URADNI V RS J. Niti UuvlN: GROSUPLJE • HRASTNIK e LJUBLJANA-BEZIGRAD e CENTER # MOSTE-POLJE • SISKA e V1C-BUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MEST-NEGA SVETA LJUBLJANA LJUBLJANA, 3. MARCA 1967 OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA HRASTNIK Na podlagi 5., 22., 35., 43 In 43.a člena temeljnega zakona o prometnem davku (Ur. I. SFRJ, št. 14/65, 29 65, 33 65, 57 65 in 52 66) In 200 člena statuta občine Hrastnik, je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. februarja 1967 »prejela ODLOK • spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku ha območju občine Hrastnik (Glasnik št. 59/65) 1 člen V 2. členu se dodata novi točki 5. in 6., ki se glasita: 5. uvoz motornih vozil, ki jih uvažajo občani in civilne pravne osebe, 6. prodaja blaga na licitaciji (javni dražbi), če od njega v prejšnjem Prometu ni bil plačan občinski davek od prometa blaga na drobno. 2. člen Tarifa občinskega prometnega davka se spremeni in dopolni v naslednjem: V tarifni številki 2. se za besedo v trgovini dodata besedi: »in gostinstvu«. Pod opombo k tej tarifni številki »e dodata novi »e« in »f« točki, ki 86 glasita: e) davčni zavezanci po tej tarifni številki morajo voditi v svojem rednem knjigovodstvu ali v posebni knjigi natančne podatke o dnevnem Prometu vseh vrst alkoholnih pijač, ti*ko glede količin kot njihovih cen. Nabava in prodaja morata biti sproti knjiženi. Stanje po knjigi se mora ujemati s stanjem v kleti oziroma skladišču. , f) prometnega davka po tej tarifni številki ne plačujejo planinska društva za prodajo alkoholnih pijač v ustnih planinskih domovih. Skupna opomba k tarifni številki '• ‘n 2. pod točko 4. se spremeni in 86 Klasi: »Občinski davek od prometa bla-. na drobno se ne plačuje od pro-zvodov. za katere je določena opro-titev v temeljnem zakonu o pro-molnem davku In zakonu o tarifi veznega prometnega davka«. , V razdelku B — STORITVE, se rti* »I. GOSTINSKE STORITVE« »r 7^r" 5t- 3- sedanji II. del postane • Obrtne storitve«, ra !ar‘fne številke v delu I. in v n ,elku C pa dobijo nove zapored-° Številke od 3 do 9. V razdelku C, se točki a in b, pod tik-ita " 8 ČI taLa' ti>čka c. pa postane 3. »len Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1 marca 1967. St.: 010-1062-1 Datum: 25, februarja 1967. Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič, L. r. Na podlogi 1. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. 1. SFRJ, št. 10 65), 1 člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42 06) in 200 člena statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. februarja 1987 sprejela ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen Predpisuje se prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek) na območju ožjega gradbenega okoliša občine Hrastnik. 2. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča mora plačevati lastnik, oz. imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem. Prispevek od zazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov ter garaž. V stanovanjski hiši oziroma v stanovanjskih prostorih mora plačevati prispevek nosilec stanovanjske pravice. 3. člen Prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni mogoče predpisati za zemljišča: — ki se uporabljajo za vojaške namene; — na katerih so stavbe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob upoštevanju načela vzajemnosti; — na katerih so stavbe, ki jih uporabljajo mednarodne in meddržavne organizacije, ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno; — na katerih so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti iz nacionalizacije; — ki so po urbanističnem načrtu namenjene za kmetijsko obdelavo. dokler ni izdal pristojen urbanistični organ lokacijsko dovoljenje; — ki so zavarovana po posebnih predpisih; — ki so ob vodotoku in so v upravi vodno-gospodarske dejavnosti; — za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za telesno-kulturne, socialne, zdravstvene