposlalo na številne naslove - podjetja, društva, šole, trgovine in drugi z namenom, da jih dobijo v roke čimštevilčnejši občani.
IL
POŠTA V KISOVCU
V prihodnjih dneh bo v uradnem listu objavljen razpis za gradnjo poslovnega objekta pošte v Kisovcu. V objektu bodo poleg poštnih prostorov še prostori za krajevne skupnosti Kisovec-Loke in novo knjižnico. Vrednost naložbe je okrog 100 milijonov tolarjev, financirata pa jo Pošta Slovenije in Občina Zagorje. Predviden začetek del je konec aprila letos, rok za dokončanje pa
15.septembre 2002. Stari objekt bivšega zdravstvenega doma in sedeža KS se bo porušil v prihodnjem mesecu. (Vir: Bilten)
AGENCIJA ZA PLAČILNI PROMET BO PRENEHALA Z DELOM
Že nekaj časa je znano, da so se odgovorni organi v Republiki Sloveniji odločili za prenehanje obstoja Agencije RS za plačilni promet. Njeno delo je že doslej postopoma prevzemala Ljubljanska banka, z vsemi svojimi enotami oziroma podružnicami. Tako bo v skladu z novim konceptom bančnega poslovanja prenehala 31.januarja tega leta obstajati tudi podružnica Agencije za plačilni promet (bivša SDK) štev.52700 v Trbovljah, s sedežem na Trgu revolucije 25. Dejavnost te podružnice bo s 1.februarjem tega leta prevzela LB Banka Zasavje d.d., ki ima svoje poslovne prostore v sosednji zgradbi. Večina zaposlenih v podružnici Agencije v Trbovljah bo ohranila zaposlitev oziroma delo, tega pa niso mogli zagotoviti za manjše število zaposlenih, vsaj zaenkrat ne.
TL
JOŽE BUDEN NAGRAJUJE
Na nagradno vprašanje, kje je doslej že pel Jože Buden, smo prejeli veliko pravilnih odgovorov. Odgovor se je glasil:	Pri Belih labodih, Vetru,
Akvamarinih, Zasavcih in Veselih hmeljarjih.
Tako je zapisal tudi Adrian Žulič, Kovk 23, 1431 Dol pri Hrastniku, ki bo po pošti prejel kaseto z naslovom Buden sem.
Igor Goste

