ACROCEPHALUS 22 (108): Itf — 1^8, 2001 Raz{irjenost in gostota koza~e Strix uralensis na Kra{ici v Savinjskih Alpah Distribution and density of the Ural Owl Strix uralensis on Mt. Kra{ica in the Savinja Alps (N Slovenia) Jo`e Svetli~i~1 & Tone Kladnik2 1 Zadre~ka 9, SI-3331 Nazarje, Slovenija, e-mail: joze.svetlicic@siol.net 2 Zadre~ka 15, SI-3331 Nazarje, Slovenija, e-mail: tone.kladnik@amis.net The paper deals with the distribution, territory size and density of the Ural Owl Strix uralensis on Mt. Kra{ica (N Slovenia). In the study area covering 860 ha, a census of calling males was carried out with the aid of the mapping method in 2000. Six males and one female were recorded. Four of the males were territorial calling males. The ecological density was 4.6 pairs per 10 km2. The altitudinal distribution of the recorded owls was between 700 and 1000 m a.s.l. (median = 850 m, n = 4). Distances between central points of the territories varied from 450 to 1200 m (median = 800 m, n = 4). On the basis of the location of the male calling at Lovrenc site, an approximate territory of one pair was estimated. It may cover about 40 ha. Beside the Ural Owl, three pairs of Tawny Owl Strix aluco with the altitudinal distribution between 370 in 800 m a.s.l. (median = 600 m, n = 5), two males of Tengmalm’s Owl Aegolius funereus, and one pair of Pygmy Owl Glaucidium passerinum were recorded. The paper also discusses the negative effect of wood exploitation and supports the idea to introduce a temporary ban on the activities concerning cutting and transporting wood as well as on construction works between November 1st and July 31st. The authors also propose a permanent protection of traditional Ural Owl’s breeding areas of at least 5 ha. Klju~ne besede: Strix uralensis, koza~a, raz{irjenost, gostota, velikost teritorija, vi{inska raz{irjenost, Slovenija Key words: Strix uralensis, Ural Owl, distribution, density, territory size, altitudinal distribution, Slovenia 1. Uvod V Zgornji Savinjski dolini je koza~a Strix uralensis splo{no raz{irjena vrsta visokogorskih me{anih gozdov Abieti Fagetum prealpinum, redkeje pa se pojavlja v drugih gozdnih zdru`bah (Miheli~ et al. 2000). Kra{ica je najni`e le`e~i gozdni predel v Zgornji Savinjski dolini, naseljen s koza~o. Zaradi enostavnega dostopa je priro~en in zanimiv objekt za favnisti~na raziskovanja (Svetli~i~ 1995, Vogrin 1999 & 2000). Na Kra{ici je bila koza~a dokumentirano opa`ena leta 1992 v predelu Borovnjak, sicer pa je tu domnevno `ivela `e prej. Namen ~lanka je predstaviti raz{irjenost, ekolo{ko gostoto, velikost teritorija, oddaljenost med gnezdi{~i in vi{insko raz{irjenost koza~e na Kra{ici. V ~lanku so primerjani tudi rezultati popisov v letih 1995 (Svetli~i~ 1995) in 2000. 2. Metoda in opis obmo~ja 2.1. Metoda Raz{irjenost koza~ sva ugotavljala s popisom obmo~no ogla{ajo~ih se samcev s kartirno metodo. Obmo~je raziskave sva razdelila na manj{e predele, ob upo{te-vanju ve~krat testirane predpostavke, da se ogla{anje samca koza~e sli{i najmanj 500 m dale~ (Vrezec 2000). Popisovala sva po gozdnih cestah, vlakah in stezah. V ~asu popisa sva obhodila ({teto enkrat) 24,3 155 J. Svetli~i~ & T. Kladnik: Raz{irjenost in gostota koza~e Strix uralensis na Kra{ici v Savinjskih Alpah km gozdnih prometnic, kar je 283 m na 10 ha gozdne povr{ine. Popis sva za~ela 10.2. in ga zaradi popolnega olistanja bukve in s tem slab{e sli{nosti zaklju~ila 15.5.2000. Popisovala sva 38 dni. Od izhodi{~a, do katerega sva se pripeljala z vozilom, sva pe{ popisovala od prvega mraka naprej. Vsak popis pa je trajal najmanj 3 ure. Na popisu sva poleg koza~e popisovala tudi druge vrste sov. V izra~unu ekolo{ke gostote sva kot gnezde~i par {tela le obmo~no aktivne samce. Velikost teritorija enega para koza~e sva ocenila s pomo~jo {estih mest ogla{anja samca v predelu Lovrenc. Mesta ogla{anja sva dolo~ala od 14. 