in kulturno-prosvetne namene; — za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, javne ceste in železniške tirne naprave; — za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti, oziroma ne oddaja v najem; — za zemljišča, ki jih uporabljajo zavodi in organizacije, ki se finansirajo iz občinskega proračuna 4 člen Glede na ugodnosti, ki jih ima mestno zemljišče za stanovanja, proizvodno in drugo poslovno dejavnost, se mestno - zemljišče deli na stanovanjsko, poslovno in proizvodno cono. Zemljišče stanovanjske in poslovne cone pa se glede na ugodnosti, ki jih nudi uporabnikom, kot so lega zemljišča, prometna povezanost, opremljenost s komunalnimi napravami, racionalnost in funkcionalnost uporabe zemljišča, deli na tri kategorije. 5. člen Merila za uvrščanje mestnega zemljišča v posamezne kategorije so: a) V stanovanjski coni: 1. opremljenost mestnega zemljišča s komunalnimi napravami, 2. lega v naselju glede na preskrbo prebivalstva. 3. prometna povezanost s centrom. b) V poslovni coni: 1. položaj poslovnega prostora glede na frekvenco potrošnikov, 2. možnosti dovoza in odvoza blaga; 3. opremljenost zemljišča s komunalnimi napravami, 4. prometna povezanost z mestnim območjem. c) V proizvodni coni: 1. naprave, ki znatno vplivajo na dostavo materiala ter odvoz blaga, 2. prostorne možnosti za razvoj proizvodnih dejavnosti, 3. opremljenost s komunalnimi napravami, ki so potrebne proizvodnim organizacijam, 4. konfiguracija terena, če vpliva na proizvodnjo in razvoj določene vrste proizvodnega podjetja. 6. člen Upoštevajoč merila iz 5. člena zajema posamezna kategorija naslednjega območja: a) I. kategorija stanovanjske cone zajema Trg Franca Kozarja. II. kategorija stanovanjske cone zajema: Cesto 3, julija. Pot Josipa Brinarja, Cesto padlih borcev od št 1 do vključno hišne št. 25, Cesto l" maja od hišne št. 48 do 86. Novi dom. Log, Novi Log, Veličkovo cesto, Pot Vitka" Pavliča, Cesto Adama Dušaka. Pot na Kal od hošne št. 1 do 8, Ulico mladih borcev in naselje Dol pri Hrastniku center v meji, ki poteka od vrtnarije KOP Hrastnik po des-nem bregu potoka Dolščica in Črna do Cevdanca, od tu po grebenu nad hišo Laznik Mirka ir? Klemen Franca in nato po cesti mimo hiše last Štravs Jožeta in Planinc Cirila ter vznožja pobočja-Javorje nad novim naseljem nad pokopališčem do izhodiščne točke vrtnarije KOP na Dolu pri Hrastniku. III. kategorija stanovanjske cone zajema cesto Za Savo, Cesto Hermana Debelaka, Grajsko pot. Cesto 1. maja od hišne št. 1 do 47, Dolsko cesto. Taborniško pot. Pot Franca Pušnika, Naselje Aleša Kaplje, v katerem so izločene stanovanjske barake. Ulico prvoborcev, naselje Br-nico in novo naselje Podkraj. b) 1. kategorija poslovnega eonin-ga zajema celotno območje mesta Hrastnik in Dol pri Hrastniku c) Proizvodni coning obsega celotno območje mesta Hrastnik in Dol pri Hrastniku. 7. člen Za koristno površino se po 8 členu tega odloka šteje: a) pri stanovanjih tista površina od katere se plačuje stanarina; b) pri poslovnih prostorih tista površina, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost (etažne površine, skladišča itd.); c) pri proizvodnih organizacijah tista površina, ki se neposredno uporablja za proizvodno dejavnost (vse etažne površine, skladišča, manipulacijski prostori itd.). Spremembe, ki nastanejo med letom, se upoštevajo pri odmeri prispevka 1. januarja naslednjega leta. Zavezanci, prispevka za uporabo mestnega zemljišča so dolžni pismeno prijaviti pristojnemu organu za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Hrastnik vsako leto do 15. januarja uporabne tlorisne površine ter njih nastale spremembe Za stanovanjske zgradbe v družbeni lastnini prijavi površine Stanovanjsko podjetje Hrastnik, za ostale * v Opozorilo V Glasniku št. 5/67 z dne 28. februarja tega leta so bile, kot so bralci gotovo že sami ugotovili, strani pomotoma zamenjane. Pravilno bi morale biti uvrščene v istem vrstnem redu, kot so oštevilčene, to je (29), 30, 31 in 32. Bralcem se za neljubo pomoto opravičujemo. Iz uredništva »Glasnika« M GLASNIK stanovanjske hiše pa so podatki razvidni iz popisnic zgradb, ki so pri pristojnem upravnem organu. 