RAZVEJAN DELOVNI NAČRT ZAGORSKIH INVALIDOV
Društveni odbor je v njem v uvodu zapisal: ob vsakem novem progrmu za tekoče leto želimo, da bi bil boljši, zanimivejši; vselej nam to ne uspe. Vseeno pa upamo, da bo članom všeč.
Gre, ve se, za delovne usmeritve v letu gospodovem 2002. Za poskus omogočiti okoli sto članom vsaj nekaj bolj ali manj domiselnih prireditev, srečanj, pohodov, izletov, delovnih in drugih pomenkov, skratka vsega tistega, kar si članstvo najbolj želi. Razumljivo je, da se omejitvam ne bo mogoče povsem izogniti. Večno vprašanje, ki ga doslej še nikoli niso povsem razrešili, je denar. Nikoli ga ni dovolj, tu in tam ga celo tako zelo primanjkuje, da je odbor prisiljen kakšno bolj ali manj domiselno pobudo zavreči ali jo vsaj odložiti na boljše čase.
Poglejmo, kaj vse se invalidom letos obeta. Vsega ne bi naštevali, ker smo s prostorom omejeni, zato najpomembnejše akcije, mimo katerih ne smemo, jih ne moremo pustiti vnemar. Mimogrede: po vsej verjetnosti se bodo člani zbrali na občnem zboru marca. Začeti pa nameravajo s praznovanjem Valentinovega pa pustno zabavo. Aprila bodo organizirali materinski dan. Maja je predviden dvodnevni izlet v Avstrijo ali Italijo. Prvo soboto julija bo spet veselo na pikniku "Štulm". Udeležili se ga bodo tudi številni člani društva invalidov iz Mežice. Oba vroča poletna meseca bo zatišje, vendar naj bi že v začetku septembra pripravili izlet na Notranjsko; radi bi ugotovili, kako kažejo trte. In ko je že beseda o tem, brez martinovanja ne bo šlo, tam okoli 11.novembra.
Marsikaj želi društvo storiti za izboljšanje ali krepitev zdravja svojih članov. V ta okvir sodijo bivanja v zdraviliščih, kjer ima slovenska invalidska organizacija svoje zmogljivosti. To so: Čatež, Radenci, Topolšica, Šmarješke in Ptujske Toplice, Rogaška, Simonov zaliv... Kot vedno bo tudi tokrat vse prijave skrbno pregledala posebna komisija in dodelila deset-dnevno bivanje najpomembnejšim članom. Prijave pa bodo morale biti v društveni pisarni do 1.marca.
Zadnja leta so se članom prikupile tedenske počitnice ob morju. Gre za razmeroma poceni letovanja z možnostjo obročnega plačevanja stroškov. Tokrat naj bi pripravili te oblike rekreacije v Umagu in na Lošinju. V društvenem uradu je mogoče kupiti karte v Medijskih Toplicah, pogoj je le plačana članarina za letos. Ponujajo tudi možnosti kopanja v Laškem.
Vsako prvo sredo v mesecu zdravstvena delavka meri krvni tlak zainteresiranim; mogoč je pregled kostne mase v društvenih prostorih; ni za spregledati možnosti organizirane telovadbe proti osteoporozi in bolečinam v hrbtenici v Medijskih Toplicah. Kdor zmore, utegne sodelovati tudi na pohodih, vsako prvo soboto v mesecu.
Društveni odbor, sestavlja ga kar precej žensk, je z velikim zadovoljstvom sprejel odločitev občine, da jim za 99 let podaljša pogodbo za brezplačni najem lokala; hvaležen ji je za denarno podporo, ki jim jo vsako leto nakloni. Prav tako rudniku in ostalim podjetjem. Ob koncu lanskega leta so v okviru razpoložljivih možnosti obiskali na domu ali v domu oskrbovancev na Izlakah 180 članov in jih skromno obdarili. Še marsikaj bi utegnili povedati o prizadevanjih zagorskega društva invalidov, med drugim, da so lani decembra organizirali proslavo mednarodnega dneva invalidov, da še vedno delujejo številne sekcije, vendar o vsem tem in drugem še kdaj drugič.
M.V
Javni Zavod Zdravstveni dom Radeče v številkah
V začetku leta 2000 le bilo stanje zares dramatično. Iz preteklih let se je nabralo približno 35 milijonov tolarjev izgube iz redne dejavnosti in Rudis Trbovlje je vložil tožbo za neplačane storitve pri gradnji zdravstvenega doma, zavod pa je zapustila tudi tedanja direktorica. Zaradi neplačanih računov so kar po vrsti odpovedovali sodelovanje dotedanji dobavitelji in izvajalci dejavnosti. Ustanoviteljica, občina Radeče, je pripravila ukrepe za sanacijo razmer. Občinski svet je imenoval Mira Florjanca za v.d. direktorja, da pripravi in izvede sanacijski program. Skladno s statutom so za strokovno vodenje medicinskega področja imenovali doktorico Kus - Sotoškovo. Izdelali so program poslovnih ukrepov, ki je od ustanovitelja zahteval pomoč pri odpravljanju izgube iz preteklih let, od zaposlenih pa dosledno izvajanje plansko opredeljenih storitev in s tem pridobitev planiranih sredstev od Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ustanovitelj je zagotovil znatna finančna sredstva za poplačilo dolgov, najprej ključnim dobaviteljem in izvajalcem uslug (medicinske preiskave in storitve), ki so se v večini primerov, po plačilu glavnice dolga, prijazno odrekli takrat že velikim zamudnim obrestim. Z Rudisom je bil dosežen izvensodni sporazum o plačilu terjatev iz naslova investicij, tako, da so umaknili tožbo. Tudi Rudis je “odpustil” plačilo zamudnih obresti, dogovorjeno v izvensodnem sporazumu pa je občina Radeče v celoti poravnala.
Kolektiv zdravstvenih delavcev je v letu 2000 izpolnil planske obveznosti 100 % kljub težkim pogojem dela, saj je primanjkovalo medicinske opreme in skrbno je bilo potrebno ravnati z medicinskim materialom. Poslovno leto so zaključili s pozitivno razliko med prihodki in odhodki v višini 10 milijonov tolarjev, s čimer je bila vsaj delno pokrita izguba preteklih let.
Velik del stroškov je izhajal iz prevelike stavbe zdravstvenega doma. Zgradba ima v štirih etažah po 450 m, skupaj 1880 m prostorov, za dejavnost pa je potrebna kvečjemu polovica.
Dotedanjim upnikom so prostore odprodali, prizadevajo pa si tudi čim bolje zapolnili še razpoložljivi prostor z dejavnostmi, ki bi pomagale nositi velike stroške vzdrževanja in ogrevanja. Uspelo jim je, da so v stavbi ZD dejavnosti, ki imajo kar največ skupnega z zdravstvom: lekarna, zobozdravstveni laboratorij, fizioterapija, lepotni salon in pedikura. Od same izgradnje (pred 5 leti) so bili prazni prostori za otroško in mladinsko zobozdravstvo, ker je bila koncesija za to dejavnost oddana zasebni zdravnici, ki pa se kljub predhodnemu dogovoru ni želela preseliti v zdravstveni dom. To so v letu 2001 rešili in dejavnost otroškega in mladinskega zobozdravstva je sedaj v ZD. Z ministrstvom za delo, dom in družino se dogovarjajo za najem 250m. prostorov za Varstveno delavni center in zgradba ZD bo praktično povsem zasedena. Sredstva, ki so jih in jih bodo na ta način iztržili, so bila namenjena za pokrivanje obveznosti gradnje ZD in bodo v bodoče za skupno pokrivanja stroškov vzdrževanja.
V lanskem in predlanskem letu so uspeli s pomočjo ustanoviteljice občine Radeče nabaviti tudi precej drage medicinske opreme, pa tudi donatorji so prijazno priskočili na pomoč.
O kadrih pa je v.d. direktorja Miro Florjane povedal:
»Naš zdravstveni dom je eden najmanjših v Sloveniji. Zaposlene imamo tri zdravnike na splošnem in dispanzerskem področju, tri zobozdravnike, področje ginekologije pa pokrivamo z zunanjim zdravnikom, ki to delo opravlja pogodbeno. Zaposlenih je tudi devet medicinskih sester s srednjo izobrazbo, od tega tri v zobozdravstvu, ena v laboratoriju, dve v patronažni službi in tri v splošni in dispanzerski dejavnosti. Potrebovali bi še višjo medicinsko sestro za zahtevnejša dela v patronaži, zato imamo za to delovno mesto zunaj že razpis in pričakujemo ustrezno prijavo. Kot majhen, podeželski zdravstveni dom imamo velike težave s pridobivanjem kadrov. Medicinsko osebje vidi večjo socialno varnost v velikih bolnišnicah in Kliničnem
iuiiTia hn.Tn
31. PROSINCA 2002
centru, na podeželju pa si kot zdravnik ves čas sam, odgovoren za vso populacijo. Pri vsem tem je medicinsko osebje nenehno izpostavljeno najrazličnejšim kritikam, ki niso vedno dobronamerne, zato ni čudno, da je bila v preteklost takšna fluktuacija. Že drugo leto vztrajamo v polni sestavi, zavedamo pa se, da bodo v naslednjih letih upokojitve in zato že štipendiramo študentko stomatologije, prošnjo za štipendijo za študij splošne medicine pa je tudi naslovila študentka iz Radeč. Zanjo smo zaprosili občino Radeče, dajo vključi v svoj štipendijski sklad. Področje finančno-računovodskih, splošno kadrovskih in pravnih zadev ter plansko-statističnih	in
informacijskih opravil nam servisno opravljajo skupne službe v okviru združenja zdravstvenih domov celjske regije v Celju. Zaradi dislokacije si prizadevamo dejavnosti organizirati v Radečah skupaj s ostalimi Javnimi zavodi kot so Komunala, Kulturno turistično rekreativni center in Osnovna šola, s čimer naj bi zadevo tudi ustrezno pocenili in racionalizirali.«
R.Š.
HRASTNIK PREDSTAVLJA RADOVLJICO
Zdravstveni dom Hrastnik je od 25.januarja letos spet olepšal svojo notranjo podobo. Fotoklub Hrastnik je namreč razsatil 41 barvnih fotografij z različnimi temami svojih kolegov iz Radovljice, s katerimi že dolgo uspešno sodelujejo. Predstavilo seje 18 avtorjev, fotografije v zgornjih prostorih zdravstvenega doma pa si bo mogoče ogledati do 25.februarja 2002. Od 7.februarja do 7.marca 2002 pa se bo s 34 deli predstavilo tudi sedem članov Fotokluba Hrastnik v Kosovi Graščini na Jesenicah.
Fanti Moljk
ŠIRITEV RADEŠKEGA POKOPALIŠČA
V Radečah in okolici se je v zadnjem času kar precej spremenilo. Pričela se je širitev pokopališča in iz težav so se počasi začeli izvijati zaposleni v zdravstvenem domu. Na pogovor o tem kako napreduje širitev pokopališča in kakšna so predvidevanja smo se napotili k direktorja Javnega podjetja Komunala Radeče d.o.o., Mirku
Florjancu.
Kaj se v tem trenutku dogaja z bivšo vrtnarijo v Radečah, ki je bila odkupljena za namen razširitve pokopališča in ki je v lanskem letu prešla v upravljanje JP Komunale Radeče d.o.o.?
Problema omejenosti prostora za pokopališko dejavnost so se v Radečah zavedli že pred leti in pripravljeni so načrti za novo pokopališče na novi lokaciji (nad bencinsko črpalko v Radečah). Pred nekaj več kot letom dni je prišlo končno do spoznanja, da je takšna prestavitev in ureditev novega kompleksa prevelika finančna obremenitev za tako majhno občino. Tako je bila na srečo tedaj na prodaj stara opuščena vrtnarija s pripadajočimi objekti, zemljiški kompleks, ki se drži kompleksa sedanjega pokopališča. Občina je odkupila in dala v upravljanje Komunali z namenom, da se na ta kompleks razširi pokopališka dejavnost. Takoj je bil izdelan idejni projekt, v letošnjem letu pa je naročen tudi že glavni projekt, kajti potrebe po grobnih parcelah narekujejo, da moramo pričeti s pokopi na novem delu že nekje konec leta 2002. Gre namreč za to, da bi v izogib dragim zemeljskim delom (zaščita podtalnice) na novem delu izvajali samo žarne pokope, pri čemer pa nam gre na roke dejstvo, da je približno 75% žarnih pokopov in 25 % klasičnih. Da bi na starem delu pokopališča prihranili prostor za klasične pokope, bomo tam prenehali s postavljanjem žarnih grobov, te pa moramo zagotoviti na novem delu, kot rečeno, že konec leta 2002.
Boste v tem času ta del uporabljali za gojenje cvetja in ostale potrebe pokopališke dejavnosti?
Tako je. Celoten novi kompleks lahko razdelimo na 5 delov. Del, kjer je danes bivši vrtnariji pripadajoč sadovnjak, je namenjen za eventualne množične pokope, ki ga pokopališče po Zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti mora imeti. Ta del bo ostal kot sadovnjak in upamo, da ga namensko ne bo potrebno nikoli uporabiti. Drugi del je del z odkupljenimi objekti v katerih bodo urejeni prostori za garaže in gospodarski objekti za pogrebno dejavnost, s čimer se bo razbremenil sedanji objekt mrliške vežice, ki jo bo mogoče posodobiti za pristojnejšo in kvalitetnejšo izvedbo pogrebnih svečanosti.
Med odkupljenimi objekti je tudi objekt na novo zgrajene trgovine, ki ga bomo uporabili za trgovino s cvetjem, drobnim vrtnarskim orodjem, svečami in drobno opremo za grobove. Od treh preostalih delov, kjer bomo locirali tri kareje žarnih grobov, bo v bližnji prihodnosti zgrajen samo eden, ostali del pa bomo uporabljali za proizvodnjo cvetja in grmovnic, za nasade v. občinskih parkih in zelenicah ter seveda za potrebe samih pokopaliških površin.
Ste kdaj razmišljali da bi šolarje sosednje šole na tem delu vrtnarije poučevali o potrebah po okrasitvi mesta, gojenju cvetic, grmovnic in drevja?
Z ozirom na namembnost pravzaprav ne, se je pa zadeva razvila sama od sebe. V kompleksu vrtnarije je tudi lep sadovnjak in ko so učenci naše šole v okviru hortikulturnega krožka izrazili željo, da bi ga oni negovali in se učili obrezovanja in drugih veščin vrtnarstva smo jim seveda to dovolili in oboji smo zadovoljni, saj lepo skrbijo za drevje, kosijo travo in vse skupaj vzdržujejo. Med počitnicami jim seveda priskočimo na pomoč komunalni delavci.
R.Š.
PRIČAKOVANJE NA IZPLAČILO ODŠKODNINE
Zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ki je bil objavljen 14.3.2001 v uradnem listu, predvideva tudi za prisilne mobilizirance	izplačilo
odškodnine v višini po 20.000 SIT za vsak mesec, ki je bil priznan - odločbo o statusu žrtve vojnega nasilja. Pravico do odškodnine imajo le tisti mobiliziranci, ki imajo odločbo in izkaznico. Računa se število mesecev od vpoklica do 15.maja 1945.
Druga skupina upravičencev so otroci padlih mobilizirancev, ki so izgubili življenje do 15.maja 1945. Odškodnina zanje znaša za otroke padlega po 200.000 SIT. V zakonu je predvideno izplačilo odškodnine v dveh obrokih. Prvi obrok naj bi bil izplačan po IS.januarju 2002 v znesku 150.000 SIT in drugi obrok v enakem znesku leto kasneje. Ostanek odškodnine preko obeh obrokov pa bo izplačan v obliki
obveznic. Za izplačano odškodnino se ne plačuje davka. Odškodnina bo upravičencem izplačana na temelju pravnomočne odločbe. Naj omenimo še to, da je treba članarino Društvu mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-45 Območnemu odboru Zasavje, poravnati v znesku po 2.500 SIT do 30.aprila tega leta. To društvo je vložilo dve tožbi, eno v Sloveniji, drugo pa v Nemčiji za priznanje pravic v obliki odškodnine predvsem od Nemčije, kakršno je že priznala in izplačala drugim državam.
tL
Z BRANETOM KOBALOM POD ETNO
Na četrtkovem srečanju 17.januarja letos so v knjižnici Antona Sovreta spet gostili starega znanca Braneta Kobala, ki je predaval v Hrastniku že šestič. Tokrat je navdušil s prelepimi posnetki izbruha vulkana Etne, številne obiskovalce pa je z diapozitivi popeljal tudi po slikovitih in zanimivih predelih Romunije. Predstavil je rojstni kraj Matije Karvina - našega kralja Matjaža, rojstni grad grofa Drakule, življenje tamkajšnjih ciganov in še marsikaj. Braneta Kobala odlikuje živahno in duhovito pripovedovanje, ob določenih trenutkih pa pokaže tudi svoje igralske sposobnosti.
Fanti Moljk
V TRBOVLJAH USTANOVILI MLADINSKI CENTER
Dne 15.januarja letos je stopil v veljavo odlok občine Trbovlje o ustanovtivi javnega zavoda Mladinski center Trbovlje. Ustanovili so ga z namenom, da bo opravljal mladinsko interesne dejavnosti za mladino na območju občine Trbovlje. Zaenkrat je sedež centra na Mestnem trgu 4, to je v zgradbi Občine Trbovlje. Dejavnost, ki jo bo ta center opravljal je kar precej pestra. Občinski svet bo na predlog župana imenoval vršilca dolžnosti direktorja v dveh mesecih od ustanovitve centra. Center bo upravljal svet centra s sedmimi člani. Center bo pridobival sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev občine Trbovlje, od prodaje storitev in izdelkov ter iz drugih virov.
tL
31. PROSINCA 2002
j. n jj o i~ "[i & v, p.
Katanec, Kučan in Zabotova v tekmi za prva mesta
Začeli so pri desetem, a ga ni bilo. Pardon, za deseto mesto na lestvici najbolj priljubljenih Slovencev v letu 2001 so bralci časopisa Nedeljski dnevnik izbrali poslanca Janeza Janšo, slovesna prireditev je potekala v soboto, 19. januarja v Športni dvorani Litija, kjer se je zbralo približno 3000 obiskovalcev, kar je največ doslej. In mimogrede: tudi devetouvrščenega na lestvici Naj-Slovencev leta 2001 ni bilo na prireditev, čeprav je publika z nestrpnostjo pričakovala, kaj bo povedal slavni nogometaš Mladen Rudonja. Ampak moderatorji: Rado Časi, Vesna Malnar in Saša Lendero so znali prisotne potolažiti zaradi tistih, ki jim obveznosti niso dopuščale, da bi se v soboto videli v Litiji.
Da Kučan ni prvi? Potlej je pa sigurno drugi, so dejali, in
predsednik je poudaril, da ga je razveselilo drugo mesto.
Leseni rogisti iz Kresnic so že znani po tem, da slavnostno zaigrajo pričetku prireditve SLOVENEC LETA 2001, saj seje litijska športna dvorana polnila dobre pol ure, saj tolikšen zalogaj publike ni tak6 malo, da bi se zmogli kar mimogrede posesti. Slavnostne goste so pričakale prijazne gostiteljice v narodnih nošah, potem pa je kulturno-zabavni program pričel ansambel ZASAVCI, ki so poskrbeli za vedro razpoloženje s pesmijo "Kje si prvič s hruške padel...", zatem pa je glavni in odgovorni urednik Nedeljskega dnevnika Zlatko Šetinc spregovoril o štiridesetih letih delovanja omenjenega časopisa, pa o 30.000 glasovnicah njihovih bralcev in bralk, ki so želeli najbolj priljubljene Slovence v letu 2001 povabiti na kosilo. In zmagal je... No, menda vse do zadnjega kroga žrebanja niso vedeli za zmagovalca. Ampak ostali smo pri osmem mestu na lestvici, ki ga je zasedla brhka pevka Natalija Verboten, ki si je zavoljo previsokih pet in neprepričljivega dekolteja malce v zobeh s Tonetom Fornezzijem-Tofom, ampak na
Prepričljivo tretja po priljubljenosti -nekdanja redovnica Vida Žabot.
prireditvi sta se dobro ujela, saj je Verbotnova zapela kar dve pesmi: Lizika in Tiho,tiho. In še ansambel Pop Design je tokrat zapel v stari zasedbi z Vilijem Resnikom in pesmica Dotaknil se tvojega bom srca bo očitno postala uspešnica.
Na sedmo mesto so bralci Nedeljskega dnevnika uvrstili očarljivega predsednika parlamenta Boruta Pahorja, ki se je za izkazano zaupanje zahvalil in še omenil, da rad pogleda ljudi, ki se oblačijo tako, kot jim narekuje srce. Šesto mesto je osvojil glasbenik Adi Smolar, ki je publiki zaupal, da je v "rekelcu in hlačah na rob" prišel zgolj po ženini izbiri, češ, da ga bodo zato ljudje bolj resno jemali. Še zmeraj se zna nasmejati na lasten račun in to je verjetno publiki zelo všeč. Na peto mesto lestvice Slovenec leta 2001 se je uvrstil prvak SNS Zmago Jelinčič, kije na prireditvi pozornost vzbudil še po drugi strani, saj je zaplesal z Natalijo Verboten, kot je pač ona želela. Glede tega, zakaj je že najavil svojo kandidaturo za predsednika države pa je dejal: "Ker pravijo, da prvi pobere smetano." Tretji, ki se je opravičil, da ni prišel na prireditev, pa je bil premier dr.
"Kakšen bo uspeh naših nogometašev na svetovnem prvenstvu?” so vprašali prvouvrščenega Katanca, ki je odvrnil: "Ne bi znal dati pravilnega odgovora."
Janez Drnovšek, ki mu je sicer pripadlo četrto mesto na lestvici SLOVENEC LETA 2001. Preostali so še prvi trije, ki tokrat niso bili le iz vrst politikov, saj se je na tretje mesto uvrstila nekdanja redovnica Vida Žabot, drugo mesto je prevzel predsednik države Milan Kučan, na prvem mestu pa je pristal selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec. Slavna trojica naj-Slovencev 2001 je bila resda prisrčna, saj je Vida Žabot omenila, da je zagotovo zaljubljenost, če si od koga izbran, če pa te izbere toliko ljudi, bi to ljubezen vračala le na tak način, da bi med ljudmi zasejala vedrino.
kosili povabljencev izdatno daje duška. Srečko Katanec pa seje poleg vseh, zahvalil tudi svoji mami, kije glasovala zanj, ter dejal, da se bodo na svetovnem nogometnem prvenstvu kar najbolj potrudili, da ne bodo razočarali slovenskih navijačev. Daje bil konec prireditve kar najbolj prijazen, sta litijski župan Mirko Kaplja in glasbenik Vlado Kreslin skupaj zapela pesem KoPkor kapljic, tol'ko let...
Skulpturo za prvouvrščene na lestvici SLOVENEC LETA 2001 je izdelala akad. kiparka Dragica Čadež, podelili pa so še nekaj nagrad, in sicer Plesalcu leta 2001 - Blažu Godcu iz Kresniških Poljan, Koreografinji leta 2001 - Mojci Horvat iz Ljubljane, Športnemu paru leta 2001 - lokostrelcema Moniki Žoher in Juretu Golcu, Športniku leta 2001 - Urošu Vclebcu za zmago na triatlonu v Avstraliji, VRČ ZAUPANJA -managersko priznanje pa so podelili Nadi Klemenčič, predsednici Uprave Zavarovalnice Triglav Ljubljana. Prireditev, ki je po organizacijski plati tudi v domeni litijskega rojaka Jožkota Godca, pa so glasbeno-zabavno popestrili še Saša Lendero s skladbo Moja želja, ansambel Slovenski muzikanti. Moped show in Sašo Hribar, Jurij Souček v vlogi sodobnega Krjavlja, Nevv Swing Quartet, Jan Plestenjak in pa še Gojmir Lešnjak. Daje bilo druženje prijetno, je pripomogla družba znanih in priljubljenih Naj-Slovencev 2001,
Manj znani, znani, zelo znani...
In za vedrino je znal poskrbeti tudi predsednik Kučan, kateremu so čestitali tudi za rojstni dan, dejal pa je, da trenerju Katancu privošči kakšen kilogramček več in naj si s
ki so s publiko znali delili besede, glasbo kot tudi razpoloženje.
RR.
Slike: Marjan Šušteršič
v n t) d "c I; n n
31. PROSINCA 2002
Jan Plestenjak
VISOK, A PREPROST IN ŠARMANTEN
Povsem sproščeno je pristopil k pogovoru. Kot da nima treme. Kot da se je vedno pripravljen pogovarjati. In kot da je zmeraj na voljo, da kaj zapoje. Zatrjuje, da ni glasbenik zgolj po naključju, zato je svojo šesto zgoščenko naslovil zelo preprosto: JAN. Trenutno pa pripravlja pop-koncert s Slovenskimi filharmoniki, ki bo 8. februarja in se bo predvajal tudi na POP TV.
Kaj vas navdihuje pri pisanju glasbe?
Navdihujejo me povsem vsakdanje stvari oziroma življenje, ki ga živim. In z glasbo se najbolj iskreno izražam o svojih željah, čustvih in sploh o vsem.
Ste zahteven človek?
Mislim, da sem bolj zahteven
do sebe kot do drugih. Moj tempo življenja je zelo hiter, zato sem postal malce selektiven, saj sem venomer v družbi z ljudmi. In če bi se vsem enako posvečal, mi za prijateljske stike sploh ne bi ostalo časa. Nasplošno pa tudi v prijateljstvih znam ločiti zrno od plev.
Imate veliko prijateljev?
S tistimi prijatelji, ki jih imam, smo prijatelji že zelo dolgo. Prijateljstvo je zame izmenjava dobre energije, kot tudi občutek spoštovanja in zaupanja.
Ste zelo vražjeverni?
Oven sem po horoskopu, vražjeveren pa nisem. Morda mi horoskop ugane le to, da sem pripravljen veliko storiti za svoje želje.
Ali verjamete v ljubezen?
Valentinovo se mi zdi najbolj simpatičen med vsemi prazniki. Zdi pa se mi, da veliko moških dela napako pri osvajanju žensk, ker nastopajo pred žensko.
namesto da bi ji prisluhnili, dvorili.
Besedilo in slika: RR.
Natalija Verboten:
"Še sreča, da pojem"
Od jutra do noči je naslov četrte zgoščenke Natalije Verboten, Štajerke, ki je v hipu osvojila srca poslušalcev. Pravi, da jo glasba povsem začara, svojih želja pa ne bi spremenila za nič na svetu. Bralci Nedeljskega dnevnika pa so jo po številu glasovnic izbrali med najbolj priljubljene Slovenke leta 2001.
Kaj menite, zaradi katerih naj-stvari ste bili izbrani med najbolj priljubljene Slovenke leta 2001?
Zelo me je presenetilo, obenem pa tudi razveselilo dejstvo, da me imajo poslušalke in poslušalci zelo radi. Prizadevam si, da dam pri petju maksimalno od sebe, da se ljudem posvetim, ko jim pojem, in da jih tudi sprostim ter se v družbi z menoj zabavajo. In verjetno je ta iskrenost do svojega dela oziroma ljubezen do glasbe.
navdušila ljudi, da so glasovali zame.
Se morate zelo otepati moških, ki se zaljubljajo v vaš stas in glas?
Haha, sploh ne vem, da se kdo zanima zame. Prek interneta včasih dobim kakšno prisrčno povabilo, sicer pa je videti, da znajo biti tudi moški zadržani, saj je treba za takšne stvari osebno pristopiti k drugemu.
Katere vrline pa najbolj spoštujete pri moških?
Pri moških imam rada, če so zanesljivi in zvesti. Če pa se z njimi lahko še pogovarjaš, je pa sploh čudovito.
Ste tudi pri vodenju TV-oddaje Vsakdanjik in praznik pridobili kakšne izkušnje?
Pred petimi leti sem kot moderatorka začela v TV-oddaji PO DOMAČE oziroma v zdajšnji: VSAKDANJIK IN PRAZNIK, kjer predvajamo narodnozabavno glasbo. Izkušnje, ki sem si jih pridobila, pa mi koristijo predvsem v bolj pristnem pristopu do publike.
Se radi posladkate?
Ja, najraje imam domače pecivo, jabolčni zavitek in prekmursko gibanico.
Ste morali doslej velikokrat spreminjati svoje želje?
Ne, nikoli. Stremim le za tem, da uresničim, kar si želim. Saj mora človek slediti temu, kar si želi, in kar čuti, da je prav.
RR.
Slika: Marjan Šušteršič
Oto Pestner:
TEH HITRIH TRIDESET LET
Oto Pestnerje doslej izdal že 32 zgoščenk, prek dvajset let ustvarja tudi z zasedbo New Swing Quartet, s katero so posneli že 39 zgoščenk. Trenutno še vedno promovira dvojni album: Trideset let in pripravlja tri videospote za pesmi: Mati, bodiva prijatelja; Vem, nekje živeti mora in pa za skladbo: The time to say Goodbye, ki bodo po televiziji predvajani v marcu. Ker letos mineva 25 let od smrti Elvisa Presleya, se nadeja posneti 25 najlepših Presleyevih balad. Na kratko je o svoji dolgoletni glasbeni karieri spregovoril tudi za Zasavca.
Kaj je tisto, zaradi česar se glasbe ne naveličate?
Ker me glasba zanima, me tudi navdihuje in se je ne naveličam. V glasbi večinoma nastopam kot pevec, delam pa tudi kot producent v glasbenem studiu.
Zakaj vi pri izvajanju črnske duhovne glasbe nimate težav?
Povsem brez težav tudi pri meni ne
gre, res pa je, da mi mnogi priznavajo, da mi je tovrstna glasba, čeprav je težka za izvajanje, pisana na kožo. Pri izvajanju glasbe dam dosti na občutek, da s tem nekako zajamem srž glasbe, jo bolj razumem in mi je ljubša za petje.
Menite, da so zdajšnji časi naklonjeni glasbenim ustvarjalcem?
Mislim, da je čas glasbi zmeraj naklonjen, četudi se včasih popularni
glasbeni stili zelo menjajo. Dandanes je mogoče glasba ljudem bolj dostopna, tudi ponudba je večja, tako da imamo danes v glasbi veliko bero doberga in veliko bero slabega.
Ali ste zelo kritični, kadar poslušate druge glasbenike?
Ja, včasih. Vendar me dobra izvedba zmerom prevzame in mi daje tisto notranje zadovoljstvo, da me poslušanje glasbe razvedri in oplemeniti.
Kako pa najrajši preživite prosti čas?
Če se le da, najrajši doma, v krogu družine. Za hobi rad pogledam kakšen film, veselim se pa že, da prihaja pomlad, ko bo vreme bolj naklonjeno raznim izletom.
Ste mogoče kdaj pojedli tudi kakšen "zarečen" kruh?
Oh, dostikrat in zagotovo ga bodo
pojedli še tudi tisti, ki pravijo, da ga ne bodo nikoli. Če si pravi muzikant, tudi to vedno narediš, saj je povsem človeško delati napake.
RR.
Slika: Marjan Šušteršič
31. PROSINCA 2002
F. T> ^FuF
M
Banalne scene namesto nenavadnih
Ali takrat, ko sc drugi posvečajo športu, ugotovite, da bi lahko postali romantični in osvojili ljubljeno osebo? Morda pa se vam zdi bolj nenavadno, kadar se spreta zaljubljenca, za katera ste že kupovali poročno darilo. Pravzaprav slehernega včasih malce zmede uspešnost drugih, ker za trenutek pomisli, da 'bi tako moralo biti'. Vse dokler tudi tisti drugi ne zamenjajo službe, se sprejo s partnerjem, spremenijo "imidž", začnejo potovati po svetu ali ohranjati tradicionalne vrednote poštenja in spoštovanja. Toda, mar je to sploh nenavadno, saj pravijo, da je v vsaki slabi stvari tudi kaj dobrega in obratno. O nenavadnih rečeh pa so spregovorili nekateri anketiranci.
Besedilo in slike: Petra Radovič
Domen Kolenc, učenec, iz Zagorja: "Nenavadno je, da je toliko nasilja v svetu in da so ljudje preveč nestrpni drug do drugega."
Veronika Kotar, dijakinja, iz Zagorja: "Nenavadno se mi zdi,
da je toliko prepirov med ljudmi in razvez med zakonskimi pari."
Nevenka Tomšič, profesorica angleščine, iz Kisovca:
"Najbolj nenavadne stvari v današnjih časih so nasilje in pa goljufije, ki jih je zelo veliko."
Miha Bele, dijak, iz Litije:
"Nenavadnost mi je všeč, če mi daje občutek svobode, zato imam rad moderno glasbo in filme, kadar na sodoben način prikazujejo aktualne probleme."
Rado Slane, kmet, iz Litije:
"Dandanašnji ni nobenih nenavadnih stvari, saj so včasih zadeve še preveč predvidljive. Morda hi le vsi skupaj rabili kakšne nenavadne vzpodbude, da bi bili prijetnejši pri druženju."
Veronika Čosič, dijakinja, iz Litije:
"Hrepenim po nenavadnih stvareh, če so to filmi, obleke, glasba in zabave, ker si rada privoščim kaj novega ali drugačnega."
Amila Omerovič, dijakinja, iz Zagorja:
"Čudi me, da je dandanes veliko razprtij med ljudmi, nasilja nad otroki in da prevečkrat po obleki sodijo o človeku."
Karin Raspotnik, učenka, iz Litije:
"Všeč so mi nenavadne frizure, všeč mi je, če se ljudje nenavadno oblačijo, rada imam spremembe, ki so ustvarjalne pa četudi so nenavadne."
Irena Peterka, upokojenka, iz Litije:
"Nenavadno za današnje čase je nasilje, pa naj bo verbalno ali neverbalno. Mogoče so temu krive tudi prevelike azlike med bogatimi in revnimi."
Alenka Brodnik, uslužbenka, iz Zagorja: "Nenavadno je, ko je tolikšen porast drog in
alkoholizma med mladimi, saj so preveč dovzetni le za negativne vplive okolja."
Anica Namestnik, upokojenka, iz Litije:
"Nenavadne stvari se včasih zdijo trapaste ali odštekane, vendar so mi pri mladih všeč. Toda rajši imam klasične stvari, za katere vem, da so tudi kvalitetne."
Gordana Gracar, uslužbenka, iz Litije:
"Najbolj nenavadno se mi zdi, da je toliko nasilja in neprijaznosti v medsebojnih odnosih. Morda vpliva tudi nezadovoljstvo ljudi, ker ne dobijo služb."
t;:viTin,13 M.inn
Branka Jan
Poiskali so ne|u ker sami
»Ne, ne, tole pa ne bo šlo tako. Ne, ne moreš tako delati. S tem se pa res ne morem strinjati. To je recimo enako, kot če bi s tem naredil tako in tako, če bi, pa ne razumi narobe, tu naredil...« »Ne, saj mi ni treba razlagati. Saj vem, kaj hočeš reči. To ni niti približno enako. Nikar ne moraliziraj. Treba je narediti rez in konec. Saj vem, kaj hočeš povedati...«
Verjetno se je že marsikdo znašel v podobnem položaju. Kljub prijateljstvu in druženju z določenimi osebami, kljub mogoče še tesnejšim odnosom, so naši pogledi na določene stvari in dogodke v življenju lahko močno različni. Svoja prepričanja pa običajno želimo braniti. No, odvisno od posameznih osebnostnih lastnosti, ampak kakor hitro pride do različnih mnenj pri osebah, ki se ne želita kar tako vdati nasprotnem prepričanju, lahko hitro pride do spora. Zdi pa se mi, da se skušamo tem večinoma izogibati. Kar pa vedno le ni mogoče. Pred kratkim sem nekje prebrala tole: »Močno zaljubljena sva se na začetku najinega druženja hote izogibala sporom, pa so le-ti kar sami poiskali naju. Imela sva namreč to srečo, da sva se dolgo časa vsakodnevno videvala in se spoznavala v različnih razpoloženjih. Kmalu pa so se pokazale razlike med najinimi vzorci reševanja sporov.«
Z osebami, ki so nam pri srcu, ponavadi pač ne želimo biti v sporu. Običajno je pri tem prisoten predvsem strah pred posledicami, do katerih bi lahko takšen spor pripeljal. Predvsem v odnosih, ko do resnejših nesporazumov še ni prišlo, se zdi to nekoliko tvegano. Ali lahko zaradi tega pride tudi do zamer? Ali lahko to pomeni celo prekinitev odnosov? Kako daleč sploh lahko grem z uveljavljanjem svojega mnenja? Kako dolgo bo to zgolj izmenjava nasprotujočih si mnenj, ki je povsem zdrava in normalna, celo spodbujani tako imenovani pro et contra, kdaj pa lahko to preide v spor in kreganje širših razsežnosti? In predvsem, če nasprotujoča si mnenja že preidejo zgolj mejo različnih pogledov, kako se potem, če rečemo čisto po domače, pobotati?