2. do 13. 3.2000. S pomo~jo ra-~unalni{kega programa mapinfo professional sva ta mesta vnesla na karto, povr{ino zaokro`ila po topografskih lo~nicah in izra~unala povr{ino. Nadmorsko vi{ino in razdaljo med sosednjimi samci sva merila s sredi{~ne to~ke teritorija oziroma lokacije potencialnega gnezdenja. To to~ko sva povzela po lokaciji najpogostj{ega ogla{anja samca oziroma te`i{~ne to~ke med lokacijami ogla{anja samca. Ta to~ka je navadno oddaljena do najve~ 100 m od lokacije gnezda (lastna opazovanja). Zaradi primerjave s popisom sov na Kra{ici v letu 1995 (Svetli~i~ 1995) sva poleg koza~e bele`ila pojavljanje in lokacije drugih vrst sov. Popisa sta bila opravljena po enaki metodologiji in v enakem ~asu. 2.2. Opis obmo~ja Kra{ica je najvi{ji in najbolj gozdnat del pogorja Dobrovlje, ki se razprostira vzhodno od Menine med spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino in je zadnji ~len gorskega sveta, ki ga {e pri{tevamo k Savinjskim Alpam (Melik 1954). Kra{ica je 860 ha velik, nenaseljen gozdni kompleks. Upravno sodi v ob~ino Nazarje, krajinsko pa v Zgornjo Savinjsko dolino. Na jugu meji na ob~ino Vransko, na zahodu na pas [trukljevih pe~i nad Rovtom in na vzhodu na pas prepadnih Zakrajskih pe~i nad Mostnim grabnom. Na severu jo omejuje Zadre~ka dolina (med [mar-tnom ob Dreti in Pustim poljem). Kra{ica se z dolinskega dna pri 370 m n.v. prek strmih pobo~ij vzpne in prevesi na vr{no planoto. Najvi{ja vrhova sta Tolsti vrh (1077 m n.v.) in [entjo{ki vrh (1077 m n.v.). Strma pobo~ja pora{~ajo prete`no bukovi gozdovi, vr{na planota pa je porasla z iglastimi in me{animi gozdovi, ki jih prekinjajo otoki starih bukovih sestojev. Med njimi sta najpomembnej{a gozdna rezervata [entjo{ki vrh (7,3 ha) in Tolsti vrh (3,5 ha). Glavnino gozdov uvr{~amo v jelovo bukovje Abieti Fagetum prealpinum. Ob vzno`ju pa najdemo tudi manj{e povr{ine jelovih 156 gozdov Galio Abietetum in bukovih gozdov Querco Lusulo Fagetum. Odnos med listavci in iglavci je (v lesni zalogi) 30% proti 70% v korist iglavcev. Povpre~na hektarska lesna zaloga zna{a 290 m3. Dele` razvojnih faz (v lesni zalogi) je: mladovja 12%, drogovnjaki 13%, debeljaki 18 %, sestoji v obnovi 47%, dvoslojni sestoji 7% in raznomerni sestoji 3%. 3. Rezultati in diskusija 3.1. Raz{irjenost Ob popisu sva registrirala eno samico in {est samcev koza~e. Obmo~no aktivni so bili le {tirje samci. Po predpostavki, da za gnezde~i par {tejemo le obmo~no aktivne samce, zaklju~ujeva, da so v letu 2000 na Kra{ici gnezdili 4 pari koza~. Med {tirimi pari so trije zasedli stara gnezdi{~a. ^etrti je zasedel novo, ki je bilo prej gnezdi{~e koconogega ~uka Aegolius funereus. Pri enem izmed omenjenih samcev sva opazila samico, pri dveh pa sli{ali redko ogla{anje, s katerim `e sparjeni samec kli~e samico h gnezdu (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). Druga dva samca sta bila kljub ve~kratnim obiskom lokacij, na katerih sta se zadr`evala, opa`ena oziroma sli{ana le po dvakrat. Tudi na ve~kratno izzivanje s posnetkom se nista odzvala. Zato ju v izra~unu gostote nisva