8. člen Za določitev prispevka je treba ugotoviti stroške. ki so potrebni za gradnjo, dograditev, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje v ožjem gradbenem oko-lišu v skladu z urbanističnim orogramom oziroma z dolgoročnim načrtom za rekonstrukcijo in vzdrževanje 9 člen Prispevek se sme uporabljati samo za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer. 1 za stanovanjske oziroma mestne ceste, trge. hodnike, peš poti, dovozne poti, javne parkirne prostore in podobno: 2. za zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Ur. 1. SRS, št. 11-105 65;: 3. za omrežje javne razsvetljave: 4. za zgraditev kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih in odpadnih voda 10. člen Prispevek se predpisuje za vse tri cone v višini n) za 1 kvadratni meter I kategorije koristne površine mesečno 0,25 N-din. bi za 1 kvadratni meter II. kategorije korstne površine mesečno 0,10 N-din; c: za 1 kvadratni meter III. kategorije koristne površine mesečno 0,05 N-din Pro:zvodne gospodarske organizacije plačujejo za 1 kvadratni meter koristne površine mesečni prispevek v višini 0. 25 N-din 11 člen Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve odmerja prispevek ter skrbi za izvajanje tega odloka. Stanovanjsko podjetje Hrastnik obračunava in pobira prispevek s posameznimi nosilci stanovanjske pravice oziroma uporabniki poslovnih prostorov v taki hiši ter ga odvaja na ustrezni račun občine. Pr-: zasebnih gradnjah plačujejo prispevek lastniki zgradb oziroma imeiniki stanovanjske pravice. Imetniki stanovanjske pravice, ki stanujejo v takih zgradbah, so dolžni plačat: lastniku zgradbe prispevek za stanovanjske nrostore. ki jih uno-rabliaio V primeru, da ne pride do sporazuma med lastnikom zasebne zgradbe in imetnikom stanovanjske pravire slede plačevanja in obračuna von-s prispevka se to uredi z odločbo pristojnega upravnega organa občine 12. člen Nastali stroški v zvezi z obraču-navaniem in pobiranjem prispevka se uredijo sporazumno med občino in stanovanjskim podjetjem. 13. člen Nosilci stanovanjske pravice plačujejo prispevek mesečno vnaprej, skupaj s stanarino V kolikor prispevni zaVezanec ob prvi zahtev! odkloni plačilo prispevka. mu mora pristojni ubravni organ občine izdat: posamično odločbo, zoper katero ima pravico do pritožbe. 14. člen Prispevek se zbira v proračunu občine Hrastnik Sredstva se uporabljajo po posebnem programu, ki. ga sprejme občinska slmpff na. 15. člen Lastniki družinskih stanovanjskih hiš, ki jih sami uporabljajo, plačujejo prispevek pristojnemu organu občine direktno v proračun iz 14. člena tega odloka. Najemniki poslovnih prostorov plačujejo prispevek po najemodajalcu hkrati s plačevanjem najemnine. Delovne in druge organizacije, ki uporabljajo poslovne prostore, plačujejo prispevek preko SDK do 10. v mesecu Občani in civilno pravne osebe, ki niso po 3. členu toga odloka oproščeni plačila tega prispevka, plačujejo prispevek direktno na poseben račun v rokih, ki veljajo za plačilo prispevkov in davkov občanov. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, objavljen v »Glasniku«, št. 5/66 17. člen Ta odlok začne veljati 1. dan po objavi v »Glasniku«, uporablja pa se za leto 1967. Št.: 420-16/65-1 Datum: 25. februarja 1967. Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič, 1. r. 32 Na podlagi 7. in 12. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SFRJ, št. 32/64 in 52/66), 8. in 13, člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1 SRS, št. 37/64), 4 člena te- 2. Prispevek jz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. 