Če spor res pripelje tako daleč, je velikokrat težko. Samo zaradi ljubega miru zanikati svoje prepričanje? Ja, tudi to gre. Včasih je celo najboljša rešitev; če vidiš, da sogovornik tokrat le ne more sprejeti tvojega mnenja in bi stvar lahko res zašla v nevarne vode. Verjetno pa ni dobro, če takšen način postane navada, ker lahko nekoč vse zamolčano izbruhne. Po mojih izkušnjah je najboljše sogovorniku seči v roko z besedami: »S teboj se niti slučajno ne želim prepirati, ker te preveč spoštujem. Tej debati očitno ne bova prišla do dna, zato je najbolje, da jo zaključiva in stvar, če je le mogoče, opraviva vsak po svoje.« Če je tudi na drugi strani razumna oseba, bi moralo to za »mirno razrešitev spopadov«, če smo malo dramatični, zadoščati.
Zelo modro se mi zdi razmišljanje, ki gaje zapisal že omenjeni par: »V nekem trenutku sva spoznala, da bo kvaliteta najinega razmerja odvisna od tega, kako bova razreševala tiste redke spore, ne pa od tega, kako lepo se imava v sicer prevladujočih trenutkih sreče in soglasja.« Seveda to ne velja zgolj v partnerskih odnosih, ampak tudi med prijatelji, sodelavci, znanci. Vedno pa je tudi vredno dobro razmisliti o tistem, kar nam je skušal dopovedati sogovornik. Kljub temu, da se nam včasih zdi naše razmišljanje edino pravilno, se lahko ob globljem razmisleku, izkaže tudi drugače.
Boštjan Grošelj:
NAVADNOST NENAVADNEGA
Kdo ve, koliko energije zapravimo, ko se z vsemi čuti zaganjamo v vse, kar se nam zdi nenavadno. To imamo za nasprotje navadnega. Ob cesti srečamo tekača, ki v jutranjem zimskem mrazu v kratkih hlačah in majici nabira dragocene rezine vzdržljivosti. Prevzame nas, postavljamo si vprašanja o norosti takega početja, če ne celo o norosti športnika. Večinoma smo odklonilni do vseh velikih odstopanj od vsakdanjega življenjskega utripa, toda v bistvu si vsakdo želi biti podoben izjemnim posameznikom.
Če bi bilo drugače in nas odstopanje od družbenih norm ne bi vznemirjalo, potem tega sploh ne bi opazili. Vse bi bilo navadno, običajni življenjski tok bi nas požiral in bili bi brez možnosti, da se zamislimo nad sabo, premislimo o smiselnosti našega početja. Bili bi kot lutke brez pameti, vodene po ustaljenih tirnicah. Podobni bi bili robotom - družbeni vzvodi bi nas vlekli kot zmedene ovce, pristajali bi nanje brez kakršnihkoli pomislekov. Spremenili bi se v pohlevne člene v verigi nesmiselne navadnosti rojevanja, proizvajanja, staranja in umiranja. Kdo bi nas prebujal k zavesti, da je človek bistveno več kot razumna žival? Kako nepogrešljivi so izstopajoči ljudje, kakšno srečo imamo, da živimo z njimi.
Prav njim bi morali biti hvaležni, da se uspemo ustaviti in ob njihovih svetlih zgledih položiti kamenček v mozaik polnejšega življenja. Zgledi vlečejo, vendar jih je treba praktično upoštevati. Kaj nam pomaga, če buljimo v TV ekran ob imenitnih potezah športnikov, umetnikov in podobnih snovalcev polnejšega bivanja, če naše navade ostajajo enake? Začeti moramo pri sebi, sicer le brezplodno zapravljamo čas za naslajanje nad uspehi naših rojakov. Koliko se nas vpraša, čemu recimo držimo pesti za slovenske športnike?
Ne držimo jih zanje, držimo jih zase. Če zmagajo, imamo občutek, da smo jih na zmagovalni oder ali veliko tekmovanje pripeljali mi sami. Ne veselimo se zaradi njihovega uspeha, pač pa zaradi nasedanja iluziji o naši uspešnosti. To dokazuje visoka prodaja časopisov ter velika gledanost in poslušanost oddaj, ki poročajo o uspehih in neuspehih, zmagah in porazih znanih oseb z najrazličnejših področij ustvarjanja. Po drugi strani je človek, ki živi polno in z vso močjo sledi svojim sanjam, ravnodušen do spremljanja dogodkov in škandalov, ki pretresajo neustvarjalno večino.
Vseeno mu je, ali nekdo zmaga ali ne, ali ima znan igralec novo ljubico ali znana igralka skrivnega ljubimca. Vse to je zanj dim, ker vse to v resnici tudi je dim, s katerim znajo nekateri imenitno služiti. Jasno, saj je najlaže izkoriščati slepo predanost nečemu, kar daje občutek nepogrešljivosti. Slednji je znak naše zasvojenosti s praznimi podobami nečesa pomembnega, nečesa nedosegljivega, nečesa bleščečega, nečesa nenavadnega. To je razlog, da nas nenavadno pritegne. Kdor najde svojo pot in ji zvesto sledi, pa je avtomatsko rešen te odvisnosti.
Še nekaj velja poudariti. Dejstvo je namreč, da se razmerje med nenavadnostjo in navadnostjo v družbi spreminja. Pred petdesetimi leti bi zelo čudno gledali žensko, ki bi nosila bikini ali mini krilo, danes je to povsem navadna stvar. Pred množično dostopnostjo hitrejših potovalnih sredstev je bila vožnja s konjsko vprego povsem običajna, danes pa se uporablja le še izjemoma. To sta le dva iz množice primerov, ki potrjujejo, da lahko nekaj, kar je danes nenavadno, jutri postane navadno in obratno. Hkrati nam lahko pomagajo k premagovanju omejenosti, h kateri se zatekamo, ker naj bi tako laže živeli.
Iz tega sledi preprost sklep, da si moramo prizadevati za razvijanje naših talentov, če se želimo otresti začaranega kroga veselja in žalosti ob spremljanju dogodkov, ki se nas tičejo le navidezno. Potem bo naše življenje polnejše, imeli pa bomo tudi uravnotežen odnos do vsega, kar nas je prej tako izčrpavajoče preganjalo. Nenavadno bo postalo navadno, iluzije se bodo razblinile, v nas pa se bosta naselila mir in sreča.
31. PROSINCA 2002
j. j j u G j. "rj tt,
Drago Peterlin
Z glasbo se spočiješ in razvedriš
Pravijo, da je glasba najbolj univerzalen jezik, ki ne rabi 'velikih besed', da bi pričarala romantiko, veselje ali dobro razpoloženje. Drago Peterlin, ki poučuje na Glasbeni šoli Zagorje in je vseskozi, torej deseto leto dirigent VIVE-mladinskega pihalnega orkestra GŠ Zagorje, je sicer bolj redkobeseden, vendar zna z glasbo približati, kot tudi popestriti vsakršne praznike in družabna srečanja. Z orkestrom VIVA z uspehom nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, sodelovali so s svetovno znanima dirigentoma Carlom Kleiberjem in Davidom McCormickom, v letu 2002 pa so povabljeni na tekmovanje pihalnih orkestrov v nemški Bamberg, kjer bo prireditev potekala ob 200-letnlci mesta. Pred leti je za svoje kulturne dosežke prejel Grumovo plaketo Občine Zagorje ob Savi.
Sredi zime smo. Ali v zimskih dneh rajši prisluhnete otožni glasbi, poleti pa živahnejšim ritmom?
Ne, nikakor, saj je glasba bolj odvisna od razpoloženja, kot pa od vremena. Tudi pozimi se priležejo živahni ritmi, saj je ravno mesec december najbolj praznično obarvan. Poleg vsega pa je izbor glasbe tudi trenutni navdih in vsekakor nisem med tistimi, ki jih zima, zaradi svoje navidezne otožnosti, odbija. Z glasbo lahko tudi v zimski čas vneseš veselje in živahnost.
Ste bili kdaj v dilemi: ali postati muzikant ali glasbeni pedagog?
Ko sem se odločal za šolanje na srednji glasbeni šoli, me je nastopanje zelo veselilo. Razveseljevalo me je igranje v orkestrih. Potem pa me je začelo zanimati pedagoško delo. Dve leti sem igral v Policijskem pihalnem orkestru v Ljubljani, zatem pa sem kar korajžno začel poučevati na Glasbeni šoli v Zagorju. In sedaj bi me le težko prepričali, da bi se "prelevil" zgolj v muzikanta, saj sem zadovoljen z rezultati svojih učencev, pa tudi orkester VIVA se mi zdi, da daje polet mojemu delu in z veseljem načrtujem programe za naša tekmovanja ali koncerte.
Pa je težko poučevati trobila?
Med trobila spadajo inštrumenti: trobenta, pozavna, rog, bariton, tuba in lahko rečem, da mi je delo glasbenega pedagoga v veselje. Kot vsak inštrument, tudi trobila terjajo veliko vaje, čeprav se igranje na inštrumente razlikuje. Za trobila je značilno, da je zanje potreben izrazit posluh. Tudi pedagoški pristop je pri trobilih drugačen, kot pa pri preostalih inštrumentih. Vendar je vsak inštrument po svoje zahteven kot tudi vabljiv.
Že deset let ste precej uspešni kot dirigent VIVE-mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Zagorje, saj ste z orkestrom poželi številne nagrade na mednarodnih in svetovnih tekmovanjih. Bi rekli, da ste z orkestrom VIVA že vse dosegli ali zgolj veliko?
Če bi rekel, da sem dosegel že vse, potem
bi se poslovil in bi bilo moje poslanstvo končano. Resda smo z orkestrom VIVA dosegli veliko, ampak delali bomo še naprej, da ne zaspimo na lovorikah. V desetih letih pa se je zasedba orkestra VIVA zelo menjala, saj sta nekaterim hitro pošla volja in interes, drugi pa so bili bolj zagnani in potrpežljivi. V orkester smo vključevali učence glasbene šole in vseskozi nas je bilo več, tako da sedaj štejemo 55 članov, občasno pa se nam pridružijo še kakšni glasbeniki. Sprva so naj mlajši člani šteli osem let, zdaj pa jih vključujemo kasneje, saj smo ugotovili, da je mnogim mlajšim članom igranje v orkestru povzročalo težave. Pri igranju v skupini je treba biti samostojen in odgovoren, pa tudi prilagoditi se je treba skupini v orkestru, tempu igranja kot tudi medsebojnemu dobremu vzdušju. Zato smo pred časom na glasbeni šoli ustanovili otroški pihalni orkester, ki bo nekakšna priprava za vse, ki se bodo vključili v orkester VIVA. Zaenkrat je povprečna starost orkestrantov okoli osemnajst let, zvok orkestra pa je boljši, če nas je več. Zadovoljen sem z mladimi godbeniki, saj je to tudi eden od načinov, da se z glasbo ukvarjajo še naprej, četudi se po končani glasbeni šoli niso odločili za nadaljnji študij glasbe. Za učence glasbene šole pa je itak motivacija, da igrajo v orkestru.
Kje ste z orkestrom VIVA doslej gostovali in tekmovali?
Z orkestrom VIVA smo se doslej udeležili petih mednarodnih tekmovanj pihalnih orkestrov in na vseh smo dosegali prva mesta. To je bilo v Rivi del Gardi v Italiji, v VVeszpremu na Madžarskem, v Ostravi na Češkem, v Bambergu v Nemčiji in v Pordenonu v Italiji. Gostovali smo tudi na priznanih festivalih pihalnih orkestrov: v Ameriki na Mid West Glinic v Chicagu in na Mid Europe v Schladmingu. Turneje z nastopi pa smo imeli v Avstriji, Angliji, v Oslu na Norveškem, v Livornu in Maniagu v Italiji in še ponekod. Glede koncertov bi omenil še sodelovanje s solisti, akademskimi glasbeniki:
;
Jožetom Kotarjem, Matejem Zupanom, Borom Zuljanom ter razne nastope v domačem kraju ob praznikih, kot tudi udeležbo orkestra VIVE na tekmovanju Glasba treh dežel, na festivalu Vurberg, uspešen je bil tudi naš nastop v Slovenski filharmoniji in v ljubljanskih Križankah. Včasih je teh nastopov zelo veliko, letno pa imamo približno dvajset nastopov, da se včasih srednješolci kar težko časovno uskladijo. Dejavnost v orkestru VIVA je zahtevna in obvezujoča, vendar sem mnenja, da se mladi znajo organizirati in jim je igranje sprostitev po napornih šolskih urah. Mnogokrat me orkestranti tudi presenetijo, ko kakšen koncert odigrajo začudujoče rutinsko in to je ta uigranost, ki pa zahteva veliko poprejšnjega dela in truda. S takšnim zagonom glasbenikov je prijetno delati. Rad vidim, če so glasbeniki sproščeni, da niso napeti pri igranju, saj se včasih tudi jaz "nalezem" njihove napetosti.
Bi bilo tovrstno delovanje orkestra VIVA možno, če ne bi imeli sponzorjev?
Zagotovo bi brez sponzorjev težje delovali. In med sponzorji naj omenim le nekatere: VIVA in Sandi Češko kot glavni sponzor. Občina Zagorje ob Savi, STUDIO MODERNA Zagorje, ORIA Zagorje, Glasbena šola Zagorje in drugi. Treba je dokupovati inštrumente, kot tudi uniforme za člane orkestra. Zaenkrat smo se ojačali za zvoke zvončkov in ksilofona, syntheseiserja pa še nimamo svojega.
Ali je glasbenike težko motivirati, da
iTi hDTirjii
vadijo, se udeležujejo vaj, da zmeraj najdejo čas za nastope?
To je povsem odvisno od interesa vsakega posameznika. Niti z obljubami niti s prepričevanjem jih ne moreš privabiti, če nimajo lastnega interesa. Če pa imajo interes, potlej tudi vztrajajo.
Koliko zgoščenk ste doslej dali na piano?
Doslej smo javno izvedli 120 skladb ter posneli tri zgoščenke in sicer: Po jutru se dan pozna. Pravljica o mavričnih ljudeh, kjer je z nami zaigral kitarist Bor Zuljan, tretja zgoščenka je nastala na našem koncertu v Ameriki na MidWest Glinic v Chicagu in ima tudi tak naslov. Četrto zgoščenko bomo posneli še letos in prav tako v Založbi Zlati zvoki Kisovec s producentom Igorjem Podpečanom.
Kako pa izbirate repertoar za koncerte?
Naj omenim, da so pred leti pihalni orkestri igrali povečini koračnice. Zdaj pa je glasbenega repertoarja za pihalne orkestre oziroma za godbe zares zelo veliko. Pihalni orkestri lahko izvajajo skladbe iz popularne in zabavne glasbe, posegajo po filmskih glasbenih uspešnicah, si zaigrajo blues, svving ali jazz napeve, rock glasbo, kot tudi glasbo iz muzicalov. Orkester VIVA je poleg vsega igral tudi najbolj uspešne popevke ter nekatere klasične skladbe. Repertoar izbiram glede na priložnost, pomembno pa se mi zdi tudi, da repertoar pogosto popestrimo z novimi skladbami. Mogoče je določeno glasbo s pihalnimi orkestri nemogoče izvesti, zato priredb skladb, ki so pisane za simfonične orkestre, povečini ne igramo. Določene skladbe so bolj zahtevne, druge manj, zato se za kakšen zahtevnejši koncert pripravljamo tudi pol leta.
Si tudi vnaprej želite veliko nastopov in dobrih rezultatov na mednarodnih tekmovanjih?
Vsekakor, vendar se zavedamo tudi, da ne želimo pretirano tekmovati. Dobro je biti v stiku z drugimi svetovno znanimi pihalnimi orkestri in imeti informacije o tem, kaj je novega v delovanju pihalnih orkestrov. Treba pa si je vzeti čas tudi za domačo publiko, pred katero se pravzaprav želimo izkazati. Nič ne pomeni, če si prvi v svetu, kadar tega ne deliš z domačo publiko.
Se razveselite tudi pohval publike?
Ja, zelo. Ko smo z orkestrom VIVA naprimer nastopali v Chicagu, so ljudje v dvorani vstali in s takšnim navdušenjem ploskali, da smo bili presenečeni. In te pohvale smo se razveselili. Tudi v Zagorju je prijetna publika na naših koncertih, sicer je pa publika zelo različna. Vendar publike ne tretiram glede na izobraženost ali "imidž", saj je glasba
umetnost in jo ljudje dojemajo na duhovni, čustveni, intelektualni ravni ali tudi še kako drugače. Najbolj vesel sem, če ljudje z zanimanjem spremljajo koncert.
Ste mnenja, da so razni glasbeni koncerti v Zagorju dobro sprejeti?
Koncerti orkestra VIVA so dobro sprejeti, za ostale koncerte klasične glasbe pa bi dejal, da so slabše obiskani, čeprav so kvalitetni. Očitno v tem zasavskem okolju bolj uspeva zanimanje za godbo, kot pa za klasično glasbo.
Ali menite, da tudi starši z dobro voljo sprejmejo želje svojih otrok, če se hočejo učiti igranja na kakšen inštrument in ali se vam zdi glasbena šola cenovno dovolj dostopna?
Mislim, daje glasbena šola cenovno dovolj dostopna in da tistemu, ki ima veselje za igranje inštrumenta, starši to lahko omogočijo. Velikokrat pa se dogaja tudi obratno, da so starši bolj ambiciozni, četudi njihov otrok nima pretiranega veselja za glasbo. Zato se marsikakšen učenec kmalu premisli in ne vztraja, mnogi se preusmerijo na drug inštrument, nekateri pa vztrajajo in si privzgajajo veselje do igranja in do glasbe. Zatrdim pa lahko, da sem s svojimi učenci zadovoljen, saj so se nekateri dobro uvrstili tudi na raznih državnih tekmovanjih in nekaj jih je, ki so šolanje nadaljevali na srednji in visoki glasbeni šoli. Ob vpisu organiziramo sprejemne izpite, kjer preverjamo njihov čut za ritmiko in melodijo, posluh za glasbo in drugo. Toda že dostikrat se je izkazalo, da uspeh v glasbi pomeni 90-odstotkov dela in truda ter 10-odstotkov talenta. Zato talent, ki nima delovnih navad, ki ne vadi in se ne trudi, v glasbi ne bo uspel. So bili pa primeri, da je kdo, ki ni imel posluha, z delom in trudom v glasbi dosegel zavidljive rezultate.
Pogosto glasbenike sprašujejo o tem, kaj jim pomeni glasba. Ali imate tudi vi kakšen svojstven okus ali merila, po katerih lahko rečete, da vam je kakšna glasba bolj povšeči?
Poslušanje glasbe je odvisno od razpoloženja. In dobro zaigrana glasba mi je vedno všeč.
Se strinjate, da včasih tudi dober tekst naredi uspešnico iz skladbe?
Res je, saj te v glasbi včasih bolj navduši besedilo, včasih melodija, včasih pa je pevčev glas tisti, ki navduši. In zanimivo je, da je pevsko uspešnico zelo težko prirediti za instrumentalno glasbo.
Vas je tudi kakšen film vznemiril zgolj zaradi dobre filmske glasbe?
Ja, so filmi, ki šem si jih večkrat ogledal le zaradi dobre filmske glasbe, kot je bil
naprimer ameriški film Pleše z volkovi. Vendar je tudi filmsko glasbo težko uveljaviti z orkestrom, saj se zdi, da film in glasba pašeta skupaj in se dopolnjujeta, da dobro izzvenita.
Ali vam veliko pomeni, če vas v kolektivu in v družini spodbujajo pri vaših načrtih?
Kakšna dobra beseda mi zagotovo prav pride, drugače pa se mi zdi pomembnejša notranja motivacija. Kajti če stvari delaš zgolj zaradi spodbud in pričakovanja drugih, potem ne vztrajaš dolgo. Kadar pa si dovolj notranje zagnan, potem si lahko le vesel, če te pri tvojem delu kdo spodbuja ali pohvali.
Pa si v prostem času zaželite še česa drugega, kot je glasba?
Ja, včasih rad "izklopim" glasbo, saj sem profesionalno vseskozi dodobra okupiran z glasbo. Zato si včasih vzamem čas, da imam malce miru ali da počnem še kaj drugega, kot je naprimer rekreiranje v igranju malega nogometa.
Imate prijatelje le v krogu glasbenikov?
Ne, to pa ne. Čeprav je res, da se pogosteje srečujem in zaklepetam z ljudmi, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo z glasbo. Vendar nimam prijateljev zgolj med glasbeniki. Pri prijateljih cenim iskrenost, poštenost, odkritost in tudi delavnost.
Vas zanima praznovanje Valentinovega?
Malce že, saj tudi svojo partnerico obdarim za Valentinovo. Čeprav se zdi, da je Valentinovo dosti bolj zanimivo za tiste, ki so še samski.
Kaj pa sreča v življenju - jo imate?
Rad se trudim ter pri tem upam, da me morda tudi sreča preseneti.
Petra Radovič Sliki: Tomo Brezovar
Uk
EVROPSKA UNIJA IZ PRVE ROKE
Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo prehaja v zaključno fazo. Vprašanj je in jih bo veliko, tako na temo pogajalskega procesa kot tudi o temeljnem delovanju Evropske unije.
Da bi vsem prebivalcem Zasavja omogočili preprost dostop do informacij iz prve roke, Vas vabimo na
JAVNO RAZPRAVO 0 EVROPSKI UNIJI IN VKLJUČEVANJU SLOVENIJE V EU
v sredo, 6. februarja, ob 16.30 v sejni sobi Občine Trbovlje, na mestnem trgu 4.
DELEGACIJA EVROPSKE KOMISIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
☆
Na Vaša vprašanja bosta v neformalnem vzdušju odgovarjala minister za evropske zadeve in vodja Ožje pogajalske skupine RS, dr. Janez Potočnik, ter vodja Delegacije evropske komisije v Sloveniji, veleposlanik Erič van der Linden.
V
Vabimo Vas k razpravi, kjer boste izvedeli vse o Evropski uniji in vključevanju Slovenije v EU!^
Valvasorjev trg 3, 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584, 041 765-113
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in
video strani
e snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
E-mail: atv.signal@siol.net
OB JA M NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEHI
SINGd.o.o. v stečaju Zagorje ob Savi Ravenska vas 5
Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. St 68/2001 z dne 16.11.2001
objavlja
prodajo z zbiranjem ponudb
naprodaj le:
Nepremičnine - stavbo in pripadajoče zemljišče pripisane pri zk. vložku 538 k.o. Loke pri Zagorju, po zemljiškoknjižnem izpisu pare. št. 35/1, skupna velikost stavbišč in dvorišča je 740 m2.
Nepremičnine stavbo in pripadajoče zemljišče je ocenila stalna sodna cenilka in cenilka s certifikatom Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo ga. Marija Toplak, univ. dipl. inž.gr.,
Izklicna cena za nepremičnino in pripadajoče zemljišče je 9.165.000,00 SIT
Poaoii:
Ponudniki morajo plačati varščino v višini 10% od izklicne cene na transakcijski račun SING d.o.o. v stečaju, št: 27000-0000234724, namen nakazila: varščina.
Izbranim ponudnikom bo varščina vračunana v ceno, drugim pa vrnjena v petih dneh po izbiri najboljšega ponudnika. Varščina se ne obrestuje.
Ponujena cena mora biti najmanj enaka izklicni ceni.
Ponudbe je potrebno dostaviti na naslov: FINTIM d.o.o.. Parmova 51. Ljubljana, z oznako: Za zbiranje ponudb SING d.o.o. v stečaju-ne odoirai.
Upoštevane bodo samo ponudbe, ki bodo prispele do vključno: 14.02.2002 do 12.ure.
Javno odpiranje ponudb bo v torek, 19.02.2002 ob 9.00 uri, v sobi 320 Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9.
Ponudniki morajo pred odpiranjem ponudb predložiti potrdilo o vplačilu varščine.
Fizične osebe morajo predložiti tudi potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa overjen izpisek iz sodnega registra.
O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno takoj po javnem odpiranju ponudb.
Izbrani ponudniki morajo skleniti prodajno pogodbo v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa v celoti plačati v 30 dneh po sklenitvi prodajne pogodbe.
Če izbrani ponudnik v navedenih rokih ne sklene prodajne pogodbe ali ne plača kupnine, varščino zadržimo.
Kupec postane lastnik nepremičnine z dnem plačila celotne kupnine.
Davek na promet nepremičnin in vse druge stroške plača kupec. Vse stvari so naprodaj po načelu: »videno - kupljeno«.
Ogled bo mogoče po predhodnem dogovoru s stečajno upraviteljico, go. Melita Butara, tel (01 )436-60-60.
Ljubljana, 22.01.2002	Stečajna upraviteljica
Melita Butara
ti a alvla.lzTi
SREČANJE KRAJANOV STAREJŠIH OD 90 LET V KS
FRANC FARČNIK
Zadnjo soboto v preteklem letu so v prostorih KS FRANC Farčnik predsednik sveta KS Janez Lipec, predsednica KO Rdečega križa Štefka Suša in tajnica KS pričakali štiri krajane KS Franc Farčnik, ki so starejši od 90 let. Prišli so vsi, eni sami, drugi v spremstvu svojih otrok ali vnukov, a vsi nasmejani in dobre volje. "Nervozna je bila že cel dopoldan," nam je nekdo prišepnil.
Edini moški starejši od devetdesetih je bil Jože Urbančič, rojen Izlačan. Med vojno seje boril kot partizan v Šlandrovi brigadi, bil je ranjen in desno oko mu še sedaj "krasi" drobec granate. Že zelo mladje ostal brez mame. Mnogim sosedom in drugim je pomagal pri zidanju hiš, sedaj pa še dela na vrtu, čas preganja z izdelovanjem gobelinov. Naredil jih je že več kot 60, a ne malih, le velike. Vid ga dobro služi, marsikaj
Jože Urbančič
pa presliši. Sedaj sta njegovo naj večje veselje in radost pravnukinja in pravnuk, ki ju z veseljem pelje na sprehod.
Posebnost so tri sošolke, ki so hodile v šolo na sedanji Cankarjev trg. V spominu so jim
ostale stroge učiteljice, Jagrova in Levstikova. Bile so tudi zaušnice, ravnila na hrbtu, roke za stol ali na mizo. Tako se šole spominjajo Štefka Tori, Leopolda Zupan in Darinka Klun.
Štefka Tori, rojena Štarkelj, je v šolo hodila
Tri sošolke: Štefka Tori, Leopolda Zupan in Darinka Klun peš z Orleka. Ko seje poročila, sta z možem naredila hišo v Farčnikovi koloniji. Vendar jo še vedno vežejo spomini na Orlek, saj je pogosto, skoraj vsak dan pri svoji vnukinji, ki si je na Orleku ustvarila svoj dom. Njen sin in vnuki so člani glasbene skupine, ki so jo poimenovali "Orlek".
Leopolda Zupan, rojena Grčarje prihajala vsak dan izVin. Ko je sredi leta 1944 še gorela tekstilna tovarna Vesna, ki so jo napadli partizani v Zagorju, je v partizane odšel tudi njen mož. Takrat so ga ona in otroci zadnjič videli. Najmlajši Rudi, danes direktor Splošne bolnišnice Trbovlje, je bil star tri mesece in pol, na žalost očeta ni nikoli dobro spoznal, ker se ni nikoli vrnil iz partizanov.
Darinka Klun, rojena Poljšak, je imela najkrajšo pot do šole, saj so bili doma za današnjim Kulturnim domom v Zagorju. Nikoli ni popila kaplje alkohola, čeprav se spominja časov "zagorske glažute", ko so delavci imeli dobre plače in seje na plačilni dan dobro jedlo in veliko pilo. Dva sta naročila pol, trije en liter, če jih je bilo petje prišel na mizo že "Štefan" - dva litra. Med vojno si je obljubila: "Ko bo Hitler umrl, se ga bom napila," a je od veselja pozabila na
samoobljubo. Njen možje bil znani ravnatelj Osnovne šole Ivana Skvarče, gospod Klun, ravnateljica iste šole pa je bila tudi njena hči Alenka Casagrande.
Na domu pa so predstavniki krajevne skupnosti obiskali Marijo Grom, rojeno Odlazek iz Padeža. Leta 1941 so celo družino izselili v Nemčijo. Bili so hudi časi, pomagalaje v kuhinji. Vsak dan je že ob 4.uri zjutraj pripravljala zajtrk za može in žene, ki so morali na delo v "fabrike". V Nemčiji je srečala moža Groma, ki je imel že vse "papirje za Ameriko", a ljubezen je bila premočna. V Zagorje sta prišla že kot mož in žena.
Vsi so na koncu povzeli, da so veseli, da smo se spomnili tudi nanje, daje malo priložnosti, da se srečajo in upajo, da se naslednje leto zopet vidijo. To je sedaj postala tudi obveza Krajevne skupnosti Franc Farčnik, saj dobra
Marija Grom
volja 90-letnikov, preživeti težki časi dveh svetovnih vojn in njihov optimizem, naj bi bili vzpodbuda za mlajše generacije.
J.L
31. PROSINCA 2002
•“ •“	V •
j. u.jj.rr ti fi j. r>
ZASAVC: Franc Kostanjevec, kakšna je vaša vloga pri Društvu upokojencev Trbovlje, za kaj ste zadolženi?
KOSTANJEVEC: Že šest let sem tehnični vodja balinarjev moških in ženskih ekip pri društvu upkojencev Trbovlje. Dosegamo lepe uspehe. Osvojili smo že lepo število turnirskih pokalov in priznanj. Nekajkrat so naše ekipe in posamezniki osvojili najvišje naslove na državni ravni na tekmovanjih društev upokojencev. Lansko poletje pa smo organizirali prvi balinarski turnir na otoku
Rabu. To je za društvo upokojencev velik organizacijski projekt, ki smo ga uspešno speljali ob pomoči in doberšni meri razumevanja turistične agencije iz Trbovelj. Prizadevamo si, da bi prišlo do tradicionalnega sodelovanja z hrvaškimi upokojenci na Rabu. V ta namen smo organizirali letos balinarsko srečanje v Trbovljah na katerega smo povabili tudi Rabčane. Vabilu so se odzvali. Tako se je začelo prijateljsko sodelovanje in upamo, da bo postalo srečanje, kot že rečeno tradicionalno.
ZASAVC: Maci, zakaj ob tolikšni ponudbi turističnih agencij, ki ponujajo počitnice vzdolž jadranske obale in na številnih jadranskih otokih ravno in otok Rab?
KOSTANJEVEC: Mi imamo čisto svoj način preživljanja dopusta na morju. Kljub temu, da se radi zabavamo, pogovorimo, kaj spijemo in zapojemo kakšno lepo slovensko narodno, smo na dopustu radi predvsem aktivni. Rekreacija nam veliko pomeni. Otok Rab in objekt v katerem
bivamo nam nudi vse te možnosti ob zmernih stroških, primernih za žep vsakega upokojenca. Objekt, ki je lociran na »Palitu« nudi s svojo notranjo opremo dovolj udobja vsakemu gostu, sploh pa sedaj, ko so na novo opremili kuhinje v apartmajih in dodali vsaki sobi še televizor.. Ob objektu je še, za nas nepogrešljivo balinišče ter mize za igranje namiznega tenisa. Možna je tudi izposoja koles s katerimi si lahko udeleženci dospustovanja ogledajo otok ob prijetni vožnji.
Sprašujete me zakaj ravno Rab ? Saj poznate tisti stari pregovor; »Stara navada, železna srajca.« Res je, da vsi naši upokojenci niso bili nekoč rudarji. Je pa tudi res, da so prav vsa ali skoraj vsa nekdanja trboveljska podjetja imela počitniške domove na Jadranu. Ljudje imajo nostalgijo za tistimi časi. Od vseh takratnih domov se je v prvotni obliki obdržal le počitniški dom rudarjev na Rabu. Vsi ostali objekti so bili prodani, zaseženi ali uničeni, ko so hrvaške oblasti v njih nastanile ubežnike vojne v Bosni in na Hrvaškem. Zahvala za to gre zagotovo upornosti , ki jo je v tistih težkih časih premogel Franc Vozel. V neisprosni borbi za objekt na Rabu s takratnimi hrvaškimi oblastmi in za Slovence izrazito neugodno hrvaško zakonodajo ni priznal poraza in obupal ter se za
počitniški dom na Rabu boril do otoplitve odnosov med Republiko Slovenijo in Hrvaško. Ravno zaradi njegove vstrajnosti je objekt »preživel« težke čase in znova nudi možnost počitnikovanja vsem, ki si tega želijo. Še posebej pa me veseli, da imamo upokojenci iz Trbovelj poseben, rekel bi skoraj privilegiran položaj. Za nas je zelo pomembno, da imamo vsako leto organiziran avtobusni prevoz.
ZASAVC: Sodeč po vaših izjavah trboveljskim upokojencem ni dolgčas. Kaj pa pozimi?
KOSTANJEVEC: Pozimi je malo bolj dolgočasno. Bolj redki so upokojenci, ki še smučajo in se ukvarjajo z drugimi zimskimi športi. Leta pač naredijo svoje. Vendar iščemo možnosti. Lepo bi bilo, da bi tudi pozimi lahko ušli malo iz trboveljskega sivega vsakdanjika. Saj imamo pri društvu upokojencev kar nekaj dejavnosti, ki nam popestrijo življenje, vendar je tako lepo oditi malo drugam, da se potem z veseljem vrneš spet domov in ugotoviš, da je doma najlepše.
Kdror se je enkrat ukvarjal s športom brez njega ne more živeti nikoli več. Živ dokaz te trditve je Franci Kostanjevec - Maci.
MAŠ.
INTERVJU
Kostanjevec Franc - Maci, upokojenec je moj današnji sogovornik. Klen zasavski »dren«. Macije bil vedno športnik. 2e v mladih letih se je ukvarjavs športom. Najbolj pri srcu mu je bil nogomet, ki ga je dolga leta igral pri NK Rudar. Danes o trboveljskem nogometu noče govoriti. Celo življenje je bil in je ostal človek brez dlake na jeziku. Kompromisov ne mara. Rad je konkreten in če je treba kaj narediti, naredi. Ko se je upokojil se je vkljuičil vdelo Društva upokojencev v Trbovlah. Seveda se tudi tu ukvarja s športom.
ODOJKA ODNESLI SVIBANCI
Sončni žarki so v snežni odeji vzbudili lesketanje kristalčkov, ko so se po nedeljski maši okrog zvonika cerkve sv.Marjcte na Jagnjenici zbrali verniki, radovedneži in seveda velikodušni licitatorji.
Prav vsi pogoščeni in postreženi
Že nekaj let domačini priredijo na nedeljo blizu godovanja svetnika Antona Puščavnika,
ki mu pravijo tudi Anton "Kračman". Pri vsem tem so sodelovali tudi otroci, ki so na začetku gostom ponudili dobrote izpod pridnih in marljivih rok mam in gospodinj.
Za preganjanje mraza so fantje napravili mali kres in stregli kuhano vino. Prijetno druženje je vzbudilo sproščen klepet. A je sredi tega povzdignil svoj glas domači licitator Franci Pivec. Tisočaki so se "nabirali" enkrat za eno in drugič za drugo okoliško vas: Svibno, Čimerno, Njivice, Jagnjenica,... Za izkupiček, ki je namenjen za potrebe cerkve so dobrotniki darovali dovolj domačih svinjskih krač, da si jo je lahko "izboril" prav vsak zaselek.
Kot zadnje mesto na licitacijski lestvici pa si je prislužil okusen pečen odojek, ki ga je podaril vzrejec prašičev Friderik Žonta iz Svibna. Tik pred zaključkom je muzikant Boštjan raztegnil svojo frajtonarico, pritegnili so še pevci z ubranimi glasovi in licitaciji dodelili svoj pečat.
Vsem skupaj seje prisrčno zahvalil domači župnik Mirko Turk in povabil tudi za drugo leto: "Dobra dela naj pridejo ljudem v navado."
Zadnji čar Antonovanja pa sta po zraku s padalskim spustom iz Čimerna in srečnim pristankom na travniku tik pod zvonikom prinesla domača fanta Boštjan Lozar in Matjaž Kosem.
Tat|ana Rolrpln
m\ mlfr w/		RENAULT
		