upo{tevala kot par. 3.2. Ekolo{ka gostota Izra~unana ekolo{ka gostota je zna{ala 4,6 para/10 km2. To se ujema z ugotovljenimi 4-5 pari/10km2 v Trnovskem gozdu (Benussi & Genero 1995) in oceno za sne`ni{ko – javorni{ki kompleks (Miheli~ et al. 2000). Ni`ja od teh je gostota koza~ na Krimu (Vrezec 1997) in Ljubljanskem vrhu (Vrezec 2000), kjer se je gibala med 2,2 in 3,3 para/10 km2, ter gostota koza~ iz poljskih Karpatov (Czuchnowski 1993), kjer je bila na 60 km2 velikem obmo~ju ugotovljena gostota 3,0 para/10 km2, sicer pa so se se v tem delu Karpatov gostote gibale med 2,4 in 3,0 para/10 km2. V severni Evropi ([vedska, Finska, Rusija) so ekolo{ke gostote manj{e in so se gibale od 0,6 - 2,4 para/10 km2 (Mikkola 1983, Pietiäinen & Saurola 1997). 3.3. Velikost teritorija Ocenjeni teritorij para koza~e z Lovrenca je meril 40 ha. Mebs (1980) ocenjuje, da je povr{ina teritorija koza~e primerljiva s povr{ino teritorija lesne sove Strix aluco. Ta se v zahodni in srednji Evropi giblje med 25 ACROCEPHALUS 22 (108): Itf — 1^8, 2001 in 30 do 50 ha (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994), kar je blizu na{im ugotovitvam. V severni Evropi ([vedska, Finska, Rusija) so ocenili velikost teritorija koza~e v optimalnem na 4,5 do 10,0 km2 (Mikkola 1983, Pietiäinen & Saurola 1997), kar je 10-20krat ve~ od ocene na Kra{ici. 3.4. Razdalja med sredi{~nimi to~kami teritorijev (gnezdi koza~e) Ve~ina parov koza~e je mejila z dvema konkuren-~nima paroma. Najmanj{a razdalja 450 m je bila izmerjena med paroma pod Tolstim vrhom in pri [inkarjevi ko~i. Lo~ena sta bila s strmim grebenom in 200 metrko vi{insko razliko. Najve~ja razdalja je zna{ala 1200 m (mediana = 800 m, n = 4). O najmanj{i razdalji med gnezdi koza~ je poro~al [vehlik (v Glutz von Blotzheim & Bauer 1994), ki navaja, da so v izjemnem letu 1977 na Salzburger Bergladu gnezdili trije pari le 300 m oziroma 500 m narazen. Sicer pa tam gnezdijo koza~e 2-5 km vsaksebi. Benussi & Genero (1995) za Trnovski gozd navajata povpre~no razdaljo med gnezdi koza~ 1000 m, kar je blizu najinim ugotovitvam. Domnevava, da je imel vpliv na veliko obmo~no aktivnost samcev oziroma na gnezdenje koza~e in drugih vrst sov v letu 2000 bukov obrod v letu 1999. V letu po bukovem obrodu se namre~ mo~no pove~a {tevilo malih sesalcev (Bäumler & Hohenadl 1980, Trilar 1991, Svetli~i~ 1995). Na ta pojav se sove odzovejo z mno`i~nim gnezdenjem in posledi~no vi{jo nataliteto (Saurola 1982, Nadler, 1996, Stürzer 1998a, b). 3.5. Vi{inska raz{irjenost Na Kra{ici so bili pari koza~e porazdeljeni od 700 do 1000 m n.v. (mediana = 850 m n.v., n = 4). Mediana je enaka srednji vrednosti vi{inske raz{irjenosti koza~e v Sloveniji (Miheli~ et al. 2000), a je za 250 m ni`ja od srednje vi{ine lokacij potencialnih gnezd koza~e v Zgornji Savinjski dolini (mediana = 1100 m n.v., n =17). 3.6. Popis drugih vrst sov Na Kra{ici sva v popisu leta 2000 poleg koza~e zabele`ila tudi lesno sovo Strix aluco, koconogega ~uka in malega skovika Glaucidium passerinum. V obmo~ju raziskave sva zabele`ila tri pare lesne sove. Pari te sove so bili porazdeljeni med 370 do 800 m n.v. (mediana = 600 m, n = 5), kar je povpre~no 250 m ni`je od vi{inske raz{irjenosti koza~e. Zanimiv primer bli`ine med gnezdenjem koza~e in lesne sove sva v letu 2000 zabele`ila v predelu hriba Lovrenc, kjer sta koza~a in lesna sova gnezdili le 420 m narazen. V obmo~ju sva zabele`ila tudi dva samca koconogega ~uka na lokacijah Kozji laz 870 m n.v. in Laj{~ 1050 m n.v., par malih skovikov pa pri Gori~arjevi ko~i (930 m n.v.). Za primerjavo se v Zgornji Savinjski dolini se koconogi ~uk v gnezditvenem obdobju pojavlja med 630 in 1580 m n.v. (mediana = 1375 m n.v., n = 18), mali skovik pa med 930 in 1710 m n. v., (mediana = 1390 m n.v., n = 30). 