5. člen Prispevek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč po naslednjih stopnjah: Davčna osnova Stopnja do 1.000,00 N-din 8«/« od 1.000,01 do 2.000.00 N-din 10«/« od 2.000.01 do 3.000.00 N-din 12«/e nad 3.000,01 H«/« 6. člen Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, katerih katastrski dohodek vseh zemljišč ne presega 500 N-din, ne plačujejo prispevka, ki pripada občini. Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, iz krajev Kal. Gore. Kovk in Podkraj, katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih zemljišč ne presega 2.000.00 N-din, ne plačujejo prispevka, ki pripada občini. 7. člen Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku. temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa. določenega za posek v letu, za katerega se prispevek odmerja, po stopnji 15 odstotkov meljnega zakona o davku na dohodke od iger na srečo (Ur. 1. SFRJ, št. 52/64) in 200. Člena statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. februarja 1967 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Hrastnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki v občini Hrastnik se določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2 člen Ta odlok določa stopnje in osnove prispevkov ter davkov in druge določb* o prispevkih in davkih, ki pripadajo občini po veljavnih predpisih, II. PRISPEVKI 1. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. 3. Člen . Prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki je dohodek občine, se pobira po stopnji 5,2 odstotka od osnov, določenih s temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov. 4 člen Pavšalne osnove za plačevanje prispevka iz delovnega razmerja se določajo v mesečnih kosmatih zneskih v naslednji višini za: 700.00 N-din 250.00 N-din 350.00 N-din 250.00 N-din plačevanju prispevkov, ki pripadajo občini. 9, člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki od zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna. pa so z investicijami zavezancev postala uporabna — za 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za 6 let; 3. ki se pogozdijo po navodilih in pod nadzorstvom strokovnih organov — za 20 let. Začasna oprostitev se prizna na prošnjo zavezanca, če so bila dela izvršena po strokovnih navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa. Oprostitev teče od 1. januarja naslednjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev 10. člen V primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov na obdelovalnih površinah, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna davčna olajšava v primeru, čc škoda. ki je nastala, presega 20 odstotkov katastrskega dohodka V navedenih primerih se odpiše odpadajoči del prispevka sorazmerno z zmanjšanjem donosa Škodo iz prvega odstavka tega člena ugotovi na podlagi zavezanče-vc prijave za kmetijstvo pristojen upravni organ. — odvetnike, pripravnike — za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zaseb. gospod. — za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih — za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 11. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v • obliki znižanja odmerjenega prispevka: 1. zavezancem, katerih dohodek ne presega 700 N-din letno na družinskega člana in ki preživljajo po- ! leg dela zmožnih družinskih članov ! dva mladoletna otroka ali odrasla, ; za delo nezmožna člana, po 10 od- | stotkov, za vsakega tretjega in nadaljnjega mladoletnega otroka ali za vsakega odraslega, za delo nezmožnega člana, 20 odstotkov, z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 odstotkov odmerjenega prispevka, 2. Zavezancem, katerih dohodek ne presega 1.200 N-din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov, po 20 odstotkov za vsakega dela nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 odstotkov. 