Popusti za vozila letnik 2001
RENAULT RENAULT Čilo RENAULT fCangoo RENAULT thalla. RENAULT MSgane RENAULT Sc6nic RENAULT Laquna h
popust v višini 200.000 SIT
popust v višini 200.000 SIT
popust v višini 300.000 SIT
popust v višini 250.000 SIT
popust v višini 300.000 SIT + brezplačna klima
popust v višini 300.000 SIT + brezplačna klima
popust v višini 450.000 SIT
CJUo
ICangoo
thalla.

MSgane
Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si
31. PROSINCA 2002
7,C>.r.F.-r 077,JI
ulsbalgo 7
JOŽE PAVU
Doma je iz Moravč pri Gabrovki, službuje pa v Litiji. Prej je delal deset let kot policaj, potem je naredil Višjo šolo za notranje zadeve in postal komandir na Policijski postaji v Šentvidu, potlej še v Ljubljani. Lani pa se je zaposlil kot komandir na PP Litija. Pravi, da mu je godila sprememba, ko je začel delati v povsem novem kolektivu in okolju, kjer je z delom in odnosom policistov zelo zadovoljen. Nekaj novitet je takorekoč že vključil med policiste v Litiji, saj zatrjuje, da se mu zdi zelo pomembno, če bi v prihodnosti policaji boljše sodelovali z lokalnimi skupnosti ter tako pravočasno preprečevali razne težave.
Zatrjuje, da je dobro sodelovanje med ljudmi zelo pomembno, čeprav je včasih težko ugotoviti, kaj je vzrok prepirom ali konfliktom. Zato se mu zdi prijateljstvo častitljiva vrlina, vendar pa dodaja, "da je razlika, če si prijatelj pri pozitivnih ali pri negativnih stvareh". Povedal je, da že v mladih letih ni bil prepirljiv in se je raje umaknil, kot da bi se pretepal in prepiral. Ob konfliktnih situacijah je znal pomiriti ljudi in še vedno mu kolegi pravijo, da ima dober občutek za to, kdaj je treba nastopiti odločno in kdaj spravljivo. V policijskem poklicu je skoraj trideset let in pravi, da je za policaja najpomembneje, da zna hitro preceniti situacijo, da ima pravilen pristop do ljudi, pomemben pa je tudi občutek za red in disciplino.
Mnenja je, da so ljudje nasplošno zelo osveščeni o svojih pravicah, čeprav jih jemljejo zelo enostransko in to navadno potlej povzroča razne kršitve. "Četudi imamo svobodo govora," je dejal, "pa to ne pomeni, da lahko drugega za vsako ceno žališ." Naštel je še številne primere in med temi ogrožanje občanov, če srečajo psa, katerega je lastnik kar spustil na ulico, drugi pa se ga bojijo. Konfliktne situacije dostikrat povzroča dejstvo, da so ljudje premalo obzirni in uvidevni do drugih.
Glede kaznivih dejanj je rekel, da jih je zadnja leta več in nekatere statistike se pokazale, daje večina storilcev brezposelnih, kar kaže na to, da tudi slab življenjski standard povzroča določena dejanja, ki jih počnejo ljudje zgolj zaradi slabe življenjske eksistence. V lanskem letuje bilo tudi precej tatvin in vlomov v gostinske lokale, prometnih nesreč pa je na območju Litije menda manj. Vendar beležijo več primerov, ko je voznik vozil pod vplivom alkohola ali mamil. Doslej so večkrat uspešno zasegli mamila, toda povedal je, da čedalje težje izsledijo storilce. Kljub vsemu pa skuša zaposlene motivirati, da z veseljem opravljajo svoj poklic, čeprav je zahteven.
Pogosto mu znanci povejo tudi kak vic o policajih, katere pa hitro pozabi. Tudi v družbi je rad in v dobri družbi se tudi najbolj sprosti'. Ko je prost, rad dela na vrtu ali gre v planine, od pregovorov pa mu je najljubši: Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom. Ker se rad poheca, si včasih prebere tudi horoskop, a pravi, da ne verjame, da "tehtnicam" kaj dosti ugane.
Besedilo in slika: Petra Radovič
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(27. del)
LITURGIČNA OBLEKA
Tudi lilurgična obleka spada med bogoslužna znamenja, ker se z njo razodeva različnost službe, hkrati pa prispeva k zunanjemu videzu in lepoti bogoslužnih opravil.
V	prvih treh stoletjih v Cerkvi ni bilo posebne liturgične obleke, ki bi se po zunanjosti razlikovala od navadne, svetne obleke. Najverjetneje pa je, da že v prvi dobi-krščanstva pri bogoslužju niso imeli iste obleke (ki so jo nosili vsak dan), ampak lepšo. Tako je grška in latinska civilna praznična obleka četrtega stoletja začetek liturgične obleke.
V	desetem stoletju so začeli liturgično obleko in druge predmete pred uporabo posebej blagoslavljati. S tem je bila liturgična obleka izvzeta iz vsakdanje rabe in je postala sveto oblačilo. Po dvanajstem stoletju se je obleka spreminjala predvsem po snovi (blagu), obliki in okraskih. Vsaka doba je prav glede okraskov vtisnila liturgični obleki svoj pečat. Ves razvoj liturgične obleke glede oblike in okraskov je sad notranje življenjske moči skrivnostnega Kristusovega telesa, ki se iz stoletja v stoletje razodeva v različnih oblikah.
Osnovno poslanstvo liturgične obleke je, daje v službi skrivnosti, ki se slavi pri obredih. Zato naj izraža preprostost in plemenitost, da bi mogel vsakdo ob njej doživljati nekaj duhovnega. Zato ne sme biti teatralno obložena z bogatimi okraski, prav tako ne sme dajati vtisa uniforme, ampak naj bo vedno primerna svetemu opravilu in miselnosti ljudi. Zadnji koncil je dal glede liturgične obleke možnost, da škofovske konference določijo in apostolskemu sedežu predložijo prilagoditve, ki ustrezajo potrebam in navadam njihovih pokrajin. V splošni ureditvi Rimskega misala je zapisano: "Prav je, da ne iščemo lepote in plemenitosti kakšne obleke v obilju okraskov, ki jih nadevamo obleki, ampak v snovi, ki jo uporabljamo, in v obleki. Okraski pa naj predstavljajo podobe ali slike in znamenja (simbole), ki razodevajo sveto rabo; odkloniti je treba tiste, ki se za bogoslužno rabo ne spodobijo. ”
Predstavili bomo posamezne kose liturgične obleke, ki jo duhovniki redno uporabljajo pri bogoslužju ter posebne znake škofovske službe.
Alba
Alba je široka halja s širokimi rokavi in sega do peta. Alba se imenuje zato, ker je bele barve (latinsko albus - bel). To je dejansko tunika, ki so jo kot obleko nosili vi svobodni rimski državljani in tudi sužnji. Zato je samo po sebi umevno, da so tudi škofje in duhovniki, že v najstarejši dobi, opravljali bogoslužje v tuniki.
Od desetega stoletja dalje so albe krasili z različnim vezenjem na spodnjem delu, na rokavih in tudi okrog vratu. Barva vezenin je bila navadno barva liturgičnega dneva. V dobi renesanse pa so albe obogatili pogosto z zelo širokimi čipkami. Glede okrasitve albe ni bilo, pa tudi zdaj ni nobenih predpisov. So pa današnje albe večinoma brez okraskov in raznih dodatkov, zato so res bele.
Novi Rimski misal pravi o albi: “Skupna bogoslužna obleka za služabnike vseh stopenj je alba, ki naj bo v pasu povezana s pasom, razen če je tako narejena, da se prilega pasu tudi brez pasu. Kadar alba ne zakrije popolnoma navadne obleke okrog vratu, si je treba nadeti amikt pod albo."
Branko Nlmac
fl SPEKTER ,
	p
	UK**
	
NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE na osnovi Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS
štev. 26/95, 31/97, 45/98 in 9/99)
objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo neprofitnih stanovanj v najem
.1. PREDMET RAZPISA:
. NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE razpisuje oddajo 5 neprofitnih stanovanj v najem v stanovanjsko poslovnem objektu Trg revolucije 26 v Trbovljah, in sicer 2 garsonjeri, 1 enosobno stanovanje in 2 trisobna stanovanja
•	Stanovanja bodo oddana v najem takoj po izdaji sklepov.
•	Višina mesečne najemnine za predmetna stanovanja se bo izračunavala skladno z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS 23/2000) in Odredbo o določitvi vrednosti točke za ugotovitev vrednosti neprofitnega stanovanja, danega v najem po uveljavitvi odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS 2/2001), kar znaša za mesec januar 2002 785 SIT/m2 bruto stanovanjske površine oz. se bo izračunavala na podlagi drugega veljavnega predpisa v času oddaje stanovanj v najem.
2.	RAZPISNI POGOJI:
•	Na javni razpis se lahko prijavijo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Trbovlje.
•	Povprečni mesečni dohodki družine prosilca, preračunani na družinskega člana, v obdobju XI1/2000 Xl/2001 se morajo gibati nad mejo, ki le-tega izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanjskega zakona (Ur. list RS 18/91,9/91,21/94, 22/94,29/95,23/96,24/96,44/96,1 /00 in 22/00) ter 22. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona socialnem varstvu (Ur. list 26/2001).
•	Skupni povprečni mesečni dohodek družine v v obdobju XII/2000 X1/2001, preračunan na družinskega člana, ne sme presegati vrednosti izračunane skladno z 2.členom Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem nad povprečno obračunano neto plačo v državi v obdobju XII/2000 Xl/2001, ki je znašala 133.752,58 SIT.
•	Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati prejšnji imetniki stanovanjske pravice, ki so odkupili stanovanje skladno z določbami Stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj oz. so pravico do odkupa stanovanja prenesli na ožje družinske člane, niti državljani, ki so lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše.
•	Na razpisu za oddajo neprofitnega stanovanja v najem ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve Stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili.
•	Kadar se na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk, imajo prednost pri razvrstitvi na prednostni red udeleženci razpisa, pri katerih predstavlja višina neprofitne najemnine za primerno stanovanje manjši delež v družinskem dohodku.
3.	RAZPISNI POSTOPEK:
Državljani Republike Slovenije, ki se bodo prijavili na razpis bodo morali prošnjo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oddati na posebnem
obrazcu, ki bo na voljo v tajništvu podjetja SPEKTER d.o.o. Trbovlje, na Trgu revolucije 7 v Trbovljah od dneva objave razpisa dalje.
Udeleženci razpisa bodo morali predpisan obrazec pravilno izpolniti ter priložiti dokumentacijo razvidno iz predpisanega obrazca vloge.
Udeleženci razpisa bodo morali vlogo z vsemi prilogami osebno oddati v tajništvu podjetja Spekter d.o.o.. Trg revolucije 7, Trbovlje najkasneje
do 28.02.2002. do 12.00 ure.
Seznam upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem bo javno objavljen na enak način kot razpis najkasneje do 15.04.2002.
4.	DODATNA MERILA:
NSO Spekter d.o.o. je skladno s S.členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju stanovanj v najem (Ur.l.RS 31/97) sprejel
naslednja dodatna merila, točkovana z navedenim številom točk:
•	Udeleženec razpisa stanuje na eksploatacijskem področju RTH na področju občine Trbovlje v naselju Hohkratova 9-1 Oa, 21-40 in 62-64:
V primeru izpraznitve stanovanja v lasti podjetja Spekter d.o.o.	170 točk
Udeleženec razpisa stanuje v stanovanju na področju občine Trbovlje, ki ni starejše od 50 let
V primeru izpraznitve stanovanja v lasti podjetja Spekter d.o.o.	170 točk
•	Udeleženec je že sodeloval na prejšnjih javnih razpisih za oddajo neprofitnih stanovanj podjetja Spekter d.o.o. terse je uvrstil na prednostno listo, vendar
stanovanja nidobilvnajem.Za vsako uvrstitev	20točk
5.	VARŠČINA:
Udeleženec, ki bo na razpisu uvrščen na prednostno listo in mu bo dodeljeno neprofitno stanovanje v najem, je dolžan plačati varščino za zavarovanje pogodbenih obveznosti iz naslova najemnega razmerja. Varščina znaša 6 mesečnih neprofitnih najemnin za dodeljeno stanovanje, pri čemer je osnova za izračun višina neprofitne najemnine za mesec, v katerem bo varščina plačana. Tako plačana varščina bo ob prenehanju najemnega razmerja in ob izpolnitvi pogodbenih obveznosti najemnika le-temu vrnjena v revalorizirani vrednosti, ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
6.	SPLOŠNE DOLOČBE:
Pri dodelitvi stanovanj upravičencem do dodelitve le-teh, bo komisija upoštevala višino skupnega dohodka družine, preračunanega na družinskega člana, število točk po točkovanju skladno s Pravilnikom o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem in ustrezno kvadraturo stanovanja glede na število družinskih članov.
Udeleženec razpisa se lahko pritoži v roku osmih dni po prejemu sklepa o zavrženju ali uvrstitvi na prednostno listo na upravo neprofitne stanovanjske organizacije Spekter d.o.o., ki o pritožbi odloči s sklepom. Sklep je dokončen.
Upravičenec za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, ki dodeljeno neprofitno stanovanje neutemeljeno zavrne, se črta iz prednostne liste.
NSO SPEKTER d.o.o. Trbovlje
31. PROSINCA 2002
KO.TF.-T 0.7TJ7.
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
V	novo leto vstopamo z že enainpetdeseto literarno uganko. Prav tolikokrat smo vas za pravilni odgovor tudi nagradili. Največkrat s knjigo. Včasih pa smo dodali še kakšno drugo nagrado. Seveda vas bomo za pravilne odgovore nagrajevali tudi v letu 2002. Zanje pa se bo potrebno malce potruditi. Na naše uredništvo boste morali pravočasno poslati izpolnjen kuponček z odgovorom. In če boste imeli še srečo pri žrebanju, bo nagrada vaša.
V	51. uganki vas sprašujemo po imenu in priimku slovenskega pesnika in igralca, ki seje rodil 13.maja 1943 v Slovenskih goricah. Njegove pesniške zbirke so: Vsakdanji kruh, 1966, Mrtva zemlja, 1972, Ledene rože, 1978, Slovenske Gorice, 1981, Moje bregače, 1993, Marija Snežna, 1995, Mati Slovenija, 2000. V pomoč pri reševanju vam navajamo še njegovo pesem z naslovom Najbližji sem ti (prvi dve kitici):
KULTURNI KOLEDAR
22januarja 1788 seje rodil angleški pesnik lord George Gordon Noel Byron.
23januarja 1872 seje rodil arhitekt Jože Plečnik.
23.januar 1878 se je rodil pesnik Oton Župančič. Dela: Čaša opojnosti, Zimzelen pod snegom. Sto ugank...
Pripravil Igor Gošte
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ IN PLAKET DR.SLAVKA GRUMA
Občina Zagorje in Komisija za podelitev plaket in priznanj dr.Slavka Gruma so objavile razpis za kulturna priznanja, ki jih Zagorjani podeljujejo vsako leto na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Priznanja lahko prejmejo kulturni delavci, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, kulturna društva, stalne kulturne ustanove in zavodi ter kulturne sekcije in skupine, ki s svojim ustvarjalnim delom na kulturnem področju prispevajo k dvigu kulturne ravni občanov, prispevajo k večji uveljavitvi kulturnih vrednot ter poglabljanju razvoja kulture v Republiki Sloveniji. Plakete so namenjene nagrajencem, ki daljši čas uspešno delujejo na kulturnem področju, priznanja pa tistim, ki se z opaznimi dosežki izkažejo v krajšem časovnem obdobju. (Vir: Bilten)
N'
Soft e i
IZBRALI KNJIGO LETA 2001
V Knjižnici Zagorje vsako leto izberemo najbolj brano knjigo leta. Prešteli smo tudi vse glasovne lističe lanskega leta in lestvica najljubših knjig naših mladih obiskovalcev je naslednja: 1 .Harry Potter (premočno vodi s 96 glasovi), 2.Matilda (22),
3.	Ranta vrača udarec (14),
4.	Košarkar naj bo (13), 5.Pika Nogavička.
Z novim letom smo že pričeli zbirati glasovne listke za najbolj brano knjigo leta 2002, zato vas spet vabimo k sodelovanju.
Romana Bizjak
Vlado Garantini
OB SAVI
Sneži,
povsod bleščeča belina. Vrbe, v puhastih kapucah, so se v kute meniške zavile; nad smaragdnimi tolmuni zamišljeno žebrajo tihe molitve.
Čez goličave, na srebrnikaste piščali, prskajo trepetljikave trstike.
Najbližji sem ti, najbližja si mi, ko črna noč v izbi leži.
Leživa oba v postelji.
In sanjam jaz in sanjaš ti.
Verjamem, da vam reševanje ne bo delalo preglavic, še toliko manj, če vam prišepnem, da je njegov sin Jernej odličen dramski igralec.
Uganko sestavil Igor Gošte
Franci Lakovič
PREŠTEVAM KA
Ana, bana, dve in tri, kdo preštel bo več kosti, več kosti in več lobanj, izropanih iz kotanj.
Ana, bana, štiri, pet, kopljemo zavzeto spet, grebemo v nekdanji čas, ki spolzel je mimo nas.
Ana, bana in mi vsi, v prazno kopljemo vse dni, vse lobanje, vsaka kost do ljudi so trhel most...
Gorazd Osolnik “Sola”
BAZEN
Sto metrov me loči bazen, to je pet minut hoda.
Ko pridem do njega, ves čuden je on, ves moder, ves sam.
ZAGORJANI V LJUBLJANSKI OPERI
KC Delavski dom Zagorje je v soboto organiziral ogled Verdijeve opere Nabucco. Zanimanje je bilo veliko, saj sta v Ljubljano odpeljala kar dva avtobusa. Prevoz je plačala ZKD Zagorje. Ni potrebno poudarjati, da so baritonist Vitomir Marof (Nabucco), sopranistka Vlatka Oršanič (Abigaila) in basist Juan Vasle (Zaharija) navdušili, kakor tudi zbor. Kdaj gremo v Opero naslednjič? (I.G.)
Vlado Garantini
POPOTNIK
Hodi,
vse bolj počasi, drsajoče korake vtira v tla, v nebesni obok se poredko ozre.
Poseda med kamni,
travami
in koreninami,
grenki molk prežvekuje.
V zavetišče večnih resnic
vdirajo mrzli vetrovi.
Ura devet je.
Počasi prihajajo skupine ljudi,
sprašujem se kam gredo. Gredo na prelep izlaški bazen.
Nekdo poskuša v vodo vendar mrzla je vodica s težavo se prebije vanje to da plavat ne zna.
ZAVASZE13 LET POSLOVNI IMENIKI
SLOVENI JA-TEL^
MIMENE slHIU
Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 85 20, www.rumenestrani.coni
I N T E R MARKETING
Volkswagnov ključ prihranka.	Letnik2001 (^)
17. PROSINCA 2002
I	'n^.Tna
ZDRAVSTVENA TEMA ALI KAJ POČETI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO
Nadaljujemo s prispevki o zdravem načinu življenja. Še vedno nam članke o hrbtenici pripravlja višja fizioterapevtka Majda Anžin, zaposlena v Zdravilišču Laško. Skupaj z njo vam vsakič zastavimo tudi nagradna vprašanja, ki vam očitno ne delajo preglavic, saj prejemamo veliko vaših pravilnih odgovorov. Na 6.vprašanje, na kaj moramo biti pozorni pri sedenju, se je odgovor glasil: Ves čas sedenja moramo biti pozorni na pravilno držo. Tako sta odgovorila tudi: Marjan Oblak, Opekarna 7, 1420 Trbovlje in Jože Ocepek, Šentlambert 2,1410 Zagorje, ki prejmeta po eno vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško. Prejela jo bosta po pošti.
PRAVILNO DVIGOVANJE IN PRENAŠANJE BREMEN!
Najpogostejši vzrok bolečin v hrbtenici je dvigovanje in prenašanje težkih bremen, ki je ena najzahtevnejših aktivnosti za hrbtenico in se pojavi v aktivnem
delovnem obdobju življenja. Med rizične faktorje dvigovanja in prenašanja bremen spadajo: teža bremena, pogostost dvigovanja bremena, dvigovanje z rotacijo hrbtenice, dvigovanje s pokrčeno hrbtenico vstran, podaljšana prisilna drža ter enolična drža.
sorazmerna sposobnosti dvigoval-ca. Če je breme pretežko, si mora poiskati pomoč.
4.	Dvigujemo čim bliže telesu in z ravno hrbtenico, noge naj zavzamejo stabilno pozicijo.
5.	Kadar moramo prenesti več predmetov, jih porazdelimo v obe roki. Tako ne obremenjujemo samo ene strani telesa. Posledice kakršnekoli enostranske obremenitve so namreč vedno bolečine.
6.	Izogibajmo se sočasnega dvigovanja z rotacijo telesa. Pri tem namreč nastanejo najnevarnejše strižne sile, ki lahko poškodujejo vretence. Če je pri delu nujen zasuk telesa v obremenitvi, to opravimo z majhnimi koraki.