3.7. Primerjva med popisoma 1995 in 2000 Edino veliko razliko med letoma 1995 in 2000 sva ugotovila pri koconogem ~uku (tabela 1). Leta 1992 je bil v srednji Evropi t.i. “stoleten” obrod smreke Picea abies z iztresom semena v zimi in pomladi 1993, kar je omogo~ilo mno`i~no gnezdenje sov (Nadler 1996), ki smo ga zabele`ili tudi pri nas (najdena tri gnezda koza~e). Domnevava, da je bila smrtnost mladi-Tabela 1: Obmo~no aktivni samci sov (pari) v letih 1995 in 2000 Table 1: Territorially active owl males (pairs) during 1995 and 2000 Vrsta/ Kozaèa Lesna Koconogi Mali Species sova èuk skovik Strix Strix Aegolius Glaucidium uralensis Aluco funereus passerinum Popis 1995 3 (1) 3 6 1 Popis 2000 4 (2) 3 2 1 ~ev koconogega ~uka in drugih sov v zimi 1993/94 nizka. Jeseni 1994 je bogato semenila bukev Fagus sylvatica z za~etkom iztrosa semena v septembru istega leta. Iz tega sklepava, da so bila leta 1993, 1994 in 1995 ugodna za gnezdenje sov. 3.8. Vpliv gozdarskih del na gnezditev koza~e V {ir{em okolju [entjo{kega vrha sta intenzivna graditev vlak in se~nja v mesecu februarju in marcu 2000 povzro~ili velik nemir. Tu sicer redno gnezdi koconogi ~uk, redkeje pa koza~a in mali skovik. Kljub pogostim obhodom pa v tem predelu v letu 2000 nisva zaznala ogla{anja nobene od na{tetih sov. Podobna motnja, a v manj{em obsegu in z bla`jim u~inkom, se je dogodila v predelu Lovrenc. Zaradi nemira je par koza~e zapustil svoje tradicionalno 157 J. Svetli~i~ & T. Kladnik: Raz{irjenost in gostota koza~e Strix uralensis na Kra{ici v Savinjskih Alpah gnezdi{~e v dimni{kem duplu jelke in se za 400 m prestavil na novo lokacijo, s katere se je sicer `e prej ob~asno ogla{al. Iz teh ugotovitev sledi, da je na gnezdi{~ih koza~e obvezna ~asovna omejitev gozdarskih del med 1.11. in 31.7. naslednjega leta. Priporo~ava trajno zavarovanje rednih gnezdi{~ koza~e na povr{ini najmanj 5 ha. Zahvala: Predvsem se zahvaljujeva prijatelju g. Milanu Cajnerju, ki nama je tako kot pri prvem popisu tudi tokrat redno poro~al o svojih opa`anjih. Za posredovanje podatkov iz GIS-a in pomo~ pri kartografiji se zahvaljujeva prijatelju Gregorju [tancarju iz Zavoda za gozdove Slovenije, za prevod povzetka v angle{~ino in nasvete pa prijatelju Toma`u Gerlu. 4. Povzetek ^anek obravnava raz{irjenost, gostoto in oceno velikosti teritorija koza~e Strix uralensis na Kra{ici (S Slovenija). Na obravnavanem obmo~ju s povr{ino 860 ha je bil leta 2000 napravljen popis obmo~no ogla{ajo~ih se samcev po kartirni metodi. Ugotovljenih je bilo {est samcev in ena samica. Obmo~no aktivni so bili {tirje samci. Ekolo{ka gostota je bila 4,6 para/10km2. Nadmorska vi{ina sredi{~nih to~k teritorijev oziroma potencialnih gnezd je bila med 700 in 1000 m (mediana = 850 m, n = 4). Razdalje med te`i{~i teritorijev oziroma med potencialnimi gnezdi so bile med 450 in 1200 m (mediana = 800 m, n = 4). Na podlagi lokacij obmo~nega ogla{anja samca koza~e s predela Temenic je bila ocenjena povr{ina teritorija enega para koza~ na 40 ha. Razen koza~e so bili na Kra{ici opa`eni 3 pari lesne sove Strix aluco z vi{insko raz{irjenostjo med 370 in 800 m (mediana = 600 m, n = 5), dva samca koconogega ~uka Aegolius funereus in 1 par