3. Zavezancem, k,i so imeli izdat- j kc nad' 100 N-din zaradi zdravljenja I obolelih članov in neogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih čla- ! nov, do zneska prispevkov, ki bi se sorazmerno plačali od izdatkov take vi-ste Ce je v družini več zavezancev prispevka, se pravica do olajšave po 1 odstavku tega člena presoja po seštevku osnov, znesek olajšave pa po seštevku prispevkov vseh zavezancev te družine Za mladoletne otroke se štejejo šoloobvezni otroci, z njimi pa se izenačujejo dijaki in študentje na rednem^ šolanju. Za odrasle dela nezmožne osebe, ki jim je to svojstvo, priznano z odločbo ali z zdravniškim spričevalom javne zdravstvene ustanove. slepim, moškim nad 60 let, ženskam nad 55 let starosti. 12. člen Poleg olajšav iz prejšnjega čle- : na se priznajo kmetom — borcem NOV še naslednje olajšave prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki pripada občini: — kmetom — borcem NOV, > ki so nosilci »Spomenice 1941«, > španskim borcem in predvojnim 'ver < volucionarjem, v višini 100 odstotkov; \ — kmetom — borcem NOV, ki I jim je priznano aktivno sodelovanje i pred 9. 9. 1943 do 15. 5. 1945, v višini i 60 odstotkov; — kmetom — borcem NOV, ki jim je priznano aktivno sodelovanje ; po 9. 9 1943 do 15. 5 1945, v višini , 30 odstotkov. $ 3. Prispevek iz osebnega dohodka' od samostojnega opravljanja obrtnih e in drugih gospodarskih dejavnosti. 11 13. člen M Prispevek iz osebnega dohodka od ; t samostojnega opravljanja obrtnih ih drugih gospodarskih dejavnosti (v j nadaljevanju: prispevek od obrtnih j fl dejavnosti), ki pripada občini, se od- $ mer ja: j \ a) za samostojne obrti in druge' c gospodarske dejavnosti, ki opravljajo „ storitveno obrt, z izjemo avtoprevoz- „ ništvn, od oavšainih letnih osnov P° stopnji 12,9 odstotka. j - b) za zasebno gostinstvo od pavšalnih letnih osnov po stopnji 12.” -odstotka; c) za samostojne obrti in drug6 - gospodarske dejavnosti, ki se bavi' * jo s proizvodno, obrtjo ter avtopi'c' -vozništvom od osnov, ugotovljenih -po dejanskem osebnem dohodku, in -sicer: ' 8. člen Trajno oprostitve plačevanja pri- česnova spevkov od kmetijstva, določene z zveznimi in republiškimi zakoni, se od 18.000,01 uporabljalo v enakem obsegu pri od 22.000,01 dalje od 18.000,00 N-din do 22.000,00 N-din stopnja 12,9«/« 18«/« 24«/« Gl-ASNIK 14. člen ficiranega delavca, na podlagi kate- rega se določa pavšalna osnova za ,, Letni kosmati osebni dohodek odmero prispevka od obrtnih dejav-15 vali ficiranega oziroma visokokvali- nosti, zmaša letno: L Predelava nekovin: Stroka KV — vse obrti iz te stroke 12.000 4 Predelava kovin: — ključavničarstvo, kleparstvo, kovino- strugarstvo, strojno ključavničarstvo, orodjarstvo, avtomehanika 14.000 — ostale obrti iz te stroke 11.000 Izdelovanje električnih aparatov in pribora: — elcktromehanika za radijske in TV sprejemnike 14.000 — elektroinstalaterstvo 13.000 — elcktromehanika (previjanje motorjev, električnih strojev, popravljanje in vzdrževanje elektromehanskih strojev in naprav) 14.000 , — ostale obrti iz te stroke 12.000 ’■ Izdelovanje kemičnih izdelkov: , — vse obrti iz te stroke 13.000 S' Predelovanje lesa: . vse obrti iz te stroke 13.000 ”• Predelava papirja: ■— vse obrti jz te stroke 9.000 VK 15.000 18.000 14.000 18.000 16.000 K vov VU1 n L V V71Xt: U.KT • Izdelovanje predmetov iz tekstila in tiskanje tkanin: „ — vse obrti iz te stroke 8.000 *• Predelava usnja: . — vse obrti iz te stroke • Izdelovanje gumijastih izdelkov in plastičnih mas: , — vse cbrti iz te stroke Stavbna obrt: — kamnoseštvo, izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz umetnega in naravnega kamna •— inštalaterstvo za vodovod, plinske naprave, centralna kurjava in klimatizacija ■— krovstvo, zidarstvo, fasadarstvo, parketarstvo, tesarstvo, soboslikarstvo, pleskarstvo — druge obrti iz te stroke *L Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: — urarstvo, zlatarstvo, graverstvo , — druge obrti jz te stroke i2- Osebne in druge storitve: . — vse obrti iz te stroke Gostinstvo 8.000 15.000 14.000 15.000 13.000 11.000 13.000 11.000 8.000 15.000 18.000 14.000 16.000 17.000 12.000 10.000 10.000 19.000 17.000 19.000 16.000 14.000 16.000 14.000 10.000 19.000 na