Nepravilno dvigovanje
7.	Obleka mora dovoliti prosto gibanje udov (ozka krila, hlače) in uporabo mišic nog (izogibajmo se visokih pet, visokih podplatov, ki dajejo nestabilnost gležnjev).
8.	Okolje, v katerem dvigujemo, naj bo varno. Tla naj bodo prosta brez ovir in naj ne bi imela drsečih površin.
9.	Pri skupinskem dvigovanju mora vodja dajati jasna navodila, da dvig izvedejo skladno.
10.	Dvigujemo počasi in gladko, pomagamo si s težo telesa. Sunki povzročajo porast kompresijskih sil na hrbtenico.
Teh deset pravil je na prvi pogled obremenjajočih in zamudnih. Na začetku moramo razmišljati o položaju svojega telesa, medtem ko se pripravljamo na dvigovanje. Vendar nam vedenje pri dvigovanju najrazličnejših bremen kmalu preide v navado. In ker je navada železna srajca, bomo kmalu začeli dvigovati na manj škodljiv način. Žal, bi vsak svoje zdravje ljubil, ko ga je že izgubil. Zato ne pozabite, da vse prekomerne in nepravilne obremenitve hrbtenice vodijo k poškodbam, bolečinam, zmanjšani sposobnosti za delo in dolgoročno tudi k izpadu dohodka.
' OSMO NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdaj bomo pri dvigovanju uspešnejši, ko bomo uporabili le moč ali predvsem spretnost?
Odgovore z izrezanim vprašanjem pošljite na naslov Zasavca do vključno M.februarja.
NAPOVEDUJEMO
V naslednji številki vas bomo seznanili, kako ravnati pri spolnem življenju, ko je že prisotna bolečina v hrbtenici. Članek bo znova napisala g.Majda Anžin.
Uredil Igor Goste
'sv
Pravilno
VARNO DVIGOVANJE
Če svoj hrbet dobro poznamo, lahko z njim dobro ravnamo. Vpliv pokončne hoje na zgradbo okostja še vedno ni oblikoval najboljših statično-dinamičnih rešitev, kar se izraža v nekaterih šibkih točkah gibal. Ena od njih je ledveno-križni del hrbtenice, kjer so pogoste bolezni in okvare. Hrbtenica je izoblikovana v obliki dvojne črke S, tako da kot prožna vzmet daje telesu osrednjo pokončno oporo. Vzdrževanje vzravnane telesne drže z dobro mišično funkcijo in kondicijo, ki ohranja telo mišično uravnoteženo, bo primarna obramba pred bolečino in pogostimi motnjami v delovanju hrbtenice. Uspešno dvigovanje je dvigovanje z minimalnim naporom za dvigovalca, gibi so izvedeni z uporabo fizikalnih principov ročic in razporeditvijo potrebne sile na odločilne točke. S predhodno ocenitvijo stanja, ki je potrebna za dvig, se lahko izognemo poškodbam in
dvigovanje
bolečinam v križu, ki pogosto sevajo v noge. Povečan pritisk v trebušni votlini pri nepravilnem dvigovanju bremen, lahko povzroči izpad tankega črevesa v področju dimelj ali popka, ki ga imenujemo kila. Pri dvigovanju bomo uspešnejši, če bomo uporabili spretnost namesto moči. Dvigovanje bo tudi varnejše in mehanično učinkovitejše, če bomo vzdrževali nevtralne fiziološke krivine hrbtenice v celotnem obsegu giba in z uporabo močnih mišic stegna in kolka, ki izvajajo dvigovalno moč.
Da ne bo poškodb med dvigovanjem upoštevamo:
L S tal dvigujemo breme tako, da upognemo kolena in pri tem ohranimo ravno hrbtenico.
2.	Dvignemo se z močjo mišic nog, hrbtenica pri tem ostane ravna in pretežno navpično obremenjena, tako je močno zmanjšana možnost poškodb.
3.	Teža bremena mora biti
	;	Vabim, V« n.
	XXVIII. Salenikl večer
ZDRAVILIŠČE LAŠKO	OMmtimpples
MMiriNA IN TIIDI7FM	V petek, IS. februarja 2002 ob 20. uri.
Zdraviliška c. 4, 3270 tAŠKO M.: 03/ 7345 111	Igra ansambel NOČNA IZMENA s pevke
Fm: 03/ 7345 29S	Anito Zorc in gostjo večere Sanjo (Metal.
Rezervaoje: +386 (0)3 7345 122 E-mail:zdravilis<e.la$ko@eoiiet.ii	Vstopnina z Valentinovo večerjo
lil1p://www.zdrovilii(e-l«ko.si	je 4.500 SIT.
SLOVENIJA	
n					
A-S DOMŽALE Servis In troovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin					
					
prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 servis 01/562-22-62					
tax: 01/56237-05					
Touring	Moč (kW/KM)		MFC	Inf.MPC v EUR	
GL 1800 AGold Wing	87/118		5.719.000	25.721	
NT 650 V Deauville	41/56		1.999.000	8.990	
Šport touring				11.869	
CBR 1100 XX S.BIackbird	121/164		2.639.000		
VTR 800 Fl	81/110		2.599.000	11.689	
CB 900 F Kornet	81/110		1.999.000	8.990	
CB 600 F Kornet	71/97		1.699.000	7.641	
CB 600 S Kornet (oklep)	71/97		1.789.000	8.046	
Šport					
VTR 1000 SP-2	100/136		3.249.000	14.612 1	
CBR 900 RR FireBlade	112/152		2.599.000	11.689	|	
CBR 600 FS Šport	81/110		2.179.000	9.800	
CBR 600 F	81/110		2.089.000	9.395	
NSR 125 R	/15		999.000	4.493	
Chopper					
VT 750 C2 Shadow	32/44		1.589.000	7.146	
Enduro					
XL 1000 V Varadero	70/95		2.399.000	10.789 1	
XRV 750 Africa Twin	44/60		2.059.000	9.260	
XL 650 V Transalp	41/55		1.799.000	8.091	
XR 650 R	45/61		1.729.000	7.776	
XL 125 V Varadero	/15		1.199.000	5.392	
Cross					
CR 250 R	43/58		1.399.000	6.292	1	
CR 125 R	30/41		1.349.000	6.067	
Skuter					
Silver Wing (FJS 600)	37/50		2.029.000	9.125	
Jazz 250 (NSS 250)	14/19		1.529.000	6.877	
I MP cene so v SIT, v MFC je vračunan 20% DDV, EUR/SIT=222,35.					
1 Pridržujemo si pravico do spremembe cen in sicer ob več kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD.					
| Cenik velja od 10.01.2002.					J
Letnik 2001, Volksvvagnov ključ prihranka.
r
Passat limuzina:
Prihranek: 400.000 SIT.
Passat variant:
Prihranek: 400.000 SIT.
Bora:
Prihranki do 316.000 SIT.
Golf:
Prihranek: 280.000 SIT.
(Ne velja za jubilejni Golf)
Polo:
Prihranki do 252.000 SIT.
Golf variant:
Prihranek: 280.000 SIT.
Letnik 2001

Slike vozil so simbolne, število vozil in modelov je omejeno.
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 www.malgaj.si
f. Jr.cj.j £
AKCIJA NAJ GOSTILNA VZASAVJU PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! Trenutni vrstni red:
NAJ FRIZERKA, NAJ FRIZER ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red:
1.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 462
2.	Point 21, Hrastnik - 386
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 281
4.	Gostišče Kum, Zagorje - 243
5.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 119
6.	Gostilna Ašič, Zagorje - 93
7.	Kmečki turizem Zorec, Izlake - 74
8.	Naš hram, Kisovec - 52
9.	Gostilna Senica, Hrastnik - 40
10.	Gostišče Brin, Trbovlje - 38
11 .Restavracija L, Trbovlje - 36 12.Goslilna Zaloka, Jesenovo - 30 1 S.Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 24 !4.Gostišče Jež, Radeče - 19
15.	Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 18
16.	Zlati fenix, Trbovlje - 11
Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostilna Juvan Majcen Jože Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje.
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT.
Glasujem za ftosf^ich,
Glasoval sem:
mcrEM mifcM	mimi min®
NIŽJE CENE OGREVANJA IZ MESTNE TOPLARNE
JP Komunala Trbovlje d.o.o. je konec lanskega leta objavila nov cenik osnovnih komunalnih dejavnosti toplotne energije z veljavnostjo od 1 januarja 2002 dalje. Za ta cenik je značilno, da se cene ogrevanja znižujejo tako za distribucijo pare, kakor tudi tople vode in daljinskega ogrevanja zaradi nižjih cen energentov, kijih potrebujejo v svojem obratu toplarne na Polaju. Pavšalni ogrev se je za pavšaliste znižal za 4,17%, ogrev po števcu za gospodinjstva in ustanove za 4,12% in za industrijo 3,08%, ogrev vode za gospodinjstva in ustanove za 4,12% ter za industrijo za 3,08%. Cena za priključno moč se ni spremenila.
tl.
V TRBOVLJAH IMAJO NOV POKOPALIŠKI ODLOK
Občinski svet občine Trbovlje je spričo večih sprememb dne
17.decembra 2001 sprejel prečiščeno besedilo kot nov splošni akt Odlok o pokopališkem in pogrebnem redu na območju občine Trbovlje. Na območju občine Trbovlje so tri pokopališča in to mestno pokopališče v Gabrskem, pokopališče na Dobovcu in pokopališče na Partizanskem vrhu oziroma Sveti planini. Odlok je začel veljati sredi januarja 2002.
tL
ZIMSKA SLUŽBA
Občina skrbi letos za prevoznost cest, ki jo omogoča zimska služba, na 134 kilometrih lokalnih cest in javnih površin (86 km asfaltiranih in 48 makadamskih). Glavni nosilec zimske službe je KOP Zagorje, ki sodeluje z 9 podizvajalci. Doslej so porabili že okrog 350 ton soli, skupni strošek za zimsko službo pa je znašal od 15.novembra 2001 do srede januarja okrog 30 milijonov tolarjev. Z materialom (predvsem posipnim) pomagajo tudi na pomembnejših nižje rangiranih cestah, kijih sicer upravljajo krajevne skupnosti. Letos imajo precej
1.Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 302
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 268
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 160
4.	Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 141
5.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 117
6.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 104
7.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 102
8.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 98 Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 98
lO.Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 71 11 .Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 69
12.	Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 63
13.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 48 14.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 46
15.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 44
16.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 43
17.	Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 39
18.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Trbovlje - 37 Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 37
20.	Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 35
21.	Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 32
22.	Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 30
23.	Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik - 28
24.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 26
25.	Fani Pohar, Frizerski studio PAŽ - 23 26.1rena Jere, Studio Las Zagorje - 20
26.	Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje - 15
Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Tina Krauskopf, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janja Bantan, Leopoldina Lindič.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu!
GLASOVNICA ZA
naj frizerka in frizer Zasavja
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
Ime, priimek, naslov glasovalca (kej
min® min® min® min® min® min® min®
dela. Zima je neugodna, saj manjše padavine zahtevajo takojšnje intervencije. Teh je veliko zaradi zmrzovanja, cestišč in potrebnega posipanja. Delavci zimske službe so letos ceste veliko več posipali, kot pa plužili. (Vir: Bilten)
ŠIRITEV TOPLOVODNEGA OMREŽJA
JP Komunala Trbovlje, ki ima v svojem sestavu tudi mestno toplarno na Polaju, se je odločila, da bo v
letošnjem letu nadaljevala z razširitvijo vročevodnega ocevja. Tako je v načrtu napeljava vročevoda od zgradbe Zavarovalnice Triglav na Trgu Franca Fakina pa vse do kotlovnice SGP Zasavje na Savinjski cesti. V načrtu pa imajo tudi postavitev nove, dodatne toplotne postaje v naselju Sallaumines, ker je sedanja preobremenjena in zaradi velikega števila priključkov več ne ustreza. Za vsa ta dela bo letos na voljo 15,5 milijona tolarjev.
T.L
RAZPRODAJA
ŠPORTNE OPREME
od 5.2.2002 do 19.2.2002
trgovina GOLTES, Savinjska c. 35, Trbovlje; tel: 03-56-33-030 pon.-pet.: 8h-12h, 13h-19h, sobote: 9h-13h
In še:
*	Brezplačno testiranje smuči in snovvboard opreme *
*	Izposoja snovvboard opreme za dan, vikend ali teden *
31. PROSINCA 2002

Oj. 77. O *ii Xr O j j . O
PTIČARJI NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje se je odločilo, da bo na letošnjem svetovnem prvenstvu ptic sodelovalo s svojimi zastopniki in to zadnje dni januarja. Sklenili so, da se tega prvenstva udeležijo trije člani s svojimi pticami in sicer Dejan in Iztok Cilenšek ter Franc Kraševec. Sicer se bodo ogleda razstave in tekmovanja udeležili tudi nekateri drugi člani društva. Udeleženci tekmovanja oziroma ocenjevanja svojih ptic iz Trbovelj upajo, da bodo njihove ptice dobro ocenjene.
IL
HORTIKULTURNO DRUŠTVO TRBOVUE-PROGRAM DELA
Hortikulturno društvo Trbovlje je tudi letos pripravilo zanimiv program svojega dela za leto 2002. S programom dela so v teh dneh seznanili svoje člane in druge zainteresirane občane. Iz
programa je razvidno, da bodo februarja organizirali predavanje s prikazom obrezovanja sadnega drevja, ki ga bo imel Matjaž Malešič. V marcu pa bo Slavko Zgonc govoril o zelenjavnem vrtu. Maja bodo pripravili izlet na Golico, septembra pa strokovno ekskurzijo na Cerkniško jezero. V načrtu imajo sodelovanje z osnovnimi šolami in vrtci pa tudi. povezanost s krajevnimi skupnostmi. Tako kot vsa leta doslej bodo tudi letos po posebni ocenjevalni komisiji ocenjevali urejenost okolice hiš, ocvetličenje balkonov in oken in konec leta pripravili podelitev Zlate sončnice in priznanj za najbolje ocenjene in ocvetličene hiše in njih okolice. S članstvom pa bodo imeli stike vsak prvi ponedeljek v mesecu s člani izvršnega odbora.
IL
ZAGORSKI RDEČI KRIŽ V ŠTEVILKAH
V Zagorju ob Savi je 10 krajevnih organizacij Rdečega
MIS MAS MIS MAS MIS MAS
Če ste spremljali dvanajsti otroški parlament v prostorih državnega zbora, potem veste, da so v ponedeljek, 21.januarja razpravljali o prostem času. Ugotovili so, da ga imajo dovolj, nimajo pa vsi enakih možnosti, kako ga preživeti. Gotovo imajo v Ljubljani več organiziranih aktivnosti, so pa prikrajšani za razkošje, da se lahko sankajo na primer že za hišnim vogalom. Ali pa tečejo po bližnjem travniku in si že v nekaj minutah naberejo nove zaloge kisika, kot si to lahko privoščimo v Zasavju. Na kratko: svoj prosti čas	«
izkoristimo tako, da ne bo škodoval našemu zdravju oziroma počutju.	\ »
RAD IMAM ŠPORT
Ko sem bil star dve leti, sem že zelo rad brcal žogo. Žogo sem brcnil močno in še zelo hitro sem tekel. V mali šoli pa meje najboljši prijatelj Tilen povabil in me prepričal, da se vpišem v rokometni klub. In res. Prišel sem na prvi trening. Soigralci so rekli, da sem hiter in spreten, kar mi je zelo ugajalo. Prve treninge smo imeli v stari telovadnici. Prvo
pomembnejšo tekmo smo igrali v Umagu, kjer pa se nisem najbolje odrezal. Verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj. Z novo telovadnico smo se zelo poboljšali. Treninge imamo štirikrat na teden po eno uro in pol. Dosegamo dobre uspehe in zato zelo rad igram rokomet. Enkrat sem bil tudi najboljši igralec na rokometnem turnirju.
Tudi ostali športi so mi všeč. Če
križa, v katerih je 1704 članov RK, od tega 412 mladih članov. Odvzemov krvi je bilo leta 2001 1252, kar 7,5% glede na prebivalstvo. Izvedenih je bilo 10 srečanj starejših občanov, ki jih je v Zagorju 1846 starih nad 70 let. Udeležba je bila presenetljiva, saj je bilo na vseh srečanjih kar 849 udeležencev.
Občane, stare nad 80 let, teh je 464, smo skromno obdarili in obiskali na domu, tako po
krajevnih	skupnostih
prostovoljke, v centru pa dijakinje in dijaki Srednje šole Zagorje, ki so nam tudi sicer v veliko pomoč pri ostalih aktivnostih.
Lansko leto so tudi osnovne šole pristopile z mladimi prostovoljci s sosedsko pomočjo tako, da mladi pomagajo osamljenim in bolnim s prinašanjem stvari iz trgovine, pospravljanjem ali pa samo s priganjanjem dolgega časa. Res
ne bi igral rokometa, bi igral košarko. Če bi mi mami dovolila pa bi se vpisal tudi na karate. Doma se v prostem času s sosedom Tilnom igrava na računalniku, voziva s kolesom ali pa igrava namizni tenis. Takšen je moj prosti čas.
David Jakopič, 4.a. Dol
NOGOMET IN RAČUNALNIK
V prostem času najraje igram nogomet. To rad igram, ker me
pomirja, kadar me kaj razjezi. Nogomet igram ponavadi s prijatelji, sorodniki, včasih pa tudi s starši. Igram ga na igrišču za rokomet, ali pa v Hrastniku na pravem štadionu. Na štadionu igram veliko raje, ker se tam počutim kot pravi nogometaš. Zelo rad izvajam kazenske strele, velikokrat pa tudi zadanem. Z mano večkrat igra tudi bratec Nik. Če ne bi izbral rokometa, bi bila verjetno nogometaš. Zelo veliko pa se družim tudi z
Na Dolu se v prostem času ukvarja z rokometom preko sto otrok
PRAV
;lvii3 »irnTLO
pa je, da te pomoči starejši še niso vajeni in še ne teče tako, kot bi želeli.
V Zagorju imamo 276 socialno ogroženih družin, ki jim pomagamo, kolikor pač moremo s prehrano in oblačili. Letovalo je leta 2001 poleti 75 otrok na Debelem rtiču, v zimskem času pa 8 otrok socialno šibkih družin.
Vsako leto v tednu RK sprejmejo učence 1.razredov v mlade člane, učence 7. razredov pa v člane Rdečega križa. Prav tako v tednu RK izvedemo kviz o poznavanju in delu Rdečega križa po osnovnih šolah. Poleg tega izvajamo predavanja o zasvojenosti, zdravstveni vzgoji, prvi pomoči v osnovnih in Srednji šoli Zagorje.
To so le redne aktivnosti, ki jih opravljamo, seveda pa je še delo, ki ga prinaša vsak dan sproti.
Barbka Rebolj
DEJAVNOST ZASAVSKIH PLANINCEV NA VIDEOKASETI
Pri Planinskem društvu Dol pri Hrastniku so se domala pred 30
leti odločili, da bodo s filmsko kamero posneli vse dogodke, ki so se odvijali na območju njihovega društva pa hkrati tudi na območju zasavskih planinskih društev. Tako se je vse od leta 1973 dalje nabralo v njihovem arhivu oziroma arhivo Draga Kozoleta, ki je vse dogodke tudi posnel, ogromno filmskega gradiva. Da vsi ti posneti dogodki ne bi šli v pozabo se je Drago Kozole odločil, da bo vse to na filmu posneto gradivo presnel na VHV kasete. Sedanja tehnika to namreč omogoča. Doslej je že presnel ob sodelovanju Branka Klančarja za okoli 5 ur zanimivih planinskih dogodkov. Vsako zainteresirano planinsko društvo bo lahko po lastni izbiri naročilo te kasete za svoje potrebe ob kritju stvarnih materialnih stroškov. V delu pa je presnemavanje še ostalih filmov Super 8 na videokasete. Opravljeno delo je neprecenljive vrednosti tako za dolsko, kakor tudi zasavsko planinstvo.
tL
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
računalnikom. Ponavadi ga igram, kadar sem sam. Največ igram igrice, veliko pa pišem tudi članke o tekmah, ki so se odvijale. Večkrat pa tudi srfam po internetu, kjer najdem koristne informacije. Imam veliko srečo, da imam strica Aljošo, ki je računalničar in mi prinaša novosti računalniškega sveta. Posebna zgodba pa je bratec Nik, ki že tudi zna igrati nekatere igrice.
Gregor Lisec, 4.a.razred, Dol
ROGLA IN POLETJE
Septembra, ko se začne šola, nimam veliko prostega časa. Zjutraj je šola, popoldne napišem domačo nalogo, se učim in obiskujem glasbeno šolo.
V prostem času pozimi rada sankam in smučam. Za smučanje me je navdušil oče, saj tudi sam rad smuča. Že pri dveh letih mi je kupil smuči in me učil smučati. Zelo sem vesela, kadar reče: "Jutri gremo smučat na Roglo." Na Rogli zelo rada smučam, ker je veliko urejenih smučarskih prog
in veliko vlečnic. Več časa imam med poletnimi počitnicami. Takrat rada rolam, se vozim s kolesom in rada plavam.
Ker ima več prostega časa poleti, imam rada poletje, saj takrat lahko počnem, kar si želim.
Urška Planinc, 4.a, Dol
PLAVAM IN PLEŠEM
Stava sem sedem let. Hodim v drugi razred. Vsak dan po končanem pouku imam dodatne aktivnosti. Trikrat na teden hodim k plavanju v Trbovlje, dvakrat pa k plesni skupini Dolske miške. Med vikendom imam plavalna tekmovanja ali nastop Mišk. Kadar imam prosti dan, se gremo v družino smučat. Doma pa vsako prosto uro izkoristim za ustvarjanje. Najraje rišem z barvicami za steklo in sestavljam sestavljanke. Rada tudi gledam risanke Tom in Jerry in poslušam pravljice.
Ana Nuša Moljk, 2.a. Dol
NAS POUGON
V prostem času rada delam veliko stvari. Kadar je lepo vreme in ni snega, se najraje rolam. Ob hiši, kjer stanujem, je majhna vzpetina, ki je asfaltirana. To je naš poligon za rolanje. Kadar pa je sneg, je ta cesta tudi naše sankališče. Na bližnjem hribu pa si naredimo progo za smučanje, včasih jo še malo polijemo z vodo, da je hitrejša. Ob slabem vremenu igram igrice na računalniku in poslušam glasbo. Ko pa se naveličam računalnika in glasbe, pa berem knjige. Včasih z atekom in mamico igramo družabne igre. Poleti se veliko kopam in včasih tudi kolesarim. Na morju plavam in se vozi s čolnom.
Patricija Premec, 4.a., Dol
GENIALEC
Zelo rada rešujem križanke. Največ časa zanje imam med počitnicami. Vsak mesec jih dobim po pošti.
Tudi moja babica in dedek rada rešujeta križanke. Če kakšne besede ne vem, mi jo povesta. Križanke rada rešujem, ker spoznam nove besede. Velikokrat rešitve nagradnih križank tudi pošljem.
Križanke, ki jih rešujem, se imenujejo Genialec. To so križanke za otroke. V njem je tudi slikovni slovar, kjer najdeš neznane besede. V njem so tudi živalski kvizi, šale, horoskop, rebusi in seveda križanke.
Maša Kladnik, 4.a.Dol
TRBOVLJE
31. PROSINCA 2002
O ~T7	O
PTIČARJI NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje se je odločilo, da bo na letošnjem svetovnem prvenstvu ptic sodelovalo s svojimi zastopniki in to zadnje dni januarja. Sklenili so, da se tega prvenstva udeležijo trije člani s svojimi pticami in sicer Dejan in Iztok Cilenšek ter Franc Kraševec. Sicer se bodo ogleda razstave in tekmovanja udeležili tudi nekateri drugi člani društva. Udeleženci tekmovanja oziroma ocenjevanja svojih ptic iz Trbovelj upajo, da bodo njihove ptice dobro ocenjene.
TL
HORTIKULTURNO DRUŠTVO TRBOVUE-PROGRAM DELA
Hortikulturno društvo Trbovlje je tudi letos pripravilo zanimiv program svojega dela za leto 2002. S programom dela so v teh dneh seznanili svoje člane in druge zainteresirane občane. Iz
programa je razvidno, da bodo februarja organizirali predavanje s prikazom obrezovanja sadnega drevja, ki ga bo imel Matjaž Malešič. V marcu pa bo Slavko Zgonc govoril o zelenjavnem vrtu. Maja bodo pripravili izlet na Golico, septembra pa strokovno ekskurzijo na Cerkniško jezero. V načrtu imajo sodelovanje z osnovnimi šolami in vrtci pa tudi povezanost s krajevnimi skupnostmi. Tako kot vsa leta doslej bodo tudi letos po posebni ocenjevalni komisiji ocenjevali urejenost okolice hiš, ocvetličenje balkonov in oken in konec leta pripravili podelitev Zlate sončnice in priznanj za najbolje ocenjene in ocvetličene hiše in njih okolice. S članstvom pa bodo imeli stike vsak prvi ponedeljek v mesecu s člani izvršnega odbora.
IL
ZAGORSKI RDEČI KRIŽ V ŠTEVILKAH
V Zagorju ob Savi je 10 krajevnih organizacij Rdečega
križa, v katerih je 1704 članov RK, od tega 412 mladih članov. Odvzemov krvi je bilo leta 2001 1252, kar 7,5% glede na prebivalstvo. Izvedenih je bilo 10 srečanj starejših občanov, ki jih je v Zagorju 1846 starih nad 70 let. Udeležba je bila presenetljiva, saj je bilo na vseh srečanjih kar 849 udeležencev.
Občane, stare nad 80 let, teh je 464, smo skromno obdarili in obiskali na domu, tako po
krajevnih	skupnostih
prostovoljke, v centru pa dijakinje in dijaki Srednje šole Zagorje, ki so nam tudi sicer v veliko pomoč pri ostalih aktivnostih.
Lansko leto so tudi osnovne šole pristopile z mladimi prostovoljci s sosedsko pomočjo tako, da mladi pomagajo osamljenim in bolnim s prinašanjem stvari iz trgovine, pospravljanjem ali pa samo s priganjanjem dolgega časa. Res
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
Če ste spremljali dvanajsti otroški parlament v prostorih državnega zbora, potem veste, da so v ponedeljek, 21.januarja razpravljali o prostem času. Ugotovili so, da ga imajo dovolj, nimajo pa vsi enakih možnosti, kako ga preživeti. Gotovo imajo v Ljubljani več organiziranih aktivnosti, so pa prikrajšani za razkošje, da se lahko sankajo na primer že za hišnim vogalom. Ali pa tečejo po bližnjem travniku in si že v nekaj minutah naberejo nove zaloge kisika, kot si to lahko privoščimo v Zasavju. Na kratko: svoj prosti čas izkoristimo tako, da ne bo škodoval našemu zdravju oziroma počutju.
RAD IMAM ŠPORT
Ko sem bil star dve leti, sem že zelo rad brcal žogo. Žogo sem brcnil močno in še zelo hitro sem tekel. V mali šoli pa meje najboljši prijatelj Tilen povabil in me prepričal, da se vpišem v rokometni klub. In res. Prišel sem na prvi trening. Soigralci so rekli, da sem hiter in spreten, kar mi je zelo ugajalo. Prve treninge smo imeli v stari telovadnici. Prvo
pomembnejšo tekmo smo igrali v Umagu, kjer pa se nisem najbolje odrezal. Verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj. Z novo telovadnico smo se zelo poboljšali. Treninge imamo štirikrat na teden po eno uro in pol. Dosegamo dobre uspehe in zato zelo rad igram rokomet. Enkrat sem bil tudi najboljši igralec na rokometnem turnirju.
Tudi ostali športi so mi všeč. Če
ne bi igral rokometa, bi igral košarko. Če bi mi mami dovolila pa bi se vpisal tudi na karate. Doma se v prostem času s sosedom Tilnom igrava na računalniku, voziva s kolesom ali pa igrava namizni tenis. Takšen je moj prosti čas.
David Jakopič, 4.a. Dol
NOGOMET IN RAČUNALNIK
V prostem času najraje igram nogomet. To rad igram, ker me
pomirja, kadar me kaj razjezi. Nogomet igram ponavadi s prijatelji, sorodniki, včasih pa tudi s starši. Igram ga na igrišču za rokomet, ali pa v Hrastniku na pravem štadionu. Na štadionu igram veliko raje, ker se tam počutim kot pravi nogometaš. Zelo rad izvajam kazenske strele, velikokrat pa tudi zadanem. Z mano večkrat igra tudi bratec Nik. Če ne bi izbral rokometa, bi bila verjetno nogometaš. Zelo veliko pa se družim tudi z
Na Dolu se v prostem času ukvarja z rokometom preko sto otrok
PRAV
;1t ti 3 in? n tl o
31. PROSINCA 2002
mm
h
pa je, da te pomoči starejši še niso vajeni in še ne teče tako, kot bi želeli.
V Zagorju imamo 276 socialno ogroženih družin, ki jim pomagamo, kolikor pač moremo s prehrano in oblačili. Letovalo je leta 2001 poleti 75 otrok na Debelem rtiču, v zimskem času pa 8 otrok socialno šibkih družin.
Vsako leto v tednu RK sprejmejo učence 1.razredov v mlade člane, učence 7. razredov pa v člane Rdečega križa. Prav tako v tednu RK izvedemo kviz o poznavanju in delu Rdečega križa po osnovnih šolah. Poleg tega izvajamo predavanja o zasvojenosti, zdravstveni vzgoji, prvi pomoči v osnovnih in Srednji šoli Zagorje.
To so le redne aktivnosti, ki jih opravljamo, seveda pa je še delo, ki ga prinaša vsak dan sproti.
Barbiča Rebolj
DEJAVNOST ZASAVSKIH PLANINCEV NA VIDEOKASETI
Pri Planinskem društvu Dol pri Hrastniku so se domala pred 30
leti odločili, da bodo s filmsko kamero posneli vse dogodke, ki so se odvijali na območju njihovega društva pa hkrati tudi na območju zasavskih planinskih društev. Tako se je vse od leta 1973 dalje nabralo v njihovem arhivu oziroma arhivo Draga Kozoleta, ki je vse dogodke tudi posnel, ogromno filmskega gradiva. Da vsi ti posneti dogodki ne bi šli v pozabo se je Drago Kozole odločil, da bo vse to na filmu posneto gradivo presnel na VHV kasete. Sedanja tehnika to namreč omogoča. Doslej je že presnel ob sodelovanju Branka Klančarja za okoli 5 ur zanimivih planinskih dogodkov. Vsako zainteresirano planinsko društvo bo lahko po lastni izbiri naročilo te kasete za svoje potrebe ob kritju stvarnih materialnih stroškov. V delu pa je presnemavanje še ostalih filmov Super 8 na videokasete. Opravljeno delo je neprecenljive vrednosti tako za dolsko, kakor tudi zasavsko planinstvo.
IL
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
računalnikom. Ponavadi ga igram, kadar sem sam. Največ igram igrice, veliko pa pišem tudi članke o tekmah, ki so se odvijale. Večkrat pa tudi srfam po internetu, kjer najdem koristne informacije. Imam veliko srečo, da imam strica Aljošo, ki je računalničar in mi prinaša novosti računalniškega sveta. Posebna zgodba pa je bratec Nik, ki že tudi zna igrati nekatere igrice.
Gregor Lisec, 4.a.raired, Dol
ROGLA IN POLETJE
Septembra, ko se začne šola, nimam veliko prostega časa. Zjutraj je šola, popoldne napišem domačo nalogo, se učim in obiskujem glasbeno šolo.
V prostem času pozimi rada sankam in smučam. Za smučanje me je navdušil oče, saj tudi sam rad smuča. Že pri dveh letih mi je kupil smuči in me učil smučati. Zelo sem vesela, kadar reče: "Jutri gremo smučat na Roglo." Na Rogli zelo rada smučam, ker je veliko urejenih smučarskih prog
in veliko vlečnic. Več časa imam med poletnimi počitnicami. Takrat rada rolam, se vozim s kolesom in rada plavam.
Ker ima več prostega časa poleti, imam rada poletje, saj takrat lahko počnem, kar si želim.
Urška Planinc, 4.a, Dol
PLAVAM IN PLEŠEM
Stava sem sedem let. Hodim v drugi razred. Vsak dan po končanem pouku imam dodatne aktivnosti. Trikrat na teden hodim k plavanju v Trbovlje, dvakrat pa k plesni skupini Dolske miške. Med vikendom imam plavalna tekmovanja ali nastop Mišk. Kadar imam prosti dan, se gremo v družino smučat. Doma pa vsako prosto uro izkoristim za ustvarjanje. Najraje rišem z barvicami za steklo in sestavljam sestavljanke. Rada tudi gledam risanke Tom in Jerry in poslušam pravljice.
Ana Nuša Malik, 2.a. Dol
NAS POUGON
V prostem času rada delam veliko stvari. Kadar je lepo vreme in ni snega, se najraje rolam. Ob hiši, kjer stanujem, je majhna vzpetina, ki je asfaltirana. To je naš poligon za rolanje. Kadar pa je sneg, je ta cesta tudi naše sankališče. Na bližnjem hribu pa si naredimo progo za smučanje, včasih jo še malo polijemo z vodo, da je hitrejša. Ob slabem vremenu igram igrice na računalniku in poslušam glasbo. Ko pa se naveličam računalnika in glasbe, pa berem knjige. Včasih z atekom in mamico igramo družabne igre. Poleti se veliko kopam in včasih tudi kolesarim. Na morju plavam in se vozi s čolnom.
Patricija Premec, 4.a., Dol
GENIALEC
Zelo rada rešujem križanke. Največ časa zanje imam med počitnicami. Vsak mesec jih dobim po pošti.
Tudi moja babica in dedek rada rešujeta križanke. Če kakšne besede ne vem, mi jo povesta. Križanke rada rešujem, ker spoznam nove besede. Velikokrat rešitve nagradnih križank tudi pošljem.
Križanke, ki jih rešujem, se imenujejo Genialec. To so križanke za otroke. V njem je tudi slikovni slovar, kjer najdeš neznane besede. V njem so tudi živalski kvizi, šale, horoskop, rebusi in seveda križanke.
Maša Kladnik, 4.a.Dol
TRBOVLJE
ZAVASZE13 LET POSLOVNI IMENIKI
SLOVENI JHEL #7}
HIMENE Silili ““
Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 05 20, www.rumenestrani.com
I N T E R MARKETING
Sveče, kitara, pa je že pravo razpoloženje za literarni večer
Dokaz, da je dogajanje na naši šoli lahko tudi zanimivo, je bil literarni večer, ki sta nam ga pripravili Nina Lepej in Sabina Miklavčič. Vzrok, da seje sploh porodila misel zanj, je bil roman Čadavec. Delo pisateljice Marjane Moškric nam v obliki dnevnika predstavi najstniške probleme Marjetke, s katerimi smo se zlahka poistovetili. V uri, ki sta jo Nina in Sabina namenili knjigi, sta združili prijeten pogovor ob spremljavi kitare Marka Lipovška in resna vprašanja ter probleme, ki glodajo nas mlade.
Prav takšni literarni večeri, ki bi jih na naši šoli lahko večkrat organizirali, prikažejo, kako je lahko knjiga tudi sprostitev in ne le obvezno branje, ki nam ga predpišejo v šoli
IR
31 PROSINCA 2002
a :u:iT"h nri a
»HV/AL/A IZUMITELJU SUŠILNEC-A STROJA!«
Nedelja/ Vstanem okrog osmih. Po jutranjem obredu v kopalnici si skuham kavo in razmišljam, kako najbolje preživeti dopoldne. Kosilo bomo namreč imeli pri Bergerjevih (nečak Jan in svak Aleš praznujeta rojstni dan).Ob pogledu na kalsko planino se odločim. Za dve uri gremo smučat. Moža mi nekako uspe zbuditi, sin pa je »v globoki nezavesti«. Ni je stvari, zaradi katere bi vstal pred dvanajsto uro.Greva pač brez njega. Ninama žal. Proga je urejena, le kamnom se je treba izogibati. Komaj dočakamo kosilo, ki je bilo zares slavnostno. Alo in Biba sta se zelo potrudila: odlična juha z rezanci, nadevani piščanec, divji prašič v omaki z brusnicami, trbiški radič, odlična višnjeva torta, skutina strjenka s kivijevo omako. Po kosilu je manjkal le še udoben fotelj. V poznih popoldanskih urah smo se vrnili domov, kjer nas je čakala »bolnica« aierdalka Elis, ki je prejšnji dan prestala hudo operacijo na rodilih. Bila je še zelo slabotna in nas ni pričakala pri vratih kot običajno. Udobno se namestim na fotelj in razmišljam, kaj vse bo treba storiti v naslednjem tednu. Zmoti me sin z vprašanjem, zakaj še nima opranega modrega puloverja, ki ga ima najraje. Njegova želja= ukaz ! Odhitim v klet, da napolnim pralni stroj. Tisočkrat hvala tistemu, kije izumil
še sušilec za perilo!
Ponedeljek/ Vstanem ob pol šestih. Po opravilih v kopalnici psički odprem vhodna vrata. Jutranje lulanje in krog okrog hiše sta obvezna. Ko se v službo odpelje mož, se psička vrne in dopoldne običajno prespi. Sama pa se prestavim v službo v pritličje, kjer s sodelavkami spijemo jutranjo kavo. Nobena ni ob tako zgodnji uri prav zgovorna. Sama te rane ure izkoristim za pisalno mizo. Pregledujem pošto prejšnjega dne, urejam papirje in razmišljam o stvareh, kijih bom morala čez dan opraviti. Vmes pa nekajkrat po telefonu pokličem sina, ki obiskuje srednjo šolo v Trbovljah. V zimskem času je vezan na avtobus, zato je pravočasno vstajanje še kako pomembno. Vsak dan se jezim, ker ne vstane takoj, ko pokličem. On pa se jezi, ker telefon neznosno dolgo tuli. Spet sklenem, da ga ne bom več budila. Za bujenje ljudje uporabljamo ure-budilke.
Prvi dan v tednu običajno namenjam telefonskim stikom s poslovnimi partnerji. Trenutno veliko časa namenjam izdelavi novega artikla, ki ga še ni na tržišču. Iščem najboljšega ponudnika za material in na e-mailu čakam na cenike reklamnega oglaševanja v naših časopisih. Ko jih berem, se zgrozim nad visokimi cenami.
Živimo pač v majhni Sloveniji in so naklade časopisov majhne. Tu ne morem nič. Treba bo najti še kakšen drug način reklamiranja.
Po službi se vsi zberemo pri tašči. Ob delavnikih se namreč prehranjujemo pri njej. Res imamo zlato babico. Težko si predstavljam, kako bi živeli brez njenih »uslug«. Mnoga gospodinjska opravila opravi namesto nas. Tudi našo psičko ima velikokrat v varstvu.
Doma vzamem v roke Delo. Malo ga prelistam in se ustavim pri »pivovarski vojni«. Nič novega. Res me zanima, kaj je v ozadju. Nacionalni interesi že ne. Jutri bo na nacionalki intervju s Kučanom, preberem v TV sporedu. Ne smem ga zamuditi. Le kaj bo on povedal na to temo? V odmevih udarna novica -Pogorevc. Po devetih letih ga neka ženska, ki ne živi v Sloveniji, obtoži posilstva. Vključena je celo generalna državna tožilka. Neverjetno v kakšni državi živimo, kakšni nizki udarci!
Pred spanjem vzamem s police še Zofijin svet. Po treh straneh ugotovim, da za tovrstno branje nisem dovolj zbrana. Ugasnem luč in skušam zaspati.
Torek/ Bujenje in začetek dneva na običajni način. Ob sedmih pokličem Bibo. Ali greva kljub slabim cestnim razmeram na dogovorjeni sestanek v Novo
mesto. Celo noč je namreč snežilo in nič ne kaže, da bo nehalo. Odločiva se, da greva kljub temu, saj je lahko v četrtek še slabše. Pravilno sva se odločili. Le sestanek se je tako zavlekel, da nisva uspeli priti na modno revijo v Labod. Škoda!
Ta dan bi morala še v šolo na govorilne ure k sinovi razredničarki, pa mi spet ni uspelo. »Naslednji torek je to glavna obveznost-ne pozabi!«si obljubim.
Zvečer gledam intervju s Kučanom. Presenečena sem nad Janjo, ki jo poznam že od študentskih časov. Tako direktnih in zoprnih vprašanj predsedniku od nje pa res nisem pričakovala. Le kaj se z njo dogaja? Predsednikovega sprenevedanja pa smo že tako navajeni.
Dnevnik je napisala Sanja Logar Bočko, podjetnica in hrastniška občinska svetnica z liste SDS.
Dnevnik ureja Igor Goste
ROV KOZO SMO VSI...
1.Tvoje ime in priimek ter kako te kličejo prijatelji?
Igor Kalšek, za prijatelje največkrat Igi, včasih tudi Igor, če jim ni kaj po godu.
Igor ii starih časov črno-bele TV slike, ko so se na radiu poslušale pesmice v mano tehniki In še ni bilo treba paziti na leinoslno kategorijo (družinski arhiv).
2.	Kdaj in kje si rojen?
Minilo je že dobrih četrt stoletja, odkar v znamenju strelca, sem na mrzel decembrski dan, v trboveljski bolnišnici privekal na plan...
3.	Kaj meniš, da nikoli ni bilo in nikoli ne bo?
Dovolj dobre volje in lepih misli.
4.	TVoj najljubši pregovor?
S prvim kozarcem človek popije vino, z drugim vino sebe, s tretjim vino pije človeka, (japonski)
5.	Katero stranko ali koga si volil na zadnjih volitvah?
V	tistem trenutku najboljšo, brez kompromisov. Danes ne vem več...
6.	Če bi vedel, da imaš le še dan življenja, kje in s kom bi ga preživel?
V	družbi tistih, ki jih imam najrajši. Sigurno nekje daleč od »ocen tveganja« (op. zadnje čase
sem v službi z njimi zasičen).
7.	Brez katerih treh stvari bi ti bilo še najbo(j dolgčas?
Brez zraka, hrane in pijače ne bi šlo.
S.lVoja najljubša jed in pijača?
Sveže stisnjen pomarančni sok in zelena solata z olivnim oljem, največkrat pa kar pizza in "kozorog."
9.Ob kateri glasbi nikakor ne moreš zaspati? Kaj pa vem, verjetno ob taktih lokalnega mačjega orkestra.
10.	Kaj ti pomeni več, dobra jed ali dober sex? V primeru svetovnega pomanjkanja hrane, bi
pozitivno odgovoril na prvi del vprašanja...
11.	Kaj pri ženski najprej opaziš?
Stvari, ki izstopajo.
Igor Gošte
Jo 77 T j. Jr r. 777 G
t/)o^aja/o seje...
NA IZBORU SLOVENCEV LETA 2001
I
!
Hitro, hitro stopi, Kučan, Štefka ti sledi!
Litijski župan Kaplja Vladu Kreslinu, ko sta zapela: 'Kol'kor kapljic, tol'ko let...': "Pa res nimaš šans, da bi se te kaj slišalo, če poješ z mano."
Srečko Katanec ob podelitvi prve nagrade: "Le kaj hoče ta prijetna deklica od mene?"
Helena Blagne Zaman:
"Pesmi, ki jih imaš rajši, ti bolj dišijo"
7.abavo ob otvoritvi največjega nakupovalnega centra v Zasavju, je v Kisovcu popestrila tudi Helena Blagne Zaman. Le komu ni poznana, saj se je s svojo glasbo zapisala v srce in dušo poslušalk in poslušalcev ter se prikradla tudi v njihove srčne telje in upe. Doslej je izdala štirinajst zgoščenk in med njimi
uspešnice: Adijo, piši mi; Srebrna reka, ljubi kot Slovenec in druge.
O čem najrajši prepevate?
Prepevati je prijetno, kadar pesem začutim. Kajti skladb, do katerih nimam nobenega občutka, niti ne pojem. Zato prepevam o različnih stvareh: o ljubezni, razočaranju, veselju, žalosti, materinstvu, kot tudi o morju in mornarjih.
Kdaj vam je glasba bolj všeč: ko je živahna, romantična, nostalgična...?
Res je, da so mi ljube nostalgične pesmi, ker je v spominjanju vedno nekaj občutkov, s katerimi čutiš in kar
Osamljena; Ti si sreča moja; Nihče ne
rad obujaš. Privlači pa me tudi temperamentna glasba. V vsaki zvrsti glasbe pa skušam najti nekaj, kar mi je všeč. Morda gre tudi za to, da zna nekdo glasbi dobro prisluhniti, drugi pa se skuša z glasbo izražati. Učila sem se opernega petja, vendar mora pevec vaditi prav takd kot športnik, saj sicer pri petju nazaduje.
Kateri koncerti so vas doslej najbolj utrudili?
Nastopi so resda "utrudljivi", ampak v prijetnem smislu, ker gre za
Predsednik parlamenta Borut Pahor, kateremu so na litijski prireditvi SLOVENEC LETA 2001 podarili lutko Barbiko, ker je najlepši v
parlamentu: "Le kam naj skrijem 'Barbiko', da mi je
parlamentarci ne bodo ukradli?"
RR„ slike: M.Š.
izmenjavo energije, zato se druženje na koncertu vedno razvije v prijetno vzdušje. In kadar ti publika zelo ploska, takrat veš, da dobro delaš. 8. marca pa so vsi vabljeni na moj koncert, ki bo v Hali Tivoli v Ljubljani.
Se v prostem času radi srečate s prijatelji in znanci?
naj bo to glasba ali ne, mu bova z možem stala ob strani.
Vam družina veliko pomeni in ali radi kuhate?
Družina mi največ pomeni in šele potem, ko si mamica, to razumeš. Kajti noben oder na svetu se ne da primerjati s tem, kaj pomeni biti mama. Tudi
Prostega časa imam zelo malo, saj pravim, da sem najprej mama in žena. Kar pa ne pomeni, da se na koncertih manj razdajam, saj se z veliko ljubezni do vsega, kar delam, znam tudi organizirati. Za hobi imam ježo -jahanje konjev, čas pa si vzamem tudi za prijatelje, med katerimi imam nekatere še iz mladih let.
Ali tudi sinku Kristjanu zapojete kakšno pesmico?
Ja, velikokrat skupaj zapojeva, hahahaha, saj je zelo muzikaličen. In za karkoli se bo v življenju odločil, pa
kuham rada, čeprav tudi mož rad kuha in veliko poudarka dajeva zdravi prehrani.
Zaradi česa pa vas kakšni ljudje bolj privabijo kot drugi?
Vseskozi so nam doma poudarjali, da je treba biti in ostati človek, da si iskren in pošten do sebe in do svojega dela. In če svoje delo opravljaš s čimveč ljubezni, iskrenosti, strasti, in če takd tudi živiš, potem si z vsemi dober in te dobre stvari najdejo same od sebe, ter na tak način tudi ljudje, kijih spoštuješ.
Besedilo in slika: RR.
"nTiv.iTnTnn
MARINERO BOLJ IN BOLJ POZNAN
Skupina Marinero je nastala pred približno štirimi leti, ko je vodja skupine Jože Gutman dobil idejo, da bi ustanovil svojo skupino. Nato sta se mu pridružila še Borut Peskar in Bojan Lebič. Tako so začeli igrati, na začetku še brez obveznosti ali kakšnih načrtov. Potem pa so prišli na idejo, da posnamejo skladbo. Nato je pokojni Toni Polar naredil aranžma za skladbo Naj kitara mi zapoje in jih usmeril k producentu Dušanu Zoretu. Kasneje so se predstavili širši publiki na POP TV in so so bili njihovi prvi medijski začetki. Snemali so še naprej, veliko pa jim je pomagal tudi Radio Snoopy, saj je pridno vrtel njihovo glasbo. Imajo čisto svoj imidž, saj na koncertih nastopajo v raztrganih oblekah, zanimivo pa je tudi to, kako so prišli do imena. Na raznih koncertih so med občinstvo razdelili listke s predlogi, tako da so pravzaprav poslušalci izbrali ime Marinero, ki po špansko pomeni mornar. Pred tremi meseci se jim je pridružil še četrti član in sicer Nedžo Hadžič, ki igra klaviature in harmoniko. Za ta dva instrumenta je zadolžen tudi Bojan, Jože igra kitaro, Borut
pa je prvi glas benda, v roke pa vzame tudi akustično kitaro.
Vsak član skupine prispeva s svojim delom h kvalitetnemu nastopu in ustvarjanju na glasbenem področju. Jože kontaktira z vsemi, ki so pomembni na glasbenem področju, skrbi da igrajo na raznih prireditvah, napiše tudi kakšno besedilo in skomponira melodijo. Bojan poskrbi, da je repertoar usklajen in da glasba zazveni tako kot je treba. Tudi sam spesni kakšno melodijo in naredi aranžma. Borut je tudi tisti, ki piše besedila, seveda pa tudi novi član Nedžo prispeva svoje.
Prvič so nastopili v Pivnici As v Zagorju, ki je tudi njihov glavni sponzor. Nato so se podali še na Dolenjsko, Posavje in celo v Italijo in povsod so jih dobro sprejeli. Nastopajo tudi kot spremljevalna skupina Aleksandra Ježa. Na enem od koncertov pa jih je opazil tudi Brendi, ki jim je bil v veliko pomoč.
Fantje se zahvaljujejo vsem sponzorjem: Pivnici As, Občini Zagorje, Radiu Snoopy, Avtoprevozništvu Zorc, S printu. Ti so jim pomagali pri izdaji prvega CD-ja z naslovom
Pa sem postal falot s hit pesmijo Lojtra. 23.marca bodo nastopili na koncertu Marjana Zgonca v Litiji, lahko pa kupite tudi njihov CD. Kontaktni osebi sta Jože (041/446-905) ali Borut (041/446-904).	|J.
K5EFTI
mFORMfVCIJE
NA
03/ 56-64- 250
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
avtašver
LECHLER
Marko Zmrzlak s.p., Zupančičeva 13a 1410 ZAGORJE, e-mail:avtosver@siol.net
Tel.: 03/56 68 705, fax: 03/56 68 704 GSM: 041/332-073, GSM: 041/ 716 447
-kleparstvo-ličarstvo -avtovleka -avtostekla
- popravilo avtoplasfike
DELOVNI ČAS: pon. - pef. od 8. do 17. ure, sob. od 8.-12.