malega skovika Glaucidium passerinum. ^lanek obravnava negativni vpliv gozdarske dejavnosti na gnezdenje koza~e. Avtorja priporo~ata omejitev gozdarskih del med 1.11. in 31.7. na gnezdi{~ih koza-~e in trajno zavarovanje habitata rednih gnezdi{~ ko-za~e na povr{ini najmanj 5 ha. 5. Literatura Bäumler, W & W. Hohenadl, (1980): Über den Einfluß alpiner Kleinsäuger auf die Verjüngung in einer Bergmischwald der Chiemgauer Alpen. Forstw. Cbl. 99: 207-221. Benussi, E. & F. Genero (1995): L´ Allocco degli Urali (Strix uralensis macroura) nel Trnovski gozd (Slovenia), censimento in unarea campione. Suppl. Ric. Biol. Selvagiga 22: 563-568. 158 Czuchnowski, R. (1993): Ekologia rozrodu puszcyka uralskiego Strix uralensis w puszczy Niepolomickej. Remiz 2 (1): 7-11. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd. 9. Aula - Verlag GmbH, Wiesbaden. Mebs T. (1980): Eulen und Käuze. Kosmos Naturführer 5 Aufl., Stuttgart. Melik, A. (1954): Slovenija. Geografski opis II. Opis slovenskih pokrajin, prvi zvezek, Slovenski alpski svet. Slovenska Matica, Ljubljana. Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~ (2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98- 99): 9 – 22. Mikkola H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser, London. Nadler, K. (1996): Massenuberwinterung des Sperligs-kauzes Glaucidium passerinum im mittleren Mühlviertel / Oberosterreich. Egretta 39 (1-2): 55-70. Pietiäinen, H. & P. Saurola (1997): Ural owl Strix uralensis. In: Hagelmeier, W.J.M. & M.J. Blair (eds.) (1997): The EBCC Atlas of European Brading Birds, T& AD Poyser, London. Saurola, P. (1982): Dinamikder Eulenpopulation im Licht finischer Beringungsergebnisse. Ber. Vogelwarte Hiddensee 2: 5-21. Svetli~i~ J. (1995): Skrivnostne sove (povzetek raziskovalnih nalog na temo sov na posvetu - gozd in `ivalski svet). Savinjsko gozdarsko dru{tvo, Nazarje. Stürzer. J.S. (1998a): Bestandsentwicklung und Nahrungs-ökologie von Habichtskauz Strix uralensis und Waldkauz Stric aluco im Nationalpark Bayerischer Wald. Orn. Anz. 37: 109-119 Stürzer, J.S. (1998b): Habitatwahl des Habichtskauzes (Strix uralensis) im Nationalpark Bayerischer Wald. Orn. Anz. 37: 193-201. Trilar, T. (1991): Populacijska gostota, biomasa in reprodukcija malih sesalcev v dinarskem bukovo-jelovem gozdu na Sne`niku v letih 1988-1990. Magistrska naloga Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za biologijo. Vogrin, M. (1999): Favna Dobrovelj z naravovarstvenimi smernicami in s predlogom za zavarovanje. Naro~nik Ob~ina Nazarje. Vogrin, M. (2000): Gnezdilci zdru`be Abieti Fagetum prealpinum pri [entjo{kem vrhu na Dobrovljah. Sodobno kmetijstvo 33 (2): 55-61. Vrezec, A. (1997): Opazovanja sov na Krimu pri Ljubljani. Falco 12: 45-47. Vrezec, A. (2000): Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem vrhu. Acrocephalus 21 (98-99): 39-41. Arrived / Prispelo: 11.4.2001 Accepted / Sprejeto: 28.1.2002 Acrocephalus 22 (108): 159 – 161, 2001 New data on distribution of the Masked Shrike Lanius nubicus in Macedonia: further evidence for the expansion of its range on the Balkan Peninsula Novi podatki o raz{irjenosti zakrinkanega srakoperja Lanius nubicus v Makedoniji: nadaljnji dokazi o {irjenju areala te vrste na Balkanskem polotoku Metodija Velevski Bird Study and Protection Society of Macedonia, Institute Macedonia, e-mail: velevski@mol.com.mk The breeding area of the Masked Shrike Lanius nubicus in Europe is restricted to the southern parts of the Balkan Peninsula, where the species breeds in the Mediterranean warm temperate zone of S and E Greece, Bulgaria and Turkish Thrace. Throughout its European distribution area, the species is a rather rare breeder. However, according to V a t e v et al. (1980) and the EBCC Atlas of European Breeding Birds (Gillings & Hallmann 1997), there has recently been a slight increase in the numbers and range of the Bulgarian population. In Macedonia, the species occurs only in the southernmost parts of the country. For the first time it was recorded here by Lorenz Müller of the Macedonian Commission of National Studies (Mazedonische Landeskundliche Kommis-sion) (Stresemann 1920, Makatsch 1950, 1952), who observed a pair near the village of Kalkovo (Kalukovo), 10 km NE of Valandovo (UTM FL27), in the summer of 1917 and managed to collect an immature bird at the same location on August 26th 1917. In the following year, two more males were collected by him near Valandovo (May 16th 1918, UTM FL37) and the village of Dedeli, 10 km SE of Valandovo (May 28th 1918, UTM FL37). Although the Masked Shrike is not mentioned in any other ornithological literature for Macedonia, two more unpublished records exist from the south of the country: An adult male in the Natural Museum of Belgrade (BEO600) dated May 9th 1954 originated from an orchard near Dojran (UTM FL46), leg. S.D. Matvejev (Vasi}, pers. comm.) and an observation near the village of Davidovo, 20 km SE of Demir Kapija, in tamarisk Tamarix sp. growth near an orchard and riparian forests of willows and poplars along the river Vardar (UTM FL27) derives from Slav~o Hristo-vski (pers. comm.) from August 16th 1998. Further evidence of the occurrence of the species in Macedonia concern the most recent records. On June 28th 1998, I saw an adult Masked Shrike near the of Biology, Faculty of Natural Sciences, MK-1000 Skopje, village of Katlanovo, 25 km SE of Skopje (UTM EM53). On August 1st 1999 I again observed, together with Luka Bo`i~ (Maribor) of DOPPS-BirdLife Slovenia, an adult bird and later on the same day the family of one adult and two juvenile birds on the banks of the river P~inja near the same village. Furthermore, two weeks later, on August 15th 1999, I saw a juvenile and another adult bird nearby (this one very probably of a second pair) in the same place. Subsequently, the species has very probably bred in this place in 1999. The habitat of the sightings near Katlanovo consists of cultivated land interspersed with hedges and on the river P~inja of river banks with tamarisk and poplar plantations. Additionally to my own observations, the species has also been seen along the Vardar river 12 km SE of Veles (UTM EM71) in a shrubland with Paliurus spina-christi and Juniperus oxycedrus, near the riverbank with poplars and willows, on June 2nd 2001 by Branko Micevski (pers. comm.), and in a small orchard adjoined by vineyards in the P~inja river valley near the village of ^elopek, 15 km NE of Kumanovo (UTM EM67), by Voislav Vasi} (pers. comm.) on June 9th 1989. So far this later record is the northernmost report of the Masked Shrike in Macedonia. According to the map in Figure 1, the Masked Shrike is distributed along sections of the Vardar river valley and probably along the lower parts of the most or even all its tributaries as well. Additional research and surveys are urgently needed to establish the actual distribution and status of the species in Macedonia. From adjoining Bulgaria, the