r

■2B3222229^

Avtobusni promet In tur Ircem. Žeparje sl.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: lntegral.zagorje@siol.net Internet: http://www.lntegral-zagorje.si
IZJEMNO UGODNO!
VABIMO VAS NA KRIŽARJENJA PO SREDOZEMLJU IN KARIBIH / zunanja kabina 209.500 SIT, Tampa-New Orleans-Conzumel-Tampa
Beneški karneval z ladje AZUR! DOMINIKANSKA REPUBLIKA -»LAST MINUTE« PONUDBA:
7 DNI, VSE VKLJUČENO: 180.000,00 SIT
NA V((LJO SO KATALOGI ZIMA 2001/2002! ZIM
UMSKE POČITNICE V TUNIZIJI
9/nom NOGOMETNO PRVENSTVO V KOREJI: PRIJAVE SPREJEMAMO -i	POHITITE!
PROGRAMI TUVI IA POSAMIČNE TEKME I
VABIMO VAS ŠE :
- NA PUSTOVANJA DOMA IN V TUJINI -NA PRIJETNE IZLETE ZA VALENTINOVO -K OGLEDU BAVARSKIH GRADOV ZA 24.800 SIT -k nakupu INTEGRALOVIH DARILNIH bonov!
Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00
Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SDBOTA08:00 - 12:00
i
i
PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO:
Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikovi
L? TiTT/tVANJA Z INTELAL7/Vl
31. PROSINCA 2002
| ČftG
j
j.
11
NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 2001
Na športnem uredništvu časopisa Zasavc in z vašo pomočjo bomo izbrali najboljše v letu 2001. letošnja novost je ta, da poleg kategorij
l.NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA, 2.NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA, 3.NAJ TRENER ZASAVJA in 4.NAJ EKIPA ZASAVJA glasujete tudi za kategorijo 5.NAJ ŠPORTNI DELAVEC/KA ZASAVJA. V tej kategoriji sodelujejo športni delavci, ki niso aktivni kot trenerji ali igralci, a so vsekakor še kako povezani s športom. Tu gre za predsednike klubov, sekretarje, člane uprav, vzdrževalcev dvoran, hišnikov in podobno.
Delo vam olajšujemo z nominiranci v posameznih kategorijah, kar pa nikakor ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojega kandidata, kandidatko oziroma ekipo. Namenoma pa ne bomo nominirali kandidate za peto kategorijo NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA, ker na tem področju preprosto ne poznamo veliko ljudi, ki bi nominirali za to nagrado, zato vas pozivamo k pomoči.
PRAVILA GLASOVANJA
1.	Glasuje se izključno na podlagi kuponov, objavljenih v časopisu Zasavc, ob tem pa fotokopij ne upoštevamo.
2.	Na glasovnico izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje, ekipe ali športne delavce. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena (primer: v vseh kategorijah le prvo mesto ali če bo katera od kategorij neizpolnjena), je ne bomo šteli kot neveljavno, pač pa bomo v končni seštevek vnesli vrsti red tiste kategorije, ki je pač izpolnjena vsaj z enim imenom.
3.	Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza.
4.	Kandidati za naj športnike Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) ali morajo delovati v klubu iz Zasavja.
5.	Glasovnici ni potrebno prilagati obrazložitev glasov.
6.	Vsak lahko pošlje več glasovnic.
To so najosnovnejša pravila glasovanja. Sicer pa priznanja ne bodo prejeli le zmagovalci, ampak bomo med vsemi glasovalci izžrebali tudi lepe nagrade. Glasovnice bomo sprejemali do petka, 8.marca do
12.ure, predvidoma pa bomo končni vrstni red objavili v časopisu Zasavc, ki bo izšel 14.marca 2002.
NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2000
l.NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2001
-	Dejan Sitar (LK Valvasor Zagorje)
-	Klemen Buzina (Pon do kwan Zagorje)
-	Primož Roglič (SK Zagorje - SZS Kisovec)
-	Uroš Stoklas (KK Iskraemeco Kranj)
-	Boris Urbanc (KK Rudar Trbovlje)
-	Danijel Repovž (NK Era Šmartno)
-	Klemen Lavrič (NK Rudar Velenje)
-	Radovan Skubic (tek)
-	Jernej Simerl (KK Tika Trbovlje)
-	Miha Kovačič (KK Tika Trbovlje)
-	Primož Prošt (RK Rudar Trbovlje)
-	Rok Kandžič (KK Zagorje Banka Zasavje)
-	Nermin Hrvat (NK Zagorje)
-	Denis Delamea (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Dejan Kraut (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Zoran Tesko (KMN Lesna Litija)
-	Miha Halzer (KD Hrastnik)
-	Peter Kauzer ml.
-	Gregor Laznik (oba BD Steklarna Hrastnik)
-	Katja Kurent (Hypo Avstrija)
-	Brigita Plemenitaš (Pon do kwan Izlake)
-	Monika Škrjanec (LK Valvasor)
-	Anja Poglajen (Tenis park AS Litija)
3.	NAJ TRENER ZASAVJA 2001
-	Srečko Rozman (KK Pon do kvvan Izlake)
-	Samo Bašelj (KBV Pon do kvvan Zagorje)
-	Dušan Žagar (RK Rudar)
-	Zvone Pograjc (SK Zagorje - Skakalna sekcije Kisovec)
-	Jože Prelogar (NK Zagorje)
-	Edi Navratil (NK Svoboda Kisovec)
-	Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik)
-	Aleksander Krofi (KK Zagorje Banka Zasavje)
-	Mike Jamnik (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Bogdan Simerl (KK Tika Trbovlje)
-	Borut Markošek (KK Tika Trbovlje in reprezentanca Slovenije)
4.	NAJ EKIPA ZASAVJA 2001
-	SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec
-	KK Pon do kvvan Izlake
-	LK Valvasor Zagorje
-	KBV Pon do kvvan Zagorje
-	KK Zagorje Banka Zasavje
-	NK Zagorje
-	RK Rudar Trbovlje
-	KK GD Hrastnik
-	RK Dol TKI Hrastnik
-	Karate klub Tika Trbovlje
-	KMN Gip Beton MTO Zagorje
-	KMN Lesna Litija
2/02
GLASOVNICA
za naj športnika/športnico Zasavja v letu 2001
1)	NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA
1.	mesto	________________________________
2.	mesto	________________________________
3.	mesto	________________________________
2)	NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA
1.	mesto	________________________________
2.	mesto	________________________________
3.	mesto	________________________________
3)	NAJ TRENER ZASAVJA
1.	mesto	________________________________
2.	mesto	________________________________
3.	mesto	________________________________
4)	NAJ EKIPA ZASAVJA
1.	mesto	________________________________
2.	mesto	________________________________
3.	mesto	________________________________
5)	NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA ZASAVJA
1.	mesto	________________________________
2.	mesto	________________________________
3.	mesto	________________________________
2.NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2001
-	Hedvika Kotar (tek)
-	Barbara Pilih (Sankaško društvo Kum Trbovlje)
Glasoval(a) sem:
Ime In priimek
31. PROSINCA 2002
5vnr>i?
Mali nogomet
KO BOM VELIK, BOM DERMASTI JA
Omenjeni stavek je po petkovi zagorskega malonogometnega predstavi velemojstra v vratih prvoligaša Gip Betona MTO
Zadovoljna - (levo) trener Mike Jamnik in športni direktor Branko Praznik
Kosa
Marjana Dermastije zagotovo izrekel vsaj eden mlajših nadobudnežev. Zagorjani so predvsem po njegovi zaslugi v srečanju 12.kroga l.SLMN ob polčasu vodili z 2:1, saj je Dermastija med drugim igralcem Betona Lucije ubranil tudi 6-metrovko. V drugem polčasu so Zagorjani, okrepljeni s Kosom in Tankom, dodali plin in na koncu zmagali s 5:2, kar jih trenutno uvršča na tretje mesto prvenstvene lestvice s 26-imi točkami.
Pred njimi so le Svea (29) in Puntar iz Tolmina (28), s katerimi se bodo Zagorjani v eni odločilnih tekem pomerili v petek, 1.februarja ob 20.30 uri v zagorski športni dvorani.
"Imamo še veliko rezerve, kljub temu pa sem z igro zadovoljen. Tudi proti Puntarju bomo zaigrali na zmago. Če se bo
Gregor Židan - Zidane slovenskih malonogometnih igrišč
dobro počutil, se bo ekipi pridružil tudi Gregor Židan," je po tekmi dejal domači trener Alojz Mike Jamnik.
Besedilo in sliki: Peter Motnikor
NADVSE USPESNA SEZONO 2001
Še preden predstavimo rezultate, ki so jih zagorski in izlaški kikboksarji dosegli v pretekli sezoni, je prav da vas seznanimo še z nekaterimi odločitvami na zadnji letni skupščini Kickboksing zveze Slovenije, ki je bila sredi januarja v Izoli. Udeležili so se je tudi predstavniki izlaškega in zagorskega Pon-Do-Kwan kluba. Na skupščini so sprejeli tekmovalni spored državnih prvenstev za leto 2002 v šemi, light in full kontaktu. Zagorjanom je bila zaupana organizacija finala državnega prvenstva v šemi kontaktu, ki ga bodo konec junija izvedli na prostoru zagorske tržnice, Izlačanom pa je oganizacija ekipnega državnega prvenstva v šemi kontaktu.Poleg tega bodo Zagorjani novembra organizirali še mednarodni turnir, Izlačani pa junija turnir za starostne kategorije do 21 let. V zvezi, kjer sicer deluje 21 slovenskih klubov, so z veseljem ocenili, da je bilo preteklo leto, tekmovalno najuspešnejše doslej, saj so slovenski predstavniki na svetovnem prvenstvu WAKO v Mariboru osvojili kar enajst medalj, od tega 5 zlatih, na svetovnem prvenstvu IAKSE v Celovcu pa sedem. Na svetovnih prvenstvih so bili uspešni tako Zagorjani kot Izlačani.
Na SP organizacije WAKO v Mariboru, kjer je nastopila A
reprezentanca, je svojo prvo medaljo, bronasto, med članicami do 60 kg osvojila Brigita Plemenitaš, Izlake. Peto do osmo mesto sta osvojila Urška Dolinšek, Izlake in Igor Kalšek, Zagorje, ki pa se ga je držala smola, saj je na
samem prvenstvu staknil poškodbo.
Na SP organizacije 1AKSA v Celovcu, kjer je nastopila B reprezentanca, so bili naši predstavniki pod vodstvom trenerja Alojza Miklavčiča (Zagorje) še uspešnejši. Največji podvig je uspel Klemnu Buzini, Zagorje, ki je v kategoriji članov do 60 kg postal svetovni prvak. Med člani do 81 kg je bronasto medaljo osvojil še en član
zagorskega kluba Primož Bračič. Med mladinci do 67 kg je član zagorskega kluba Klemen Juvan osvojil srebrno medaljo, kakor tudi Izlačan Jure Vetršek v kategoriji do 71 kg, kar je bila sploh prva medalja s svetovnih ali evropskih prvenstev za ta klub.
Izlačani in Zagorjani pa so lani uspešno nastopili tudi v državnem prvenstvu. Prvi so osvojili šest
naslovov državnih prvakov, kar jih uvršča na drugo mesto med vsemi slovenskimi klubi, Zagorjani so osvojili dva naslova.
Med Izlačani so državni prvaki postali:
Dečki do 165 cm: Andrej Ocepek, deklice do 155 cm: Maja Vetršek, mladinci do 71 kg: Grega Ocepek, mladinke do 50 kg: Barbara Mrva, članice do 60 kg: Brigita Plemenitaš in do 60 kg: Urška Dolinšek.
Druga mesta za Izlake so osvojili:
Deklice do 145 cm: Neva Ocepek, mladinci do 48 kg: Nejc Hribar, do 63 kg: Sašo Plemenitaš in do 71 kg: Matej Kimovec, članice do 50 kg: Liljana Gošte in do 60 kg: Tea Roglič.
Tretja mesta za Izlake so osvojili:
Dečki do 135: Gregor Razpotnik, mladinke do 60 kg: Lučka Kokole, člani do 63 kg: Miloš Rozman, do 69 kg: Marko Razpotnik in do 74 kg: Jure Vetršek.
Naslov državnega prvaka sta pri Zagorjanih osvojila:
Med člani do 84 kg: Igor Kalšek, glasbenih katah pa Zvonka Pavlič.
Druga mesta za Zagorje so osvojili:
Med deklicami do 155 cm: Vanessa Vozelj, člani do 63 kg: Klemen Buzina ter v glasbenih katah Katja Prvinšek.
Tretja mesta za Zagorje so osvojili:
Med dečki do 135 cm: Luka Kopušar, deklice do 135 cm: Tjaša Krajnik, člani do 79 kg: Primož Bračič.
Vsa omenjena odličja so bila dosežena v šemi kontaktu, eno tretje mesto pa je v light kontaktu med člani do 69 kg osvojil tudi Zagorjan Darko Vukovič.
Pon-Do-Kwan Izlake se za uspešno sezono zahvaljuje naslednjim pokroviteljem: Juma logistika Ljubljana, Fortuna Trbovlje, Gostilna Mrva Vače, MDR Ljubljana, Gip Beton MTO Zagorje.
Besedilo in slika Igor Gošte
31. PROSINCA 2002
| č P n i
J.
H
Mali nogomet
BULDOŽERJEM MEMORIAL
Končni vrstni red zimske lige bratov Borštnar:	
1 .Buldožer	35:10	18
2.Sevdah	17:15	12
3.Zlatarna Lea	13:20	6
4.Medija	29:23	12
5.L'Muhy	29:25	6
6.Udarnik	10:40	0
Pokal je šel v roke...
V	zagorski športni dvorani se je 20.januarja 2002 pod glavnim sponzorstvom Občine Zagorje ob Savi in glavnim organizatorjem Gip Betonom MTO Zagorje odvijal zaključni turnir memorialne zimske lige bratov Borštnar 2001/2002, ki je posvečena preminulima Stanetu in Albinu Borštnarju.
V	zimski ligi je sodelovalo šest ekip, finalni del pa je bil razdeljen na dva dela. Najprej so se v boju od 3. do 6.mesta pomerili Medija, L'Muhy in Udarnik, nato pa so se za prvo mesto "udarili" Buldožerji, Sevdah in Zlatarna Lea. Na koncu so največ malonogometnega znanja pokazali Buldožerji, katerim je organizator Branko Praznik-Kosa podelil zmagovalni in prehodni pokal.
Besedilo in slike: Peter Motnikor
Buldožerjem
Sevdah - zadovoljiti so se morali z drugim mestom	Zlatarna Lea - dobre igre, a brez strelskega učinka
št> n? h
31. PROSINCA 2002
BRATOV BORŠTNAR
Medija - zmagovalci tolažilne skupine
L'Muhy
Rre7 točk Udarniki	Organizacija je bila vrhunska, za kar gredo predvsem zasluge
sponzorjem, Branku Prazniku (Kosi) in Ediju Tekavčiču.
Košarki
POMEMBNA ZMAGA ZAGORJANOV V KOPRU
Košarkarji Zagorja Banke Zasavje so v soboto, I9.januarja v koprski Bonifiki odigrali
13.kolo Hypo lige proti ekipi Kopra. Prva četrtina je bila zelo izenačena, saj sta se ekipi neprestano menjavali v vodstvu, pri Zagorjanih pa je najbolj izstopal Ivanovič, ki je v tem obdobju igre dosegel kar 14 točk. V drugi četrtini so "bankirji" zaigrali še bolje, kar jim je zadostovalo za vodstvo ob polčasu. V drugem delu so igralci Kopra poskušali vse, da bi se Zagorjanom približali. To jim je najbolj uspelo v zadnji četrtini, ko so zaostajali vsega za točko.
vendar pa so Zagorjani uspeli prednost zadržati in jo povečati in so tekmo dobili s končnim rezultatom 81:89.
TUDI V POKALU USPEŠNI
Zagorjani so sredi preteklega tedna odigrali tudi tekmo 3.kroga Pokala Spar in sicer so se pomerili z l.B ligašem Masterpoint
Bežigrad. Tekma je bila tipična za ekipe prve in druge lige, saj so se domači zelo motivirali za nastop proti favoriziranim "bankirjem".
"Ekipa Bežigrada je relativno nizka ekipa, pa vendar srčna, borbena, hitra in ima v svojih vrstah tudi nekaj mladinskih reprezentantov in nam je
povzročala hude težave in pošteno povedano, tudi če ob koncu rednega dela ne bi zadeli koš za izenačenje in s tem podaljške, ne bi bil jezen, ker bi nas ekipa Bežigrada zasluženo premagala. No, v podaljšku pa smo le nekako strnili svoje vrste in nekje odigrali vsaj tistih pet minut normalne košarke. Je pa res, da s to igro ne moremo biti zadovoljni, vendar takšne so pač pokalne tekme," je bila na koncu ob tesni zmagi s 75:81 izjava trenerja Zagorja Sandija Krofla, ki pravzaprav pove vse.
Zagorjani so tekmo dobesedno reševali v končnici, saj je Žarkovič dve sekundi pred koncem z doseženo trojko izsilil podaljšek, v katerem so Zagorjani le slavili in se tako uvrstili v naslednji krog, v katerem se bodo pomerili v zasavskem obračunu z ekipo Hrastnika.
Besedilo in sliko Igor Zibelnik
(z leve) Uroš Ivanovič in Vid Žarkovič
KOŠARKA
ČLANI LB SKL (16.krog}
NOVA GORICA : RUDAR 72 : 97 Strelci za Rudar: Zagorc 19, Džombič 3, Kazaferovič 25, Tilinger 21, Andrej Čop 9, Radovič 15, Robi Čop 2, Vajdič 3.
GD HRASTNIK : UNIKA TTI 77 : 73 Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 18, Deželak 4, David Čop 5, Žitnik 27, Tomažin 11, Tušek 2, Čeko 4, Godicelj 6.
(17.krog)
RUDAR : FRAGMAT 98 : 102
Strelci za Rudar: Zagorc 13, Džombič 2, Kazaferovič 16, Tilingre 32, Brečko 5, Andrej Čop 13, Zorko 10, Vajdič 7.
JURIJ PLAVA LAGUNA: GD HRASTNIK 86 : 94
Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 11, David Čop 9, Žitnik 26, Tomažin 10, Tušek 10, Čeko 16, Godicelj 12.
(18.krog)
MASTERPOINT BEŽIGRAD:RUDAR 70:75 Strelci za RudarZagorc 11, Džonbič 2, Kazaferovič 18, Brečko 2, Andrej Čop 13, Radovič 23, Robi Čop 6.
GD HRASTNIK : UNION OLIMPIJA MLADI 88 : 69
Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 12, Deželak 8, Čeko 9, Žitnik 15, Zaletel 2, Golotič 5, Tušek 14, David Čop 11, Dejan Godicelj 8, Mijatovič 4.
Trenutna lestvica: 1 .Jurij plava laguna 31 točk
2.Rudar 29 točk.... 6.GD Hrastnik 27 točk Naslednji krog-
RudanMaribor Branik v soboto, 02.02.02 ob
19.00	uri v dvorani Polaj GD Hrastnik:Radovljica v soboto, 02.02.02 ob
19.00	uri v športni dvorani na Logu.
ČLANI II. SKL - VZHOD (IS.krog)
LITIJA : ROGAŠKA 98	84 : 72
Strelci za Litijo: Japič 33, Koren 14, Mitrovič 12
(16.krog)
CELJE : LITIJA 84 : 96
Strelci za Litijo: Pušič 26, Japič 24, Koren 18
Ekipa Litije trdno drži 2.mesto na lestvici in je
vse bližje zastavljenem cilju in sicer uvrstitev
na kvalifikacije za napredovanje v višji rang
tekmovanja.
Naslednji krog:
Litija:Nektar Bistrica v soboto, 02.02.02 ob
19.00	uri v športni dovorani v Litiji
MLADINCI II. SKL BI VZHOD (3.krog)
GD HRASTNIK MLA.ZASAVJErELEKTRA 87:96
Strelci za GD Hrastnik ml. Zasav.: Lokar 28,
Sotošek 27, Godicelj 9
RUDAR : KOROŠKA 100 : 71
Strelci za RudanKošalin 25, Zagorc 22, Berčon
21
(4.krog)
ROGLA : RUDAR 79 : 85
Strelci za Rudar: Zagorc 29, Košalin 25, Markovič 14
KOROŠKA : GD HRASTNIK ML. ZASAVJE 120 : 79
Strelci za GD Hrastnik: Godicelj 40, Majkič 17 Naslednji krog:
RudanŽKK Maribor v nedeljo, 03.02.02 ob
18.00	uri v dvorani OŠ Trbovlje GD Hrastnik ml.Zasavje:Rogla v nedeljo,
03.02.02	ob 17.00 uri v dvorani na Logu MLADINCI II. SKL B2 VZHOD (3.krog) LITIJA : KUNGOTA 146 : 56
Strelci za Litijo: Pušič 49, Jolič 26, Cerar 16
(4.krog)
LITIJA : ROGAŠKA 98	83 : 82
Strelci za Litijo: Pušič 25, Jolič 21, Ristič 17 Naslednji krog:
Litija:ŠD Paloma v nedeljo, 03.02.02 ob 16.30 v dvorani v Litiji.
KADETI A2. SKL - VZHOD (4.krog) ROGLA ZREČE : ZAGORJE ZASAVJE 98 : 97
Strelci za Zagorje Zasavje: Markovič 21, Fejzič 19, Jere 16, Prašnikar 16 SLOVENSKE KONJICE : LITIJA 76 : 83 Strelci za Litijo: Blaževič 26, Jolič 19, Šega 14 (5.krog)
ZAGORJE ZASAVJE : RADENSKA CREATIV SOBOTA 82 : 79
Strelci za Zagorje Zasavje: Markovič 41, Fejzič 16, Šišič 13
LITIJA : ROGLA ZREČE preloženo na sredo
30.01.02	ob 18.00 uri v dvorani Gimanzije Litija
Naslednji krog:
Slovenske Konjice:Zagorje Zasavje v soboto
02.02.02
Radenska Creativ Sobota:Litija v soboti,
02.02.02	v Murski Soboti.
KADETI II. SKL - VZHOD C2 (2.krog) KRŠKO : RUDAR 78 : 89 Strelci za Rudar: Kolar 27, Mujič 27, Radak 14 (3.krog)
RUDAR : KELEJA 81 : 50
Strelci za Rudar: Roglevski 20, Kolar 19, Radak 14
Naslednji krog:
Rudar: E RA Velenje v soboto, 02.02.02 ob 9,30 uri v dvorani OŠ Trbovlje
PIONIRJI-SKUPINA JUG
1.	turnir v Zagorju
ZAGORJE BANKA ZASAVJE:RUDAR 20:52 Strelci za Zagorje BZ:Krofl 11 Strelci za Rudar: Božjak 10, Hribšek 9,
Mujič 9
GD HRASTNIK : MKK CELJE 30 : 36 Strelci za GD Hrastnik: Percel 11, Koritnik 10 GD HRASTNIK : RUDAR 19 : 60 Strelci za GD Hrastnik:Koritnik 12, Gojkovič 3 Strelci za Rudar: Božjak 17, Dečman 10 ZAGORJE BANKA ZASAVJE : MKK CELJE 49 : 42
Strelci za Zagorje BZ:Krofl 12, Barlič 10
2.	turnir v Trbovljah
RUDAR : PIVOVARNA LAŠKO 66 : 35 Strelci za Rudar: Gojič 26, Hribšek 15, Mujič 12
MKK CELJE : ZAGORJE BANKA ZASAVJE 26 : 35
Strelci za Zagorje BZ: Baumriher 9, Lipovšek 8, Guna 6, Krofi 6
ZAGORJE BANKA ZASAVJE : PIVOVARNA LAŠKO 32 : 55
Strelci za Zagorje BZ: Krofi 10, Lipovšek 8, Udovič 6
RUDAR : MKK CELJE 58 : 28 Strelci za Rudar: Božjak 14, Mujič 10, Hribšek 10
Trenutna lestvica: 1.Rudar 2.Zagorje Banka Zasavje 3.MKK Celje 4.Pivovarna Laško 5.GD Hrastnik
KADETINJE ll.SKL - BI (3.krog)
ŽKD STUDIO JINJANG : VIPAVA 73 : 51 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Rajovic 15, Lovrinovič 15, Karahasanovič 12
(4.krog)
ŠD ŠENTVID : ŽKD STUDIO JINJANG 51 : 87
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Rajovic 27, Podmenik 23, Knaus 22 Naslednji krog:
ŽKD Studio Jin-Jang:Jesenice v soboto,
02.02.02	ob 12.00 uri v dvorani OŠ Trbovlje.
Besedilo: Aljoša Pišek
n
31. PROSINCA 2002
DESETA OBLETNICA
USTANOVITVE SLOVENSKIH KOŠARKARSKIH REPREZENTANC
Minilo je deset let od zgodovinske januarske nedelje (26. januar 1992) v letu 1992 in Valvasorjeva knjižnica (sedaj poročna dvorana) na gradu Bogenšperk v litijski občini je bila kraj ponovnega srečanja (igralcev, igralk, trenerjev, sodnikov, košarkarskih delavcev in ljubiteljev košarke), toda tokrat brez predsednika Milana Kučana, na katerem so bila podeljena spominska priznanja.
Dušan Hauptman Slavnostni govornik Dušan Šešok, predsednik Košarkarske zveze Slovenije je v svojem govoru izmed reprezentanc izpostavil tiste ekipe, ki so v 10-letni zgodovini dosegle največ. Čast slovenske košarke rešujejo mladi do 22 let, ki so leta 1998 na Evropskem
Župan Mirko Kaplja podeljuje Valvasorjeve srebrnike svetovnim prvakinjam v kategoriji veterank +45 s SP v Ljubljani.
prvenstvu na Siciliji osvojili drugo mesto in mladi do 20 let, ki so lansko leto v Makedoniji osvojili zlato medaljo. V desetih letih je za
moško člansko reprezentanco igralo 45 igralcev, ki jih je vodilo 5 selektorjev, za žensko reprezentanco pa je nastopilo 40
igralk in 4 selektorji.
Spominska priznanja so prejeli vsi igralci in igralke, ki so v desetih letih nastopili za reprezentanco, košarkarski delavci, ministrstvo za šport in RTV Slovenija. Iz litijske občine sta jih prejela : župan in predsednik Košarkarskega kluba »Litija« MIRKA KAPLJA ter nekdanji igralec ljubljanske »Union Olimpije« DUŠAN HAUPTMAN.
V soboto in nedeljo, pa se je v športni dvorani Gimnazije Litija igral finalni turnir pokalnega tekmovanja Slovenije za leto 2001 - članice v organizaciji domačega košarkarskega kluba :
REZULTATI:
ŽKK MERKUR CELJEiŽKK KOBRAM JESENICE 89:42 ŽKK LEK JEŽICAiŽKK RADIO CENTER MARIBOR 65:58
ŽKK LEK JEŽICA LJUBLJA-NA:ŽKK MERKUR CELJE 62 : 56(9:12,26:17, 17:14, 10:13) ŽKK LEK JEŽICA:
Kuštro 15 (9:11), Temnik 5(1:1), Ferlič 3, Prlina 5 (1:4), Dcak 15 (3:5, Tratsiak 13 (5:6).
ŽKK MERKUR CELJE : Markovič 15 (0:4), Bukvič 5 (1:2), Prevodnik 4, Kvaternik 9 (5:7), Gričar 8 (2:2), Jocič 18 (4:8) in Zajec 3 (0:4).
Besedilo in slike: Marjan Šušteršič
DRUGO MESTO BARBARE PILIH
Predstavniki SZ Slovenije, predvsem pa tekmovalci so bili nemalo razočarani, ker klub izvrstnim rezultatom, kijih dosegajo v sankanju na umetnih progah, skorajda zagotovo ne bodo videli letošnjih olimpijskih iger. Ne prestane jim drugega, kot da se čim bolj pripravijo za naslednji olimpijski cilkus. Pa poglejmo, kako so nastopili na zadnjih tekmah.
Sredi januarja je bila v nemškem Altenbergu tretja tekma za mladinski svetovni pokal v sankanju na umetnih progah.
Na tehnično zelo zahtevni progi, so se tekme udeležili štirje mladinski reprezentantje, vsi člani Sankaškega društva Kum - Trbovlje.
Domen Pociecha je dosegel svojo daleč najboljšo uvrstitev in sicer peto mesto. Pred njim so bili samo trije nemški tekmovalci ter en
avstrijski sankač, prehitel pa je vrsto odličnih tekmovalcev iz ZDA, Kanade in evropskih držav. Žan Kovačič je imel v prvi vožnji veliko težav in je bil že na robu odstopa. S precejšnjo mero borbenosti je prišel do cilja ter se po drugi vožnji uvrstil na 26. mesto.
Maša Topole se je z dvema solidnima vožnjama uvrstila na 17. mesto in s tem pustila za seboj vrsto tekmovalk iz drugih držav.
Barbara Pilih, ki je nastopila v članski konkurenci v tekmi za nacionalni pokal je z doseženim 2. mestom stopila na stopničke za zmagovalce.
Po besedah predsednika strokovnega sveta za umetne proge je bil vodja ekipe Roman Topole z nastopom svojih varovancev izredno zadovoljen, saj so z rezultati presegli vsa pričakovanja.	Igor Gošte
ZIMSKA LIGA ŠRC SPIN ZAGORJE
Rezultati 3.kola - skupina A: ŠD Prapreče II - KMN L'Muhy 1:5, Tovarna pohištva Trbovlje - Mapone 12:5, KMN L'Muhy -Kisovec 1:11, Mapone - Zlatorogi 1:3, Zlatorogi - ŠD Čolnišče/Integral 2:4.
Trenutni vrstni red: Tov.poh.Trbovlje 12, ŠD Čolnišče/Integral 9, Kisovec 6, Zlatorogi 6, Mapone 3, L'muhy 3, ŠD Prapreče 11 0.
Skupina B: Bistro 91 - NLP 2:4, Udarnik -ŠD Polšnik 3:6, ŠD Mlinše - ŠD Podkum 2:2, ŠD Polšnik - TET 2:4.
Trenutni vrstni red: ŠD Mlinše 8, Bistro 91 7, TET 6, ŠD Polšnik 6, ŠD Podkum 4, NLP 3, Udarnik 0. (pm)
KARATE
TRBOVELJČANI ZELO AKTIVNO V NOVO LETO
Komaj so se dobro končali novoletni prazniki, pa so trboveljski karateisti izvedli že kar nekaj odmevnih aktivnosti.
Izvršni odbor Karate zveze Slovenije je na svoji 1. redni seji dne 15.01.2002 sprejel sklep o imenovanju članov in predsednika Sveta trenerjev KZS. Za predsednika desetčlanskega Sveta je bil soglasno sprejet Bogdan SIMERL, glavni trener v Karate klubu TIKA Trbovlje. Poleg klubsKega prijatelja Boruta MARKOŠKA, ki že šesto leto opravlja funkcijo selektorja vseh državnih reprezentanc je ta funkcija veliko priznanje za trboveljski karate, saj so njim zaupane obe funkciji strokovnih teles v okviru KZS. Svet trenerjev je strokovno posvetovalno telo izvršnega odbora Karate zveze Slovenije. S tem je zadovoljena želja in zahteva večine predstavnikov slovenskih karate klubov, da naj strokovno delo in vsa razvojna vprašanja v zvezi s stroko vodijo in krojijo strokovni delavci s tega področja.
V petek 18. januarja je bila v Grosupljem razglasitev pokalnih zmagovalcev Slovenije. Najboljšim tekmovalcem, ki so bili izbrani v seštevku točk v katah in športnih borbah skupaj so podelili lične pokale. Trboveljčani so igrali zopet zelo vidno vlogo, saj je v konkurenci starejših dečkov drugo mesto osvojil Elvis SEL1MOVIČ. V kategoriji starejših mladincev pa je že drugo leto zapored bil najboljši Miha KOVAČIČ. To kaže, daje Miha res eden izmed
najboljših in vsestranskih slovenskih tekmovalcev. V ekipni konkurenci pa so Trboveljski mladinci osvojili tretje mesto.
V	sklopu priprav članske in mladinske reprezentance na EP je slovenska reprezentanca nastopila na mednarodnem karate turnirju »Pariš open«. To tekmovanje že nekaj let slavi kot najmočnejše karate tekmovanje na svetu, saj ima na njem pravico nastopa neomejeno število tekmovalcev. Nastopilo je preko 1000 tekmovalcev iz 62 držav vseh celin sveta. Iz Trbovelj je na turnirju nastopil Jernej SIMERL, kije zaradi precejšnje treme izgubil že v 1. kolu proti reprezentantu ZDA, sicer s tesnim rezultatom. Posebnost tega tekmovanja je bilo plačilo stroškov prehrane, prenočišča ter tekmovalne takse vsem nastopajočim iz strani organizatorja in veliko pomočjo Župana mesta Pariz ter velikega zanimanja francoske publike, ki se spozna na karate. Med tekmovalci se je ves čas sukalo ogromno otrok, ki so želeli dobiti v spomin avtograme čim več nastopajočih, tako je tudi Jerneja bolela roka od nenehnega podpisovanja na vse možne rekvizite.
V	sredo 23. januarja so v Karate klubu TIKA Trbovlje izvedli prvo letošnje klubsko pokalno tekmovanje. Tekmovalci so nastopili v poligonu s katerim preverjamo sposobnost orientacije v prostoru, občutek ravnotežja in koncentracije. Nastopilo je 63 članov. Zmagovalci po kategorijah so postali: Aljaž VESENJAK, Filip
MALI NOGOMET
ZIMSKA LIGA »HRASTNIK 2002«
Letos je v zimski ligi Hrastnik prijavljeno rekordno število malonogometnih ekip. Ekipe so odigrale že tudi prve tri kroge. Doslej je edino ekipa Steklarne-Vitrum trikrat zmagala. Najboljši strelec po treh krogih je z devetimi zadetki Novak (KMN Juventus), sledi mu Glinšek iz ekipe Rudnik..
Rezultati:
1.	krog; KMN Juventus: P:Leniči 1:2, Špca Pizza: ŠD Prapreče 6:1, Rudnik: Šoht KA 5:2, Šentlambert: Lipov list 2:8, Mexico Pancho: Steklarna Vitrum 1:2, ŠD Vaka: Forstek 6:0, Opal: Top Šport 4:5 in P. Kukuca: Društvo Sava 1:1.
2.	krog; Šoht KA: KMN Juventus 1:5, P.Leniči: Špica Pizza 4:4, Lipov list: ŠD Prapreče 3:6, Steklarna Vitrum: ŠD Vak 10:1, Šentlambert: P.Kukuca 0:12, Forstek: Rudnik 1:12, Društvo Sava: Opal 3:1 in Top Šport: Mexico Pancho 2:2.
3.	Krog; P.Kukuca: Lipov list 8:1, Opal: Šentlambert 2:1, Mexico Pancho: Društvo Sava 2:7, ŠD Vaka: Top Šport 1:2, Rudnik: Steklarna Vitrum 3:4, KMN Juventus: Forstek 15:1, Špica Pizza: Šoht KA 6:0 in ŠD Prapreče: P.Leniči 1:6.
Lestvica po 3. krogih:
I.	Staklarna Vitrum	9
2.	P.Kukuca	7
3.	Špica Pizza	7
4.	Društvo Sava	7
5.	P.Leniči	7
6.	Top Šport	7
7.	KMN Juventus	6
8.	Rudnik	6
9.0pal	3
10.Lipov list	3
II.	ŠD Vaka	3
12.	ŠD Prapreče	3
13.	Mexico Pncho	1
14.	Šoht KA	0
15.	Šentlambert	0
16.	Forstek	0
Igor Goste
TRBOVLJE
fr j j O j . u
CALDARONE, Alen PAVELŠEK, Jasmina HATIČ, Anis ZUKANOVIČ in Anže ROZINGER.
V	soboto 26. januarja je v Samoboru pri Zagrebu potekal tradicionalni, že enajsti po vrsti, mednaordni karate turnir. Organizatorje vzorno organiziral mednarodno športno prireditev na kateri je nastopilo veliko število tekmovalcev iz BiH, Slovenije in Hrvaške. V soboto sta za slovensko reprezentanco nastopila Trboveljčana Žiga ŠANTEJ in Jernej SIMERL. Žiga zelo dobro nadaljuje svojo tekmovalno formo saj je z nekaj nepazljivosti izgubil šele v borbi za medaljo. Jernej SIMERL seje že v drugem kolu zopet pomeril z bivšim evropskim prvakom Hrvatom DUKIČEM. Zopet je prepričljivo povedel. Vendar so nekaj sekund pred koncem dvoboja DUKIČU v veliki meri pomagali sodniki, ki so Hrvatu najprej podarili točko ter s tem znižali rezultat na 2 : 1, nekaj trenutkov kasneje pa je DUKIČ z atraktivnim udarcem v glavo povedel s 4 : 2 in Jernej mu je na koncu športno stisnil roko.
V	nedeljo so pod vodstvom Uroša VOZLA v Samoboru nastopili: Rok LOPAN, Kristijan OSTOJIČ in Anis ZUKANOVIČ. V izvajanju kat v posamezni konkurenci so vsi izgubili že v L kolu. Boljšo pripravljenost so pokazali v ekipni izvedbi saj se njim je bronasta medalja za las izmuznila iz rok.
Čez slabe tri tedne bo Jernej SIMERL nastopil na Mladinskem evropskem prvenstvu v Koblenzu v Nemčiji. Nastopil bo v športnih borbah posamezno do 70 kg ter v ekipnem delu. _____________________________Franjo GLAVICA
V naslednji številki ne prezrite kronologije ob 30. letnici karateja v Trbovljah.
št) n? t;
SMUČARSKI SKOKI
ZMAGA JANEZA, PADEC ANDRAŽA
V Gorenji Savi pri Kranju so se v začetku januarja izkazali tudi člani SK Zagorje-SZS Kisovec. Na tekmi za slovenski pokal dečkov do 12 let na skakalnici K-40 je v konkurenci 69 skakalcev zmagal Janez Močnik Guna, visoko pa bi bil uvrščen tudi Andraž Pograjc, če po prvem izvrstnem skoku ne bi padel.
Rezultati:
l.Janez Močnik Guna, 42,5 in 41 m, 233,7 točke,
17.Aljaž Smolič, 39 in 38,5 m, 208,5 točke, 21.Dejan Judež, vsi SK Zagorje-SZS Kisovec.
NAJBOUŠI LEON V Gorenji Savi pri Kranju je potekala tudi tekma za slovenski pokal dečkov do 10 let, kijih vadi Borut Markošek. Njegovi varovanci so po njegovih besedah pokazali dobro pripravljenost. Leon Grobljar je drugemu mestu dodal še bron in se povzpel na skupno četro mesto v pokalu. V formo pa se vrača tudi Urban
Javoršek, ki je v prejšnjih sezonah že okusil slast zmage, Jaka Prašnikar pa je imel nekaj smole pri doskoku v drugi seriji. Pravo formo pa lovi še Miha Jesih. Znova pa sta med fanti presenetili dekleti.
Rezultati dečkov do 10 let:
l.	Nejc Dežman, SK Triglav, 20 in 20,5
m,	223,4 točke,
3.Leon Grobljar, po 20,5 m, 221,8 točke, 7.Urban Javoršek, 19,5 in 20 m, 213,6 točke,
21.Miha Jesih, 25.Katja Požun, 27.Manja Pograjc. 32.Jaka Prašnikar (vsi SK Zagorje-SZS Kisovec).
Me deklicami do 12 let sta Katja in Manja osvojili peto oziroma šesto mesto. Povejmo, da sta skakali v konkurenci tri leta starejših skakalk, ki jih je bilo tokrat kar 14. Očitno so smučarski skoki čedalje bolj aktualni tudi med dekleti.
TRETJE MESTO PRIMOŽA V kisovškcm skakalnem centru se je v nedeljo (13.1) na tekmo za slovenski pokal zbralo 68 skakalcev in 9 skakalk
iz 17 klubov. Na lepo pripravljeni skakalnici K-50 se je v konkurenci dečkov do 14 let dvakrat z najdaljšim skokom izkazal Mitja Mežnar iz SKTržič-Trifix, med mladinkami do 16 let pa Monika Pogladič iz SSK Mislinje. Dobro so skakali tudi domači »orli«, saj so poleg tretjega mesta Primoža Rogliča, osvojili še nekaj drugih vidnejših mest.
Rezultati dečki do 14 let;
I.	Mitja Mežnar, SK Tržič-Trifix, 52 in
51.5	m, 234,3 točke,
3.Primož Roglič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 50 in 49 m, 226,2 točke,
5.Miran Zupančič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 49 in 49 m, 223,4 točke,
II.	Luka Grobljar, SK Zagorje-SZS Kisovec, 47 in 47 m, 206,7 točke,
18.Janez Močnik Guna, 22.Andraž Pograjc in 58.Nino Razpotnik. Mladinke do 16 let:
I .Monika Pogladič, SSK Mislinja, 47 in
46.5	m, 202,8 točkč.
Kisovčani (še) niso imeli svoje predstavnice. Saj so dekleta še premlada. TRETJE MESTO EKIPE DO 14 LET V soboto, 19.1. je v skakalnem centru na Gorenji Savi v Kranju potekalo ekipno
državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 14 let. Na skakalnici K-50 se je pomerilo 16 ekip. Z naskokom je zmagala ekipa SK Tržič-Trifix, zelo uspešno pa so nastopili tudi mladi kisovški orli, ki stajim do drugega mesta manjkali le dve desetinki točke.
l.	SK Tržič -TR1FIX v sestavi: Mitja Mežnar 49,5 in 48,5 m, Matej Jerman,
47.5	in 47,5 m, Jernej Križnar, 47 in 45,5 m in Nejc Košnjek, 45,5 in 45 m (skupno 826,8 točke).
2.SK Triglav Kranj v sestavi: Žiga Pelko,
50.5	in 50 m, Tadej Mestek, 45,5 in 46
m,	Erik Penič, 43,5 in 44 m in Petra Benedik, 43,5 in 44 m (796 točke). 3.SK Zagorje-SZS Kisovec v sestavi: Primož Roglič, 49 in 50 m, Miran Zupančič, 47 in 45,5 m, Luka Grobljar,
43.5	in 44 m in Janez Močnik Guna, 40 in 41,5 m (595,8 točke).
Igor Gošle
"obvestilo”
SK Zagorje- Sekcija za skoke Kisovec obvešča, da bo v soboto,
9.februarja v skakalnem centru Kisovec tekma za slovenski pokal za dečke do 10 let in deklice do 12 let.
0
SEF1T
CAR
LJUBLJANSKA 16,1270 LITIJA
commerceoirnsšvs
SEAT
AKCIJSKE CENE VOZIL LETNIK 2001
SEAT TOLEDO
prihranek do 400.000,00 SIT
ali že od 3.145.00,00 SIT
SEAT LEON
prihranek do 300.000,00 SIT
ali že od 2.476.00,00 SIT
NA ZALOGI ŠE OMEJENA KOLIČINA VOZIL
SEAT IBIZA STELLA že od 1.785.000,00 SIT
'SEAT CORDOBA 1.4 z KLIMATSKO NAPRAVO za 2.127.000,00 SIT
AKCIJSKE CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG VOZIL 2001
UGODEN KREDIT ALI LEASING IN PRODAJA STARO ZA NOVO
AROSA-IBIZA-CORDOBA-CORDOBA VARIO-LEON-TOLEDO-INCA-ALHAMBRA
Jf.j. d jj.j.Gjj.G
Zasavski fr ker
ZANESLO GA JE V LEVO
Hrastnik, 16.1. ob 15.15.uri je K.A. iz Dola pri Hrastniku vozil opel vectro po regionalni cesti kreda iz smeri Riklovega proti savskemu mostu. Ko je z vozilom pripeljal v bližino križišča pri Steklarni Hrastnik, ga je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje zaneslo v levo, kjer je s prednjim levim delom vozila oplazil levo bočno stran alfe 155, katerega je nasproti vozil U.J. iz Hrastnika. Po oplaženju pa je K.A. s prednjim delom vozila čelno trčil še v daevvoo lanos, katerega je vozil I.M. iz Hrastnika in v nesreči je nastalo za 1.000.000 SIT škode. Policisti so zoper K.A. odredili tudi preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal kar 1.52 grama alkohola. Zoper K.A. tako sledi predlog SP-ju.
TRČIL IN POBEGNIL
Hrastnik, 22.1. ob 19.20 uri so bili policisti obveščeni, da se je na glavni cesti II.reda v Suhadolu pripetila prometna nesreča, po kateri je povzročitelj, ki je trčil v osebni avto škoda pick up, last Š.B. iz okolice Sevnice, s kraja pobegnil. Policisti pa so pred gostinskim lokalom Čebelica izsledili sumljivo vozilo, ki je bilo poškodovano. Ugotovili so, da gre za yuga, ki ga je vozil RT. iz Hrastnika. Z voznikom so se pogovorili, napisali pa tudi predlog SP-ju.
OBA DOBILA PLAČILNI NALOG
Trbovlje, 26.1. ob 12.48 uri je na Trgu revolucije V.R. polkrožno zavijal preko polne črte na avtobusno postajališče, kjer je H. V. zapeljal vzvratno in trčil v vozilo V.R.-ja. Zoper oba voznika je bil izdan plačilni nalog.
NAPIHAL JE!
Zagorje, 20.1. ob 15.05 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na cesti Zagorje-Trbovlje v Slačniku, kjer je Š.S. vozil proti Trbovljam in zaradi nepravilne strani in smeri vožnje zapeljal s ceste. Voznik je bil preizkušen z alkotestom, ki je pokazal kar 2,43 promila alkohola, zato so policisti zoper njega podali predlog SP-ju.
PREVRNILO JO JE NA STREHO
Litija, 24.1. ob 14.15 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na glavni cesti Ljubljana-Litija v Hotiču. Voznica je med vožnjo proti Litiji vozila z neprilagojeno hitrostjo, zato je njeno vozilo v “kimovškem klancu” obrnilo za 180 stopinj ter zapeljalo s ceste, kjer se je prevrnilo. Nastala je le materialna škoda, sledi prijava SP-ju.
ZANESLO GA JE V BREŽINO
Litija, 26.1. ob 14.uri je voznik osebnega avtomobila vozil po cesti Litija-Zagorje v smeri Zagorja z neprilagojeno hitrostjo, zato je njegovo vozilo zaneslo izven vozišča v brežino, nato pa se je vozilo prevrnilo na streho ter obstalo na vozišču. Nastala je le materialna škoda.
ZANAŠALO GA JE
Litija, 27.1. ob lO.uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na glavni cesti Ljubljana-Litija pri odcepu za Jesenje. Voznik N.M., kije med vožnjo v smeri Ljubljane vozil z neprilagojeno hitrostjo, je pred nepreglednim desnim ovinkom začel prehitevati vozilo, kije vozilo pred njim. Tik pred koncem prehitevanja je njegovo vozilo pričelo zanašati, zato je z levim delom vozila trčil v zadnji levi del nasproti vozečega avtomobila. Po trčenju je vozilo B.M. zaneslo na desni vozni pas, kjer je trčil v vozilo, ki gaje prehiteval. Nastala je le materialna škoda.
PEŠKA HUDO POŠKODOVANA
Litija, 28.1. ob 05.30 uri so bili policisti obveščeni, da se je na Brodarski ulici v Litiji zgodila prometna nesreča s pobegom. Policisti so ugotovili, da je do sedaj še neznani voznik tovornega avtomobila med vzvratno vožnjo trčil v peško. Pri tem se je peška hudo telesno poškodovala. Policisti še zbirajo obvestila o povzročitelju, saj je neznani
voznik tovornega avtomobila odpeljal v smeri Zagorja. Vse občanke in občane, ki bi karkoli vedeli o tej prometni nesreči prosimo, da pokličejo na PP Litija ali na številko 113.
MANJŠI KAMEN V VETROBRANSKO STEKLO
Litija, 23.1. ob 18.45 uri so bili policisti obveščeni, daje ob 6.30 uri prišlo na glavni cesti Ljubljana-Litija do poškodovanja osebnega avtomobila. Med vožnjo proti Ljubljani naj bi izpod kolesa tovornega avtomobila v vetrobransko steklo priletel manjši kamen. Voznik osebnega avtomobila se je ustrašil in zato zapeljal v desno ter trčil v cestni robnik. Nastala je le materialna škoda.
OČIVIDCI, JAVITE SE!
Litija, 18.1. ob 7.30 uri so bili policisti obveščeni, da se je pred petnajstimi minutami na glavni cesti Ljubljana-Litija v Ribčah med obema avtobusnima postajama zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik tovornega vozila s priklopnikom zaradi nepravilnega srečevanja med vožnjo proti Ljubljani. Nastala je le manjša materialna škoda, saj je prišlo le do poškodovanja levega zunanjega vzvratnega ogledala na osebnem avtomobilu. Policisti še ugotavljajo povzročitelja prometne nesreče. Kdor ve kakršenkoli podatek o tej prometni nesreči, naj pokliče PP Litija ali telefon 113.
TRČIL V DREVO
Litija, 20.1. ob 6.uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na glavni cesti Ljubljana-Litija v Verneku. Voznik je med vožnjo proti Litiji vozil z neprilagojeno hitrostjo, zato je njegovo vozilo v trenutku, ko je povozil kamen na vozišču, zaneslo izven vozišča. Vozilo je po brežini zapeljal na travnik, kjer je po 60 metrov vožnje trčil v drevo. Pri tem se je lahko telesno poškodoval. Sledi prijava sodniku za prekrške.
Ravbajo kot srake
Dne 20.1. ob 22.16 uri je B.M. policiste obvestila, daje neznanec vlomil v osebni avto fiat punto na Partizanski cesti v Trbovljah. Storilec je razbil steklo na voznikovih vratih in iz prtljažnika vzel dva manjša kovčka, v katerih so bile ročne ure v vrednosti 8 milijonov tolarjev.
Dne 23.1. ob 14.25 uri je T.F. obvestil policiste, da je bilo preko noči vlomljeno v diskoteko Imperius na Izlakah. Neznanec je na silo odprl okno stranišča in iz notranjosti odnesel dve blagajni IBM, dva kasetofona, prenosni mikrofon in CD player in s tem lastnika oškodoval za 1,5 milijona tolarjev.
Dne 23.1. ob 12.45 uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec istega dne med 11.50 in 12.05 uro iz odklenjenega osebnega avtomobila, ki je bil parkiran pred vrtcem v Šmartnem, ukradel žensko denarnico, katero je lastnica pustila v torbici na prednjem sedežu. V denarnici so bili razni dokumenti in 16.000 SIT. Vse občanke in občane ponovno opozarjamo, da naj zaklepajo vozila ter da v avtomobilih na vidnih mestih ne puščajo vrednejših predmetov oziroma da takih predmetov v avtomobilu sploh ne puščajo.
Dne 25.1. ob 10.40 uri je M.N. policiste obvestil, da je neznani storilec v času od 24.1. do 25.1. med 15. in 10.30 uro odtujil sprejemnik iz satelitske antene, ki je bila montirana na steni montažne garaže pred stanovanjsko hišo na Koloniji I .maja v Trbovljah. S tem je bilo povzročeno za 8.000 SIT škode.
POŠKODOVAL BRAVO
V času med 22.1. in 25.1. je neznan storilec poškodoval brisalce stekla na osebnem avtomobilu znamke fiat bravo, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom na Logu v Hrastniku, Š.J. pa je s tem dejanjem oškodoval za najmanj 20.000 SIT.
RDEČI PETELIN
Dne 17.1. ob 23.40 uri so policiste s Centra za obveščanje obvestili, da je zagorelo na zgradbi Rudnika Zagorje v Podvinah, na kraju so
31. PROSINCA 2002
!v.Tr>n.ir,TLr>
bili gasilci PGD Zagorje mesto, Kotredež, Loke in Trbovlje (skupno 32 gasilcev in 7 vozil). Požar je bil ponoči lokaliziran in pogašen. Škode je za 4 do 5 milijonov tolarjev, vzrok požara pa je dotrajana električna napeljava.
NEZNANCA PRETEPLA TAKSISTA
Dne 19.1. je S .J. policiste obvestil, da so ga pretepli neznanci. Policisti so ugotovili, da je S.J. voznik taxija, ki je povedal, da sta ga okoli 18.45 ure poklicala dva neznanca na GSM in jih je iz Hrastnika pripeljal v Trbovlje. Na parkirnem prostoru pri Tušu jima je izstavil račun, nakar sta ga neznanca pričela pretepati in mu razbila taximeter, nato pa sta zbežala. Policisti neznanca še iščejo.
RAZBIL STEKLO
Dne 19.1. ob 21.45 uri je prišlo do razbitja stekla na avtobusnem postajališču na Trgu svobode. Patrulja je na kraju prijela mladoletnika in bo zoper njega podana kazenska ovadba.
BRATA NAJPREJ NAD H.M., NATO ŠE V POLICISTA
Dne 26.1. ob 20.25 uri se je na PP Trbovlje zglasil H.M. in povedal, da sta ga pri Bolnici Trbovlje fizično napadla dva brat K.S. Policista sta odšla na kraj in v razgovoru z bratoma je prišlo do prerivanja in je mlajši od bratov udaril policista v predel obraza, starejši pa v predel ustnic. Zoper oba so policisti uporabili prisilna sredstva. Navedena sta bila pridržana do iztreznitve zoper njiju pa po podan predlog SP-ju zoper javni red in mir in neupoštevanja odredb policistov, zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja pa kazenska ovadba.
OTROK PRETEPEL DRUGEGA OTROKA
Dne 19.1. ob 12.uri so bili policisti obveščeni, daje dne 18.1. ob približno 17.uri otrok iz Litije pri otroškem vrtcu Medvedek pretepel drugega otroka in ga lahko telesno poškodoval. Policisti o dogajanju še zbirajo obvestila.
POLICIJA OPOZARJA
V času pustovanja ni dovoljeno upravljati z motornimi vozili z maskami na obrazu, ker bi lahko slednja ovirala vožnjo. Policisti bodo s tem v zvezi represivno ukrepali ob ugotovitvi kršitev, v istem času pa bo tudi poostren nadzor nad psihofizičnimi sposobnostmi voznikov.
Do predvidoma 30.marca 2002 velja popolna zapora Graške ceste od Maroko ve poti do Avtokleparstva Dobravec v Litiji zaradi gradnje kanalizacije. Dne 10.februarja med 13.30 in 22.uro bodo zaradi izvedbe pustovanja zaprte naslednje ceste oziroma ulice: Kresnice-Litija na odseku od AMD Litija do mostu na glavni cesti Litija-Ljubljana, Trg Svobode-Valvazorjev trg. Ulica Mire Pregljeve, Cesta komandanta Staneta, Brodarska ulica. Ker v bližini cest pričakujemo krajše zastoje v prometu, vse voznice in voznike prosimo, da so med vožnjo v bližini cestnih zapor še posebno strpni in previdni ter da se ravnajo po navodilih in ukazih redarjev ter policistov, da ne bo prihajalo do neljubih dogodkov.
Aufbiks
£ 16.1. ob 19.45 uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec na parkirnem prostoru pri trgovini na Maistrovi ulici v Litiji občanki ukradel torbo. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec, visok približno 180 cm, oblečen v svetlejše oblačilo s kapuco na glavi, pristopil do oškodovanke, ki je šla mimo njega ter ji iz roke iztrgal platneno torbo v kateri je imela stvari, ki jih je nakupila ter denarnico z dokumenti in 5.000 SIT, nato pa stekel za trgovino proti otroškemu vrtcu. Za njim sta stekla dva občana, nato še policisti, ko so prišli na kraj, vendar neznanca niso izsledili. Policisti so na travniku za osnovno šolo našli torbo iz katere je neznanec ukradel denarnico z dokumenti in denarjem. Policistom kljub zbiranjem obvestil storilca še ni uspelo izslediti.
18.1.	ob 18.30 uri je pred frizerskim salonom v Litiji nastal spor med tremi občani iz Litije zaradi parkiranja. Spor je prerasel v pretep. Policisti so vse udeležence pomirili in napisali prijavo sodniku za prekrške.
£ 19.1. ob 00.30 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo, ker je pred gostinskim lokalom v Hotiču nastal pretep. Policisti so ugotovili, da so se sprli in nato stepli štirje vinjeni občani. Ker dva občana kljub večkratnim ukazom policistov nista prenehala s kršitvijo javnega reda in miru, so policisti odredili pridržanje do streznitve ter ju odpeljali v prostore za pridržanje na Povšetovo 5 v Ljubljano. Sledi prijava sodniku za prekrške.
21.1.	ob 13.30 uri so policisti pohiteli v trgovino Emona, kjer je močno pijan obležal P. A. iz Hrastnika. Na kraju so ugotovili, da je P.A. tudi nabavljal v trgovini, še pred odhodom pa zaradi močne pijanosti obležal v vetrolovu Emone. Policisti so zoper znanega kršitelja JRM napisali predlog SP-ju.
Z 23.1. ob 21.00 so policisti pohiteli do Steklarne, kjer je na pločniku obležal močno pijan A.F. iz Hrastnika. Policisti pa so na kraj poklicali reševalno vozilo, ki je A.F. odpeljal v ZD, napisan pa je bil tudi predlog SP-ju.
j 26.1. ob 5.uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo pred gostinskim lokalom v Litiji. Policisti so ugotovili, da je nastal spor med dvema občanoma iz Litije in Šmartnega. Med prepirom je občan iz Litije z glavo udaril v nos drugega občana in ga lahko telesno poškodoval. Policisti so ju pomirili in napisali prijavo sodniku za prekrške ter poročilo inšpekcijskim službam zoper gostinca zaradi prekoračitve obratovalnega časa.
31. PROSINCA 2(X)2
77i f: J.j. Gfli F.či.