northernmost sightings and breeding records in 1976 were reported from the Kresna Gorge in the valley of the Struma river by V a t e v et al. (1980) from nearly the same latitude (just 0° 15’ more southerly) as our records near Katlanovo. As neither Karaman (1949) nor Dimovski (1968, 1972) make no mention as to the occurrence of the species in the Skopje Basin, it may be concluded that 159 M. Velevski: New data on distribution of the Masked Shrike Lanius nubicus in Macedonia: further evidence for the expansion of its range on the Balkan Peninsula O 1 2 3 4 5 6 7 8 9 O 1 2 3 4 5 6 7 8 9 O 1 2 3 4 5 6 7 D E F Figure 1: Location of known records of the Masked Shrike Lanius nubicus in Macedonia (UTM grid) Slika 1: Lokacije znanih zapisov o zakrinkanem srakoperju Lanius nubicus v Makedoniji (mre`a UTM) like in Bulgaria an expansion of the (breeding) range however, that the spreading has taken place along of the species has taken place in Macedonia in the other tributaries of Vardar as well. course of the last few decades. Acknowledgements: I thank Dr. Voislav Vasi} from the Natural History Museum in Belgrade and Dr. Branko Micevski and Slav~o Hristovski from the Institute of Biology in Skopje for the data they have kindly supplied me with. Summary Formerly known to be distributed only in the southernmost parts of Macedonia, the Masked Shrike Lanius nubicus has recently been found spreading north along the Vardar river and its tributary P~inja. The northernmost observation (in 1989) was made near the Yugoslav border, and the observations of families south of Skopje (in 1999) indicate a very probably breeding. The last observation (in 2001) only supports the assumption that spreading of its range took place along the Vardar river. It is very likely, 160 Povzetek Za zakrinkanega srakoperja Lanius nubicus, o katerem smo v preteklosti domnevali, da je raz{irjen samo v najju`nej{ih delih Makedonije, je bilo pred kratkim ugotovljeno, da {iri svoj areal severno ob reki Vardar in njegovem pritoku P~inji. Najseverneje je bil ta srakoper opa`en v bli`ini jugoslovanske meje (1989), opa`anja celih dru`in ju`no od Skopja (1999) pa `e govorijo o verjetnem gnezdenju v tem delu Makedonije. Zadnje opa`anje (2001) samo {e potrjujejo domnevo, da se areal vrste {iri vzdol` reke Vardar, zelo verjetno pa tudi vzdol` Vardarjevih pritokov. References Dimovski, A. (1968): Biogeographical and ecological characteristic of Skopje Basin. Ann. Fac. Sci. Nat. 20 : 6 – 70. ACROCEPHALUS 22 (108): 159 — l6l, 200I Dimovski, A. (1972): Changes in the composition of the ornithofauna of the Skopje Basin. Acta Mus. Mac. Sci. Nat. 13(3) : 41 – 64. Gillings, S. & B. Hallmann (1997): Masked Shrike Lanius nubicus. In: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (Eds.), The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser, London. Karaman, S. L. (1949): Ornithofauna of the Skopska Kotlina Basin. Larus 3: 196 – 280. Makatsch, W. (1950): Die Vogelwelt Macedoniens. Akad. Verlagsgesellschaft Geest & Portig, Leipzig. Makatsch, W. (1952): Verbreitungsgrenzen südosteuro-päischer Vogelarten und ihre Veränderungen. Aquila 59-62: 339 – 346. Stresemann, E. (1920): Avifauna Macedonica. Verlag von Dults & Co., München. Vatev, I.T., P.S. Simeonov, T.M. Michev & B.E. Ivanov (1980): The Masked Shrike (Lanius nubicus Lichtenstein) – a breeding species in Bulgaria. Acta Zool. Bulgarica 15: 115 – 118. Arrived / Prispelo: 11.10.2001 Accepted / Sprejeto: 28.1.2002 l6l