Oglase za Zasavca, ki izide 14.januarja, sprejemamo do petka, 8.februarja 2002. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni mo‘na objava oglasov do preklica. Za resničnost podatkov ne odgovarjamo.
CiC
ncracmičnine
UUCfl I. llinijA 7. TRBOVUE
paodhih. mkup, $thiioviiiij. uh,
POHOVOIII prohorov. VIliEčDOV IP PPRCEl
Stanovanja, parcele
PRODAM starejšo hišo s posestvom in gospodarskim poslopjem v Radečah (Obre‘je), tel.: 56-28-429 ali 040/326-182
ODDAM v najem stanovanje v Kisovcu (petelinkarjeva 1), tel.: 56-78-236
ODDAM v najem gara‘o na Šuštarjevi v Trbovljah, tel.: 070/ 201-985
ODDAM v najem 2 sobno stanovanje v centru Trbovelj, delno opremljeno, takoj vseljivo, v bloku, centralno ogrevanje, tel.: 041/410-990
IŠČEM garsonjero (enosobno
stanovanje) v Zasavju za najem, tel.. 041/368-724
Živali
PRODAM prašiče te‘ke od 100 do 120 kg, cena 320 SIT/kg, tel.: 03/5823-118
PRODAM zlato prinašalko-papigo brez papirjev, staro štiri mesece, tel.: 041/250-032
Razno
PROSIMO dobre ljudi, ki ne potrebujejo več stare TV sprejemnike in video playerje in rekorderje, da jih podarijo. Že vnaprej se zahvaljujemo, tel.: 031/ 504-143
PRODAMO dobro domače vino, belo in črno, cena po dogovoru, tel.: 03/5829-343
IŠČEMO navijače in navijačice stare od 14 let naprej za navijanje na košarkarskih tekmah, informacije na tel.: 031/504-143 (Boris) in na 041/876-798 (Novak)
PRODAM family tv game HK 380+12 kaset z veliko igrami za dva igralca, za samo 8.000 SIT, tel.: 041/679-176
UGODNO prodam akvarij z ribami (1801), tel.: 56-22-470
PRODAM nov mlin za koruzo (šrotar) za polovično ceno, tel.: 041/686-946
KUPIM dobro ohranjeno zračno puško, tel.: 040/330-394 ali 56-26-427
PRODAM orbilrck E2200p s pulzom, nov, nerabljen, v garanciji, tel.: 56-78-113 (po 20.uri) ali 031/ 835 377
za 2 leti staro punčko v popoldanskem času za 14 dni v mesecu, tel.: 040/715-318 MOŠKI išče kakršnokoli delo na domu, imam prostor, mo‘cn prevoz, tel.: 031/833-898 IŠČEM par (upokojenci) za pašo ‘ivine in opravila manjših gostinskih del na Planini pri Trojanah, tel.: 041/752-243
Inštrukcije, delo
INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole, prva ura brezplačna, tel.: 031/527-607 INŠTRUIRAM angleščino in slovenščino za OŠ in SŠ, tel.: 031/ 343-024
INŠTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole, cena ure 700 SIT, tel.: 040/813-262 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142 OSNOVNOŠOLSKIM otrokom nudim pomoč pri učenju, tel.: 56-64-841
V TRBOVLJAH iščem varstvo
Osebni stiki
ŽELIM spoznati ‘cnsko, okrog 50 let, srednje postave, iz Zasavja, tel.: 040/584-652 (zvečer)
UPOKOJENEC 65/185 vdovec brez obveznosti, ponuja roko in topel dom-avto, samo resni ‘enski, nujno, tel.: 031/782-410
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 03/715-735
------------------------------------------------
za brezplačni moli oglas	°
.............................|
iV.......................................  |
PJ& uslov	cfl
■/.................................. 5
AKCIJA MOJ ZDRAVNIK V LETU 2002
Ponosni smo, daje Moj zdravnik postal vseslovenska akcija, da iz leta v leto narašča število sodelujočih medijev, število glasovalcev in interes strokovne javnosti. Hkrati pa se zavedamo, daje akcijo potrebno stalno nadgrajevati, da bo kar najbolj zadovoljila interese vseh, ki v njej aktivno sodelujemo.
Glasovanje in izbor
Izbiramo tri kategorije zdravnikov primarnega zdravstva; splošnega zdravnika, ginekologa in pediatra. Med njimi bomo izbrali zmagovalca "Moj zdravnik". V primeru, da glasovalci ponovno izberejo zdravnika/ co, ki je bil/a izbran/a v preteklih letih, prejme le-ta častno priznanje, naziv "Moj zdravnik" pa drugoizbrani zdravnik/ca.
Glasovanje seje pričelo 3.januarja in bo trajalo do 21.marca 2002. in sicer tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljite na naslov Zasavc d.o.o.. Cesta 20julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi.
Nagrade
Med vsemi prispelimi kuponi bomo vsakih 14 dni izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel polletni naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci
KUPON
Glasujem za:
Hojo družinsko zdnvnlco ill zdnvnlU
Hojo ginekologinjo «11 ginekologa
Hojo pediatrinjo «11 pediatra
IME'


PRIIMEK1
HASL0V-
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA.

	
			
• »f r-; :	: /
Izpolnjene kupone pošljite na naslov:
pa so vključeni v zaključno žrebanje za 20 praktičnih nagrad in tri glavne nagrade, kijih prispeva Meblo Top, tapecirano pohištvo d.o.o., v vrednosti 100.000 SIT, 75.000 SIT in 75.000 SIT.
Naši tokratni nagrajenki, ki bosta prejeli polletno naročnino na revijo Vivo sta: Katja Poznič, Dolenja vas 47, Zagorje in Majda Bizjak, Golovec 40, Trbovlje.

KC DD Zagorje vabi
v avlo DD Zagorje na ogled razstave grafik magistre Vesne Drnovšek z Izlak oziroma Ljubljane. Razstava bo odprta do 6.februarja v času drugih prireditev, za skupine pa po naročilu.
KRC Hrastnik vabi
na otvoritev likovne razstave Vinka Hrovatiča, ki bo 31.januarja ob 18.uri v Galeriji delavskega doma Hrastnik.
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik vabi
na uro pravljic, ki bo v četrtek, 31.januarja 2002 ob 17.30 uri.
Knjižnica Zagorje vabi
na potovanje ob diapozitivih po Filipinih, ki bo v četrtek, 31.januarja ob 18.uri. Predaval bo biofizik, popotnik, alpinist, fotograf in potapljač dr.Brane Kobal. Vstopnine ni!
Kulturniška skupina DU Trbovlje vabi
9.februarja v dvorani Doma Svobode v zgornjih Trbovljah kulturni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika pod naslovom "Nocoj je pa en lep večer!".
VABILO NA SALAMIJADO
Vse že prekaljene razstavljalce domačih salam obveščamo in hkrati vabimo na TRETJO ZASAVČEVO SALAMIJADO. Dogovor izpred dveh let, da bo Zasavčeva salamijada vedno na L aprila, še velja.
Glavna pravila za sodelovanje na salamijadi so enostavna in lahko pomnljiva.
Salamar se naj najprej prijavi, prijavnice bodo izhajale v skoraj vseh številkah Zasavca tja do marca. Zavezati se mora, da je salama njegov izdelek, lahko pa prijavi več različnih vzorcev. V ocenjevanje predloži za vsak vzorec po eno salamo. Vse to naj bi opravili do 30.marca.
Vzorce salam sprejema oseba, ki z ocenjevanjem nima nikakršne povezave in ne vpliva na ocenjevanje. Člani komisije nikoli ne vedo čigave vzorce ocenjujejo.
DPM Trbovlje vabi
6.februarja od 9.30 do 10.30 ure v gledališko dvorano DD Trbovlje na baletne predstave ob kulturnem prazniku. Dne lO.februarja bo organiziran sprevod pustih mask v času od 15. do 15.45 ure od Mestnega trga do Delavskega doma.
ZD Hrastnik vabi
na razstavo Fotokluba Hrastnik, ki bo na ogled do 25.februarja 2002.
Gostilna Pri Vidrgarju vabi
vse ljubitelje smučanja na smuko. Smučišče obratuje vsak dan med deveto in sedemnajsto uro. Informacije dobite na telefon 56-75-150 in 56-75-272.
Pon do kwan Zagorje vabi
na pon do kwan aerobiko (tae bo), ki jo vodi viceprvak sveta Igor Kalšck. Urnik vadbe: ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30 ure v dvorani OŠ Ivana Skvarča Zagorje.
	

Prijavljam se na 3. Zasavčevo salamijado
V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam:
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Razstava
ŠTUDIJSKIH RISB
KUD KNAP je v soboto 26.1. v Rudniku Zagoije ali bolj natančno v prostorih moštvene kopalnice, organiziral razstavo študijskih risb s performansmom skupine Frequency iz ZAP-a (zagrebška autonomna tvomica kulture). Pod tuši pa sta razstavljala priznana umetnika: Šiles iz domačih logov in Raca iz sosednje države. Prireditev se je pričela ob 19.30 z filmskimi projekcijami manifestacij in antiglobali stični h demonstracij iz Genove, Seatla, pa tudi iz Ljubljane in Petišovcev kjer so anti globalisti lani organizirali poletni kamp na tromeji med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko.
Med filmi so si obiskovalci lahko ogledali študijske risbe Šilesa in Race. Večer pa je popestril nastop Zagrebčanov - Frequency. Prireditve se je udeležilo cirka 100 obiskovalcev, ki so preživeli večer v post industrijskem okolju rudnika, ki pa se na žalost zapira Rudatji so odšli, rudnik je že skoraj zaprt, kot zgodovinski spomenik zagorske občine pa bo verjetno kmalu zravnan z zemljo9
Na njegovem mestu pa se bo verjetno bohotil kakšen nov spomenik. Spomenik smetiščne civilizacije v kateri živimo. Kakšen McDonalds ali pa Burger King, ki nam bo ponujal genetsko spremenjeno hrano pridelano na s pesticidi in insekticidi na onesnaženih poljih, da ne govorimo o človeških žrtvah.
Pa dosti o tem in poglejmo raje kakšne načrte ima KUD KNAP! Naslednji projekt se že dogaja, na svetlo pa bo prišel za Dan žena. Gre se za alternativni časopis, ki bo izhajal dvakrat letno, v nakladi 700
izvodov (ali več, če bo zbranega dovolj donatorskega denarja). Vsebina časopisa bo pestra: od feministišnih člankov, pa tja do ekologije in reportaž iz tujine. Zadeva bo brezplačna, ciljna populacija pa so mladi in ne več tako mladi, ki jih predsodki proti drugačnim in drugačnosti ne motijo. Če bi ga radi dobili na vaš dom brezplačno nam pišite na e-mail: kudknap@email.si ali na naslov Spodnje Izlake 8, 1411 Izlake.
8. Marca se bo zgodila tudi okrogla miza na temo strpnosti. In sicer ljudstvo proti Ruglju, kjer se bo Rugelj zoperstavil slovenskim feministkam iz Metelkove!
l.maja sledi festival underground muzike nekje na prostem, kjer se bodo zbrali zasavski alternativci.. Zatem pa se bo počasi že bližala KARBIDUKA - drugi del, ki bo tokrat naverjetneje v Trbovljah. (@lternativna lokacija pa je zopet Zagoije).. Festival bo trajal teden dni. Na njem boste lahko uživali v takšni in drugačni glasbi, se udeležili raznih delavnic, kot je bila na primer stripovska ali gledališkana prejšnjem festivalu. Na KARBIDUKI bodo zopet sodelovale organizacije in društva iz Zasavja in tujine ki bodo tako dodobra popestrile dogajanje v Zasavju, v katerem je žal še vedno zelo slabo poskrbljeno za mlade. Škodljive alternative, kot so droga in alkohol pa ostajaj o.
KUD KNAP ZA DIREKTNE
AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE!
"hr>flr>r,TL03M

Izboljšali boste svoje materialno stanje in se začeli zavedati, kako pomembni so družinski odnosi in zaledje, ki vam ga ponujajo. Če ste še nevezani, boste začutili potrebo, da si spletete lastno gnezdece. Št.: 18.
Postali boste bolj samozavestn i in v sebi boste začutili moč, da lahko pre magate vse težave. Ugotovili boste, da preteklost ne sme bi ti o v i ra pri vzpos tav Ij anj u od nošo v v
Postavili si boste visoke cilje, ki jim boste tudi vztrajno sledili. Veliko boste razmišljali, kaj spremeniti v svojem življenju in kaj vam na sebi ter tudi pri delu ni všeč. Vaša iskanja bo parner večkrat narobe razumel. Št.: 10.
Pred ' ^	resnico se
pogosto skrijete v svoj oklep, v svoje principe, ideje in izgovore. S postopnimi koraki vam bo uspelo pridobiti širino. V velik poduk vam bodo prijatelji. Možna so tudi prijetna presenečenja na ljubezenskem
Čeprav ste zelo družabni in p r i -ljubljeni, se zna zgoditi, da se boste pogosteje zapletali v spore. Nehote boste zbesedami prizadeli ljudi vsvoji okolici, saj boste premalo pozorni na njihovačustvainnazore.Št.:24.
Pazite, kaj govorite pred sodelavci, da ne boste izzvali spora. Na osebnem področju se boste otresli nekaj kompleksov in zaživeli bolj svobodno. V ljubezni bo precej razburljivo, ne-vezanimseobetajoavanture.Št.: 15.
L
področju.Št.:4.
sedanjosti.Št.:23.
/Vača bodočnost/
Gcnialnostjeenadesetinanadarjenostiindevetdesctintrdegadela.
(Edison)
Po tej trditvi ima možnost postati genij vseh sedemnajst novorojenčkov, devet dečkov in osem deklic, ki so svoje trdo delo pričeli včasuod 14. do27. januarja2002.
14.1.2002
MajaŠmejc.Grbinskacesta 18, Litija - sinAleksBec NatašaŠrgan, Kovk 4, Dol pri Hrastniku - sin Blaž Vesenjak
15.1.2002
MirjanaKonjačič, Polje 10 b, Zagorje - hči Lea Drnovšek
16.1.2002
AndrejaČokl, Log pri Mlinšah, Izlake - hčiAna-Lina MonikaPlahutnik.Partizanskac.22a,Trbovlje - sinNikJukič TanjaAnzeljc, Cesta zmage 17, Zagorje - sin Žiga-Urh Sagadin 18.1.2002
NadjaZupan, Log 28 c, Hrastnik - hči Monika Grešak
19.1.2002
AndrejaŠmid, Marno 1, Hrastnik - hči Neža
20.1.2002
Barbara Bregar, G. Brezovo 11, Sevnica - hči Kaja
22.1.2002
MojcaHribarBevc, Trg F. Kozarja 7, Hrastnik - hčiEvaBevc
23.1.2002
HelenaTruščak.Vodcnskac.41,Trbovlje - hčiLeaBudimir
24.1.2002
UrškaPintar,Trgrevolucije4,Trbovlje - hči Katja JasnaVolkar, Loka pri Zagorju 55 - sin Staš
25.1.2002
PetraŠebat, Dobrova 3, Radeče - sin Žiga Novak
26.1.2002
VesnaSušnik, Zg. Izlake 22, Zagorje - sin Rok 27.1.2002
BiljanaVrtačnik,Valvazorjeva3,Izlake - sinŽan AmiraHusičič, Ul. talcev 30, Zagorje - sin Edin
Vsemiskrenočestitamo!
Op
* 7 egan
trgovin a
Saša Pegan s.p.
Kisovec, ffnffarstta cJ2 Tet:. 0301.171-303
C v c tj c, darila...
iXi'p:ivnirr cos. od pan. oo petna aobota nedelja
HOM)?
V odnosu s partnerjem boste občutili velik premik na bolje. Dogovori, ki jih bosta sprejela, vama prinašajo več užitka, sproščenosti in zaodvoljstva. Ljudem boste težje zaupali, zato se boste gibali v krogu najblji jih. Št.: 20.
Ne sklepajte kupčij, ki jih ne boste preverili, prav tako ljudem ne zaupajte na besedo, temveč se pri vseh poslih zavarujte s pisnim dogovorom. V partnerstvu je včasih kljub različnosti treba poiskati skupno pot. Št.: 7.
Boljša razporeditev in organizacija dela vam bosta prihranili marsikateri stres. Toliko bolj zadovolj ni boste, ker vam bo uspelo prihraniti več moči za družino in dom. V ljubezni vas čaka kar nekaj preizkušenj. Št.: 27.
Znali boste prisluhnit i svojim občutkom in čustva ne boste več postavljali na
drugo mesto. Pazite, da ne boste na službenem področju drezali v osje gnezdo. Najpomembnejša bo sreča doma in te boste deležni v izobilju. Št.: 5.
Zelo pozitivno in ustvarjalno ozračje na delovnem mestu bo dobro vplivalo tako na vaše počutje kot tudi na delo. Pridobili si boste dovolj zaupanja sodelavcev, da ne boste imeli ovir pri uresničevanju svojih idej. Št.: 19.
Lahko se boste V	ukvarjali s
i V	stvarmi, ki vas
veselijo. 4	^7	Ugotovili
boste, da lahko širite pozitivno energijo samo, če najprej poskrbite zase in za svoje potrebe. Na delovnem mestu si boste poskušali izboriti boljši status. Št.: 3.
ll

&

NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
RAZVED-
RILO
MALOPRI-
DEN
ČLOVEK
STVARNA
DEJSTV/
SKUPEK
VEČ
STROJEV
ŠTUKELJ
LEON
IVER.
TRSKA
GORA V HIMALAJI
RUDNINA GINKOV SULFID, CINKOVA SVETLICA
DAN
TEDNU
GL. MESTO
SATIRIK
BUCHVVALD
LASTNIK
GRADU
ČiVi-iji&ij:
TISKARSKA
LETVICA
viviviv^ivv
GLAVNO
LJUDSTVO
VZHODNIH

I
SOVJETSKI
LETALSKI
KONSTRUK-
TOR
ANTONOV
STAREJŠI
BRITANSKI
PEVEC
JONES
VZDEVEK SLOVENSKE GA GRAFIKA GABRIJELA JUSTINA
V NORD MIT PREDEL OB BLEJSKEM JEZERU
STVO,
POBOŽ-
NJAŠTVO
V MUSLIMANSKEM OKOLJU NAZIV ZA UGLEDNE GA TEOLOG/
PRVOTNI,
IZVIRNI
POMEN
BESEDE
NEKDANJI BELGIJSKI POLITIK (PAUL • HENRI)
AVTONOMNA
POKRAJINA
VREPUBLII
KITAJSKI
BOGOVI V GERMANSKI
KOMENDA
KRIZAN-
SKEGA
REDA
OGLJIKOVODIK Z DVOJNO VEZJO. OLEFIN
VELIKOST
TISKOVNE
POLE
VOJAŠ. OPE-TACUA PROTI PARTIZANOM TRDA LAHKA KOVINA (Tj
OKAMNEL CVET V KAMNU
NEMŠKI
PISATELJ
MAV
ZIVALZ
ROGOVI
LINDA
EVANS
POKRAJINA NA SEVERU SUDANA
GL MESTC TURČIJE
IVANA
KOBILCA
JAPONSKI
POLITIK
(SABURO)
AMERIŠKI
HUMO-
RISTIČNI
PISATELJ
(GEORGE)
FIGURA PRI čETMamti
SUMERSK/
BOGINJA
PLODNOSTI
STAR IZRAZ ZA VRV
VEI
VV
LE TOK ZAHODNI EVROPI
STIŠKI PRIOR IN ZELIŠČ AR (SIMON)
AMERIŠKA MERA ZA MLEKO
RUŠA. DRN
JASLOVMON
GOLSKIH
VLADARJEV
V	BAGDADU
V	14. STOL.
HRVAŠKI BASBARI-TONIST JELAM AR IČ
UŽITNI
DEL
RASTLINE,
PLOD
SLOVENSKA
JEZIKO-
SLOVKA
MIKLIČ
PESNIŠKO IME ZA IRSKO
SLOVARČEK- BIGOTERIJA: pobožnjaštvo ILKAN: naslov mongolskih vladarjev ' NUBIJA: pokrajina na severu Sudana REG LETA: tiskarska letvica
VKOTEKA
zahtevna
»Zena me bo spravila ob živee. Vsak dan me prosi za denar.«
»Kaj pa dela z njim?«
»Nič. Saj ji ga ne dam.«
MOLŽA
Direktor farme je napovedal: »Prodali bomo krave in hlev preuredili za turizem.«
»Koga bomo pa potem molzli?« »Turiste!«
SKLEROZA
»Ali veš, katera bolezen je najlepša?«
»Ne.«
»Skleroza. Nič ne boli in vsak dan izveš kaj novega.«
BOMBA
»Kaj storiš, če te blondinka skuša ubiti z bombo?«
»Ne vem.«
»Izvlečeš varovalko in jo vržeš nazaj.«
CIGARE
Blondinka si ogleduje plantažo tobaka in vpraša farmarja:
»Kdaj bodo dozorele cigare?«
NOGAVICE
Stonogi se pogovarjala:
»Zakaj se po dvajsetih letih srečnega zakona ločuješ od žene?« »Zato, ker si je zaželela najlon-ke.«
Ut?®
Eden najstarejših obredov prazgodovinskega človeka je bil pokop umrlih. Na njihovih grobovih so prižigali ogenj. Znanstveniki menijo, da so na ta način hoteli zadržati duh pokojnika.
Skupina znanstvenikov je izračunala, da bi vse celice odraslega človeka, postavljene v vrsto, v dolžino merile približno 15 tisoč kilometrov.
Med francoskimi potrošniki so vse bolj priljubljena jajca, označena z etiketo “Na prostem”. Pridobivajo jih namreč od kokoši, ki jih gojijo na tradicionalen način, kot so to nekoč počeli kmetje, in ne na ogromnih kokošjih farmah.
Legvan, plazilec, ki je razširjen v gozdovih Srednje in Južne Amerike, zraste v dolžino tudi do 2,20 metra. Običajno živi na drevesih ob rečnih obalah in je zelo spreten plezalec. V primeru nevarnosti in ponoči pa se zateče v dolge podzemne rove.
IvTi^ Iv Ta™;
31. PROSINCA 2002
/Si!
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 14.02.2002 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.2/ 2002". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 26
/2001 (nagrade prispeva Frizerski salon Mateja Hribar s.p.):
1.	:	Praktična nagrada:	Miro
Tekavec, Keršičcva 47, Trbovlje
2.	: Praktična nagrada: Ivi Grošelj, Šcntlambert 22, Zagorje
3.	:	Praktična nagrada:	Boris
Potočnik, Sallaumincs 9, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 21.1. do 24.1.2002. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
http://www. radio-trbovlje.si
(p (R ® (Sj Si & 80
Kino Zagone
31.1.	- 3.2. PRINCESKINA MANDOLINA (komedija), čet., pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 2.2. - 5.2. CORELLIJEVA MANDOLINA (vojna drama), sob., ned., pon. ob 19.00, tor. ob 17.00; 6.2. -10.2. JE SPLOH ŠE LAHKO SLABŠE (komedija), sre., pet. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 17.00; 7.2. -12.2. KRUH IN MLEKO (slovenska drama), čet., ned., pon., tor. ob 19.00; 13.2. -18.2. DAN ZA TRENING (akcijska drama), sre., čet., pet., sob., ned., pon. ob 19.00;
15.2.	-19.2. KROKODIL DUNDEE 3 (akc.komedija), pet., sob., ned., pon. ob 17.00, tor. ob 18.00; 21.2. - 26.2. GOSPODAR PRSTANOV (pustolovski), čet., pet., pon., tor. ob 17.00, sob. in 10.00 in 17.00; 22.2. - 24.2. SNIF (drama), pet., ned. ob 20.00; 23.2. - 26.2. BLONDINKA S HARVARDA (komedija), sob., pon., tor. ob 20.00; 27.2. - 28.2. NITI BESEDE (triler), sre., čet. ob 19.00;
Kino Izlake
10.2.	JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE (komedija), ob 19.15; 17.2. KROKODIL DUNDEE 3 (akcija) ob 19.15; 24.2. BLONDINKA S HARVARDA (komedija), ob 19.15;
Kino Trbovlje
Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda za mesec februar!
Kino Hrastnik
1.2.	- 3.2. KAJ ŽENSKE LJUBIJO (rom.komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00; 2.2. - 3.2. OBRAČUN (triler) sob. ob 17.00, ned ob 19.00; 4.2. - 5.2. NI KINO PREDSTAVE; 6.2. - 10.2. REŠEVANJE VDOVE GRACE (komedija), sre. ob 19.00, sob. in ned. ob 19.30; 8.2. - 10.2. HARRV POTTER (fantaz.pust.), pet., sob. in ned. ob 17.00; 11.2. - 12.2. NI KINO PREDSTAVE; 13.2. -17.2. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 15.2. -17.2. VITEZOVA USODA (zg.pust), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 18.2. - 19.2. DR.DOOLITTLE (komedija), pon. in tor. ob 10.00; 20.2. - 24.2. UBIJTE CARTERJA (akcija), sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 22.2. - 24.2. ATLANTIDA (risani film), pet., sob. in ned. ob 10.00; 22.2. - 24.2. BLONDINKA IZ HARVARDA (komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 25.2. - 26.2. NI KINO PREDSTAVE; 27.2. - 28.2. GOSPODAR PRSTANOV (fant.pust.), src., čet. ob 18.00;
Kino Dol pri Hrastniku
1.2.	OBRAČUN (triler), ob 18.00; 8.2. REŠEVANJE VDOVE GRACE (komedija), ob 18.00; 15.2. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE? (komedija), ob 18.00; 20.2. DR.DOOLITTLE (komedija), ob 10.00; 21.2. ATLANTIDA (risani) ob 10.00; 22.2. UBIJTE CARTERJA (akcija), ob 18.00;
p ib ® ^ b a m
1 Ti "D
31. PROSINCA 2002
j . j. j n g ir
MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA___________________________________
Nacionalni interes
Veliko se zadnje čase uporablja izraz »nacionalni interes«. Največkrat, ko je govora o vstopu Slovenije v EU ali Nato pa tudi ob prodaji slovenskih bank, pivovarne Union, Petrola in drugih slovenskih firm, ki so simbol uspešnosti slovenskega gospodarstva, kupcem tujega porekla.
Demokracija, ljudovlada je politična ureditev, kjer pripada najvišja oblast ljudstvu. Če o državnih zadevah odločajo vsi državljani ne glede na premoženjsko stanje in družbeni položaj posameznika, mislimo na neposredno demokracijo. Ko ljudstvo izvaja oblast po izvoljenih zastopnikih, imamo posredno demokracijo. O demokraciji govori tudi marksistična teorija vendar o tej nima smisla razpravljati in iskati definicije, saj sojo tako politika in večji del »stroke obsodili« za diktaturo. Tisto, da smo včasih vsi razpravljali in odločali o vsem, je bila torej diktarura. To kar imamo danes, ko v našem imenu, o naši nadaljni usodi odloča z naše strani na volitvah izbrana politična elita, pa je vrhunec demokracije.
Nesporno dejstvo je, da smo vsi državljani države Slovenije del nacionalnega interesa. Privilegij odločanja o nacionalnem interesu pa je v rokah politične, vladajoče elite. Posledice odločitev teh posameznikov so prav lahko zgodovinsko usodne za nadaljni razvoj Slovenije in njene suverenosti.
Slovenija je uspešna kandidatka za priključitev v EU. Od 29. poglavij je uspešno dokončala že 26. poglavij. Vsak se razveseli hvale in dobrih ocen. Toda ali smo hvale lahko veseli, če je uspeh dosežen, ker smo se popolnoma podredili diktatu in zahtevam članic Evropske Unije? Je mar to hvala našega znanja in dela ali pa je to hvala gospodarja, ki ocenjuje potrpežljivost in poslušnost novega hlapca?
Slovenci imamo komaj deset let svojo državo. Vse, kar je bilo zavednega slovenstva se je stoletja z govorjeno in pisano besedo in tudi z orožjem bojevalo za obstoj slovenske narodnosti in slovenskega jezika. Za samostojno državo je šlo - vsa ta stoletja.
Saj ne, da imam kaj proti vstopu v EU, le način kako vstopamo ni po mojem okusu. Svetovna ekonomsko politična gibanja so neisprosna. Malim ne dopuščajo veliko izbire. Ali bo tako, kot hočejo veliki in močni ali pa bomo obsojeni na življenje na obrobju. Vsak povprečen trot verjetno ve, da ideja o združevanju v integracijo, imenovano Evropska Unija, ni nastala zaradi koristi malih temveč zaradi unteresov velikih. Tako hudičevo se ne mudi, da bi morali vstopiti v EU kot ritolizni klečeplazniki. Če bomo vstopili tako, bomo za vedno v krogu unije to tudi ostali in vsak si bo privoščil pometati z nami in z našim nacionalnim interesom. Menim namreč, da se misel o nacionalnem interesu z vstopom v EU ne neha, nasprotno, boj za interese slovenskega naroda se bo z vstopom v novo integracijo šele začel.
Vstop v NATO zvezo je popolnoma nepotreben. Zakaj? Če se že prepustimo »okupaciji« tujega kapitala (Pivovarna Union, LB, KB i.p.d) res ne vidim razloga zakaj bi nas kdo še z orožjem napadel in okupiral. Saj bomo vendar prostovoljno ustvarjali novo vrednost tujega kapitala.
Za konec, gospodje demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva, pa bi vas rad spomnil še na prešernovo Zdravljico, Cankarjeve Hlapce, na Martina Krpana in Rudolfa Maistra, partizanske brigade in njene borce ter teritorialce, ki so se vsak na svoj način in v svojem času borili za obstoj slovenstva in nastanek slovenske države. Dota, ki vam je bila zaupana v upravljanje je obsežna in bogata. Ne zapravite je prepoceni.
Mefisto
Iskrice Igorja Gošteta
nihfmiSMm km w w	w ? ww .mf* w w w wWw
BI- NE BI
Včasih se obnašamo kot otroci. Nekaj obljubimo, potem pa bi najrajši obljubo požrli. Da se razumemo. Nihče nas ne sili v NATO in v Evropsko zvezo. Vendar, če mi želimo tja (kar pomeni, da ne želimo nazaj v balkanski kotel- zadnje težave s Hrvati so zgovorne) in če moramo zaradi tega držati obljube (tudi kar se tiče intelektualne lastnine) in ravnati v skladu s predpisi, ki veljajo v teh dveh združenjih, nikar zato ne krivimo Amerikance in bogate Evropejce. Polno glavo imam vseh teh nacionalnih interesov, ki so jih polna usta razni »Plemeniti« poslanci in drugi samozadostneži.
P.S.; Konec koncev pa je malo tudi res, da je vsaj pri zdravilih šlo za nacionalni interes. Če namreč ne bi spoštovali dane obljube, bi se kar hitro znašli na črni listi. Kaj to pomeni za neko državo, si lahko ogledamo v bližnji in daljni soseščini.
KAKO GA JE NAMUČILA
Poredna Janja Koren je zadnjič v intervjuju predsednika Milana Kučana resnično presenetila. Z vprašanji, na katera ni bil pripravljen. Le ta so bila povsem drugačna, kakršnih je bil vajen doslej. Nič kaj ritolizniška namreč. Škoda le, da mu podobna ni upal nihče postaviti pred leti, ko se mu še niso bližali zadnji tedni predsednikovanja.
»STOJIMO ZA MURO«
Tako je dejal slovenski premier dr.Janez Drnovšek, ko je bil na obisku v Muri, ki se otepa s težavami. Glede na to, da se s podobnimi težavami srečuje že domala pol Slovenije, predvsem pa njeni prebivalci, se zdi, da slovenska vlada ne stoji za Muro ampak za LUNO. Kar nazorno kaže tudi zadnja podražitev telefonskih impulzov in naročnine.
DEMOKRACIJA PO LDS-OVSKO
»Če generalni sekretar ne bo Biščak (torej bo Jamnikar), bomo spremenili njegove pristojnosti (beri- jih zmanjšali na minimum),« pravi veliki boos J.D. Nekateri so prepričani, daje demokracija po LDS-ovsko povezana z denarjem. Če ga imaš si naš, če ne...ti Bog pomagaj.
DEMOKRACIJA PO SDS-OVSKO
Če Demokracija (z veliko začetnico) ni všeč nekaterim strankinim jastrebom, »svoj kompleks« rešijo z zamenjavo odgovornega in glavnega urednika (beri-Steinbucha). Če bodo Demokracijo rešili se še ne ve, demokracijo pač ne. Hvalica, Čebulj, Korun, Čamžek in drugi, ki so iz stranke izstopili, pravijo, da gre v SDS za demokraturo in strahospoštovanje do J.J.
DEMOKRACIJA PO SNS-OVSKO
Tu demokracije še ni. Je njihov prvi Plemenitež še ne dovoli.
PREGOVOR MESECA (ali odgovor na gostilniške pogovore)
Naše pivovarne so zdrave, le zakaj bi jih prodajali tujcem. Vprašanje je, če so zdravi njihovi glavni izdelki.
Igor Gošle
Raket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Varčujmo sk
Celje - skladišče
D-Per
6/2002
5000011698,2
COBISS o
Tolarska varčevalna knjižica z napovedjo dviga 31 ali 91 dni

Devizna varčevalna knjižica z napovedjo dviga 31 ali 91 dni
Rentno varčevanje


m
/o
Srebrno obročno varčevanje
/O
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje
mi
__ _ mmmmm
NORCEM JE-SAM
ORAK SMO STORILI Ml

Če ste preresni, zadržani ali v težave zakopani paradi se od srca bi nasmejali, tu smo mi. ZA(JE)BAVLJAC za vaše razpoloženje poskrbi... Če nas naročite se dobre volje ne znebite ter na dom nas garantirano in redno dobite. ZA(JE)BAVLJAČ JE PAST TISTIM, KI PIZDARIJE USTVARJAJO IN LAST ONIH, KI NANJE OPOZARJAMO!
Po mnenju Ministrstva za kulturo RS sodi ZA(JE)BAVLJAC (še vedno) med proizvode, ki (še vedno) niso oproščeni temeljnega in (p)osebnega davka na pamet!!
Direktor Za(jc)bavljačcv:
Peter RAVNIKAR Glavni urednik Za(jc)bavljačcv:
Mojmir MAČEK Idejna predloga, tekst:
Anton Š U T A R -Mefisto Af(n)orizmc uglasbil in aranžiral:
Vlado POREDOŠ - Porlek
Karikatura, foto, fotomontaža, računalniški prelom, tekst m detcktoriranjc:
Jože OVNIK- PerkmandeljC
POHABLJENA, PARDON - POZABLJENA NOVOLETNA ČESTITKA
NEPOSREDNO IZ !! PARLAMENTA!!
KO ENKRAT SPOZNATE, DA DANES NISTE TAKO IN TOLIKO PAM ETNI, K4KOR STE MISLILI, DA STE BILI DO VČERAJ-POTEM STE DANES PAMETNEJŠI! PerkmandeljC
NEPOSREDNO IZ SLOVENSKE
t !!RK CERKVE!! t
* StP* O + R*At Z*lt M*
Ko srečala sta zvezda se in križ ter segla si z dlanjo v dlan...
sta sporazumela se, da -srp in kladivo v gomilo gresta. Na vekomaj veke - AMEN!
Mefisto
*	♦ V A
Naša vlada se recesije boji, tiste, ki po svetu že nekaj časa ljudem grozi.
Jaz pa se vprašam? ali to kar imamo sedaj -
in kakor pri nas se že deset let živi, recesija že ni???
Mefisto
Denar pokvari samo tisti karakter, kije z e
pokvarjen ... PerkmandeljC
Vse manj je žab, ki bi se spremenile v prince in vse več je princev, ki se spreminjajo v žabe. PerkmandeljC
(PO)RAZNO IZ
STROGO ZAUPNO IZ
ZASAVJA
TRBOUVLE, Z^URJE^RASTETK
Mekaj pred polnočjo, 31.12.2001, se je v vseh treh zasavskih občinah pričelo gromozansko pokanje, ki je trajalo uro, uro in pol. Policisti še niso prišli na sled zaenkrat še neznanim bombašem oz. teroristom. Obstaja utemeljen sum, da so storilci domačini pod bin Ladnovo krinko.
ZASAVČANI SMO NOVO LETO 2002 BOLJ ALI MANJ PRIČAKALI DOMA V KROGU DRUŽINE ALI PRIJATELJEV. NO JA, SAJ KAKŠNIH POSEBNIH JAVNIH PRIREDITEV TUDI NI BILO. RAZEN V ZAGORJU, KJER SO, POLEG PIJAČE, JEDAČE IN GLASBE POD TRADICIONALNIM ŠOTOROM, POSKRBELI TUDI ZA PRAVI ZASAVSKI WESTERN BOKS PA RTV NA PROSTEM.
ZAKAJ JE PRIŠLO DO PRETEPA NE VEMO. JE PA TO DOKAZ, DA JE NEKAJ AUFBIKSARSKE KNAPOVSKE TRADICIJE V ZASAVJU KLJUB INTENZIVNEMU ZAPIRANJU ZASAVSKIH RUDNIKOV VENDARLE ŠE PRISOTNE. MEFISTO
Zlata knjigA
..
V ČASIH ZLATIH - SO, GOSPODJE TRBOVLJE VESTNO OBISKOVALI. EMINENTNI BOLJ, CELO V KNJIGO ZLATO SO IMENA ŽLAHTNA VANJO VPISOVALI ...
DDDDDDDDDDDDDDDDDDDD DANES KNJIGA ZLATA POZABLJENA LEZI, POČIVA, SPI...
NAMESTO NJE PA - „ZA(JE)BAVLJAČ„ NAD MESTOM ___________ZLATIM BDI ... PerkmandeljC_____
>NEPAL. Indijski in Pakistanski diplomati so se
sestali v Nepalu zaradi pogovorov o mirni razrešitvi nastale kočljive situacije v medsebojnih odnosih, katere vzrok je bil napad teroristov na Indijski parlament. Glede na to, da je Nepal tako rekoč na strehi sveta, sta obe diplomaciji imeli širok razgled širom sicer revnega, toda lepega dela sveta, ki ga lahko ena ali druga država ob nespametnem ravnanju z jedrskim orožjem popolnoma opustoši. Kdo ve, morda je ravno ta razgled vzpodbudil predstavnika pakistanske diplomacije, da je presenetljivo nepričakovano podal roko sprave svojemu indijskemu	kolegu.
▻ LJUBLJANA - LAŠKO
Slovensko pivo se je znašlo na zatozni klopi. Laščani očitno ne bodo novi lastniki ljubljanskega zmaja. Union bo po novem v lasti tujcev. Prav, pa naj bo. Nacionalni interes je zdrava konkurenca. Bomo videli, če se bo to poznalo tudi pri maloprodajni ceni piva. To paje interes pivcev zlato rumenega napitka.
> LJUBLJANA BSE je
kratica za bolezen norih krav, ki se zadnje čase pojavlja tudi v Sloveniji. Glede na stanje pri nas bi lahko kratica BSE pomenila tudi; Bosi Slovenci (v) Evropi. Le to še ni ugotovljenje ali gre za stanje ali bolezen. Mefisto
Nore krave, slinavka in parkljevka, napad na WTC v New Yorku, ameriški povračilni napad napad in bombardiranje Afganistana in vojna napoved muslimanskim verskim fanatikom, terorističnim skrajnežem. Krvavi spopadi med Izraelci in Palestinci napad na indijski parlament in spor med Indijo in Pakistanom, ki prav lahko preide v vojaški spopad. Ter čisto za konec še naravne ujme; poplave, zemeljski plazovi, in podtaknjeni požari v Avstraliji.
Vse to obeležuje leto 2001. Večino teh grozodejstev, ki so plod človeškega uma ali narave, se prenaša v novo leto 2002 v katerega smo vkorakali ob šampanjcu in pokanju petard, raket ter ob organiziranih, drago plačanih ognjemetih. Za nameček se je v Sloveniji ze v prvih dveh dneh Novega leta zgodilo precej prometnih nesreč s tragičnim izidom, s smrtjo sedmih udeležencev cestnega prometa. Leto, ki je za nami nam je postreglo z veliko gorja in strahu, v letu, ki je pred nami se nam ne obeta, glede^ na dediščino preteklega, nič dobrega
Življenja posameznikov v vsakem letu potekajo različno. Raznolikih spominov na vsako preživeto leto je toliko, kot je živečih ljudi. Nekateri bodo, glede na svoje lastne izkušnje, z minulim letom zadovoljni. Drugi spet bodo želeli pozabiti, daje leto 2001 sploh obstajalo. Skupno nam vsem pa je upanje, da bo novo leto 2002 boljše, uspešnejše, prijaznejše. Vendar pa bo grenak priokus, po vsem kar seje zgodilo, ostal v nas vseh. Nevidni strah nas obdaja vsepovsod. Drži, da je Amerika daleč in strah Američanov pred letenjem z letali je nam bolj ali manj nerazumljiv. Pepričani pa smo, da smo kot država, tako majhni, da o nas kakšni teroristi niti pomislih ne bodo. Kot smo bili prepričani, da pri nas vojne po moriji v letih 1941 - 1945 ne bo in ne more biti nikoli več. Pa smo jo imeli, vojno namreč. Vojno, v kateri smo jo odnesli z malo žrtvami in celo zmagali. Vojno, na katero smo zaradi majhnega števila žrtev ze skoraj pozabili. Dejstvo, da je vojna bila, da pred nasiljem ni nihče popolnoma varen pa ostaja. Zakaj se nam dogaja vse to?	^
Glede na trenutno finančno zaostrenost v naši časopisni hiši in s tem posledično čedalje pogostejšimi izpadi izplačevanja horrorarjev snovalcem vašega šasopisa, se je v. d.
direktorja, g. kalpeter ravnokar, z namenom ('impre/šnjega izboljšanja odnosov v naših denarnicah odločil, da bo prodajo ZASAVC-a in
ZA (JEjBA VUAČ-a vzel v svoje roke. Pri prodaji mu seveda prav vsi, želimo
veliko sreče .... PerkmandeljCPRES
ZVance Prešeren seje rodil v kmečki
družini, kot tretji otrok in prvi sin Mine in Šimna Prešerna. Uradno prešernoslovje je kot datum njegovega rojstva določilo 3. december. Vendar pa se v zadnjem času pojavljajo vse močnejši dvomi o verodostojnosti tega podatka. Slovensko rodoslovno društvo, ki je izdelalo natančno rodoslovno deblo Prešernove rodbine, kot datum pesnikovega rojstva navaja 2. december, medtem, ko naj bi ga 3. decembra nesli h krstu in vpisal v krstno knjigo. Natančni datum pesnikovega rojstva naj bo izziv za prešernoslovce, za našo rabo pa je najbolj pomembno, da seje Prešeren sploh rodil. In mi Slovenci ne bi bili Slovenci, razen tistih seveda, ki skačejo (?), ako se pri vsej zadevi ne bi konstantno pojavljal nonsenz, ki mu kmalu ni videti konca. Namreč, Slovenci praznujemo 8. februar, torej datum Prešernove smrti, kot slovenski kulturni praznik - namesto, da bi ta praznik slavili 2. decembra, torej datum Prešernovega rojstva. Tako izpade, kot da se 8. februarja veselimo dneva, na katerega je zapustil ta, zanj tako nerazumevajoč in neuslišanih zelja poln in preklet svet... PerkmandeljC
OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGATSTVO »iMS® ?
mi pa dodajamo... „Za(je)bavljač pa do Amerike,,!! Dokaz za to stoji pred vami. Takole prisrčno je likovnemu snovalcu, in enemu od štirih duhovnih vodij imenovanega lista, čestital predsednik ZDA, George Bush jr. za novembersko številko. Še več, v nadaljnih bilateralnih dogovorih smo prišli do dogovora, da mogoče ne bi bilo slabo „Za(jeb)bavljača„ pošiljati ameriškim borcem v Afganistan ... za dvig vojaške morale, jasno, in za dvig borbene pripravljenosti ... za kakšno drugo vrsto dvigovanja pa bo moral predsednik Združenih držav Amerike, glede na bogate izkušnje njegovih predhodnikov iz ovalne dvome, seveda poskrbeti sam ... PerkmandeljC
"Kakšna j e razlika med ^ ^ brezposelnimi in uradniki?" "Brezposelni so
_______	Nekoč že delali.”
OGLAS NO: I
PRODAM RABLJENO OKNO S POGLEDOM NA
MORJE
SPREDI BUL 'KU ZADI...
Ob Novem letu si voščimo. Leto za letom, desetletja, stoletja ... že kot oguljena fraza zveni voščilo ... „veliko zdravja in miru ter ljubezni in razumevanja ti, vam želim,,... Toda! kot, da bi lagali se vedno in ponovno dokazuje nasprotno, da smo ljudje polni nasilja in nerazumevanja ter nesposobni spoštovati, razumeti in ljubiti se. Segamo si v roke, se objemamo, poljubljamo, izrekamo velike besede s figo v žepu, se ve. Kaj kmalu, ko kdo izmed nas potrebuje malo razumevanja, pozornosti, pomoči se obrnemo proč in spregledamo prošnje, ki se prizadetemu posamezniku zrcalijo v očeh. Nesreča drugih gre vse prevečkrat mimo nas. Zelo hitro in agresivno pa smo sposobni reagirati, ko gre za ogroženost nas samih; zvito, nasilno maščevalno...
Natačno vemo, da nasilje vedno rodi še večje nasilje pa kljub temu še vedno na nasilje odgovarjamo s še večjim nasiljem, v isti sapi pa se ze na veke vekomaj hvalimo, da smo najvišje razvita bitja tega, nam znanega sveta. Se več. Zase smo prepričani, da smo edina bitja v vsem širnem vesolju, ki premorejo sposobnost racionalnega razmišljanja. Česa je v nas preveč? Racionalnosti ali razmišljanja? Vse bolj sem prepričan, da smo postali do te mere racionalni, da sploh nismo več racionalni. Žalostno je dejstvo, da vse kar novega ustvarimo in naj bi sluzilo napredku človeštva slej ko prej postane sredstvo za uničevanje narave in nas samih. Čemu nam sluzi in čemu potrebujemo inteligenco? Za prevlado gre. Za oblast. Za uveljavljanje svoje volje. Skratka želimo biti glavni in imeti vse pod kontr olo. Nekaj s človeškim umom je hudo narobe.
Ko smo odkrili bolezen norih krav, smo ravnali po naši logiki in racionalno. Krave smo pobili ali bolje rečeno sežgali na gnnadah. Enako smo storili z domnevnim vzrokom za bolezen, s kostno moko. Umaknili smo jo iz uporabe in »uničili« kot energent. Le kaj bomo storili, ko se nekega dne zavemo, da je bolno človeštvo?
Bojim se, daje naslovna misel; mi se imamo radi, letos bolj kot lani, le pobožna želja, ki se bo glede na dediščino minulega leta težko uresničila. Morda pa le, kdo	M efis to
A TE KLJUB TEMU SPRAVIJO OB NJEGA... pOrlek
$sex
POPIS	PRO
Že v letu 2001 naj bi se slovenstva popis vršil, a naši očaki se dogovoriti ne vedo, do kam in kako, naj bi slekli slovensko dušo in telo. Ali prav je, če vprašaš - kdo veruje v Boga in kakšne je barve nebeški vladar - le kdo ateist je, da ob smrti ne zasluži si vode žegnane? M efi st o
V počastitev 200-te obletnice začetkov izkopavanja „čme kamene zemlje,, na Retju, Dobrni in Lakonci nad Trbovljami, so se na rudniku Trbovlje-Hrastnik začeli pospešeno pripravljati na ta svečani dogodek. Do sedaj jim je uspelo razseliti vse vikendaše, vrtičkarje in ljubitelje narave. Med ostalim jim je uspelo podreti tudi vse vikende in teniška igrišča, razriti vse pešpoti, kolesarke stezice ter zasuti vsa čma odlagališča. Vse z namenom čim lepše ureditve in kultivizacije nekdanjih rudniških plantaž. Kot je opaziti iz pričujoče fotografije prihajajo že v zadnjo fazo ureditve, saj je potrebno poskrbeti samo še za floro in fauno..
PerkmandeljC
Soseda vrstnih hiš se srečata na ozki potki "Sosed, koliko tapet ste pa kupili, ko ste tapecirali hodnik? "
"Deset." Cez nekaj dni se zopet srečata. "Ko sem tapeciral svoj hodnik mi je ostalo sedem tapet!”
"Meni tudi."
ET
V stolpnici na hodniku se srečata dolgoletni sosedi:
"Gospa Lidija, ali ste morda bolni? Že dva tedna videvam zdravnika, ki odhaja iz vašega stanovanja,"
"Iz vašega stanovanja je pa mesec dni hodil oficir pa vas nisem nikoli vprašala če bo vojna!" ji ta jezno zasika nazaj ...
CONTRA
Mož se je vrnil iz službe in ženo zaloti v kuhinji pri pomivanju posode.
"Toda, draga, na tvoj rojstni dan ti pa res ni potrebno pomivati posode! Pusti jo do jutri!"
PLUS
Mlada žena je možu prvič pripravila gos za kosilo. Po nekaj grižljajih je mož vprašal:
"Nadev je dokaj nenavaden. Kaj pa si dala v gos?”
"Nič, pravi mlada žena, je bila že napolnjena."
PREŠ SEX PREŠ SEN PREŠ SEN PREŠ SEN PREŠ SEN PREŠ SEN
NEKOČ SO VLADALI FEVDALCI, SEDAJA PA VLADAJO ZAJEDALCI
pOrlek
Na odlični lokaciji v Trbovljah dajemo v najem ali odkup garažo najboljšemu ponudniku. Cepljene ponudbe zbiramo pod šifro “PIROMAN”
KAKŠNA JE RAZLIKA MED PETIMI OLIMPIJSKIMI IN ŠTIRIMI AUDIJEVIMI KROGI?
Samo en krog. Pa še ta je, na Žalost, že skorumpiran...
V slovenskem turizmu
delajo večinoma AVANTURISTI...
pOrlek
Preden pa se čisto zares poslovimo od letošnjega leta, bi se vsi genski očetje ZA( J E) B AVL J AČ-a radi zahvalili vsem tistim, ki so nam od vsega začetka, eni tako drugi malo drugače, vsak pa po svojih najboljših močeh, stali ob strani, nas spodbujali - in predvsem verjeli v nas. V letu pred nami pa si ustvarjalci vašega cajtnga želimo samo še kakšno barvno stran več na kvalitetnem papirju. Petra pa prosimo, da ohrani honorarje na isti nižini ... saj veš direktor, nagle spremembe dokazano škodijo zdravju...Sedaj pa...maestro! prosim, muzika!!! Vsem nočnim portirjem,svetnikom,svetnikom, cestninskim postajam in častnim sodnikom, junakom gasilcem,reševalcem in rešilcem!!
od klošarja do zadnjega pijanca s Šilcem, pa penzionistom, faranom in komunistom, belim sestram in dežurnim zdravnikom, ter vsem njihovim prezvestim bolnikom, skupaj se-ve policajem in tolovajem, našim železarjem ter vsem ladjarjem, pivovarjem in njihovim delničarjem, branjevkam vsem in kostanjevkam, vsem novim in starim nekadilcem, južnim bratom Srbom in Hrvatom, oficirjem, mesarjem, slikarjem, kriminalcem in kriminalistom, avtomobilistom in motoristom, komunalcem in onesnaževalcem, direktorjem in sindikalistom, nadalje sosedom z medvedom, kloniranim in faliranim, ribičem in lovcem, pevcem in pivcem, kurbam,zvodnikom, pridnim in lenim, sebi in tebi,
ter seveda! župniku in županu: SREČNO 2002!!
ŽELI EKIPA ,,ZA(JE)BAVLJAČA,,