i
Poštnina plaćana v gotovini'
	
Izhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za člane Vzajemne zavarovalnice Di» l'—, za vse ostale Din 16'—.	Izdajat Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 in 25-22.
*>	-
LETNIK IV.
SEPTEMBER 1939
ŠTEV 9
Z nami |e Bon
Z besedami današnjega naslova sem zadnjič končal svoje misli o našem upravičenem slovenskem ponosu — v tejle številki »Naše moeic, ki naj prav zares oznanjuje našo moč, pa bom predel začete misli naprej, da bi moja beseda v usodnem, času budila v vseh sto in sto tisočih bralcih ono, kar nam je danes najbolj potrebno.
Spet bomo poklicali zgodovino, ki jo marsikateri narodi tako radi izkrivljajo po volji svoje moči, pa ji bomo pogledali v ne-spačeni obraz samo v dveh ali treh usodnih trenutkih našega narodnega življenja. Pokazala nam bo, da je imel prav zadnjič omenjeni govornik in da je upravičen tudi naš današnji naslov.
Ko so naši davni predniki posedli našo zemljo, ki je imela svoje meje ob Donavi in daleč v panonskih planjavah, so bili pogani. Zato so se sosedni krščanski narodi lotili ne-krščanskega dela: z oznanjevanjem prave vere v Kristusa so oznanjevali svojo moč. In zgodovina pripoveduje, da so imeli frankovski misijonarji v eni roki križ, znamenje odrešenja in ljubezni, v drugi meč, znamenje za suženjstvo in sovraštvo. Z božjo pravico in resnico v ustih so utirali pot krivičnemu nasilju. Naši davni očetje so imeli odprto srce za božjo resnico, a narodnemu suženjstvu so se uprli; na meč so odgovorili z mečem, tako da po zgodovinskem izpričevanju poje pesnik:
»Vname se strašni boj, ne boj, mesarsko
klanje.«
Ta krvava stran naše zgodovine se je zaključila bridko: v deželo so prišli tuji svetni in duhovski zapovedniki, ki so z besedo in orožjem širili ljudstvu tuj in zasovražen jezik in z njim prav tako tujo kulturo. Kazalo je, da je narod med Alpami, panonskim nižav-jem in Jadranskim morjem narodnostno izgubljen; politično, versko in gospodarsko moč je imel v deželi tujec, najzapadnejši slovanski veji je bil zapisan — konec.
Ali ljudje so šteli in računali po svoje — Gospodar narodov in ljudstev pa je odločil drugače. Zgodovinarji, učeni in modri možje, se sprašujejo: Kakšni nagibi so nagnili moravskega kneza Rastislava, da je poslal poslance v staroslavni Bizanc s prošnjo do cesarja Mihaela III.: »Pošlji nam mož, ki bodo v našem jeziku oznanjevali božjo besedo.« In ugibljejo, da iz tega in tega razloga. Mi Pa nič ne ugibljemo, ampak samo preudari-mo, potem pa sodimo. Vse je bilo tako naravnano, da ta med Nemce zagvozdeni slovanski narod mora propasti. Tudi njegovi
domači knezi s Pribino in Kocljem vred so se bili vdali. Torej konec ...
Kako to, da je bizantinski vladar takoj odbral dva iz najodličnejše družbe? In da sta brata Konstantin in Metod brez obotavljanja sprejela težko, pretežko poslanstvo?
Sveta brata Konstantin in Metodi Ali smo, bratje in sestre slovenske krvi, ali smo kdaj o vsem tem resno in globoko razmišlje-vali? Koliko jih je med nami, ki bi se zavedali, da sta nas sveta brata rešila narodne smrti? Beseda božja in pesem v domačem jeziku, služba božja iz slovanskih knjig, od papeža potrjenih! Preganjanja in nasilja — nič zato! Narobe: knez Kocelj je začutil v žilah slovansko kri. In je prej poteptani in pod tuji križ pripognjeni ponos naših očetov vzplamtel; pognali so z mečem opasane tuje pridigarje in mogočno zaživeli svoje življenje. Njihovo narodno prebujenje, ki sta ga zanetila slovanska apostola, je bilo tako močno, da je vzdržalo dolgih tisoč let!
Ali bo napak, če zapišem: Bog je bil z nami!?
Pa preskočimo dobrega pol tisočletja zgodovine in se ustavimo v drugem zelo usodnem času. Leto za letom je bil Turek na slovenski zemlji. Koliko gorja; koliko je steklo slovenski krvi v obrambi; v kakšnih curkih je tekla v turške hareme za slo in pohoto in v janičarska krdela za strah in trepet rodnega naroda! Sem slišal nekje, da Slovenci nimamo zgodovine. Kaj ni to zgodovina, velika in slavna, in se smemo zaradi nje ponosno potrkati na prsi, če so naši dedje krvaveli in umirali, braneč toliko opevano zapadno kulturo in vero pred turškimi kopiti! Ali je tisti vreden slave in odlike, ki je v miru in na varnem po gosposkih dvorcih gojil kulturo, ki se ji divi svet, ali pa tisti, ki je — v očeh le onih barbar — s svojimi prsi in svojo krvjo branil vrata v hram te kulture? In kdo pravi, da to ni zgodovina, velika in slavna!?
Naši dedje niso pobegnili s tega važnega koščka zemlje, čeprav so jih poleg Turčina uničevali še tuji graščaki. Kdo bi vzdržal? Oni so — žive priče iz teh strahotnih let so obzidane cerkvice po gričih — kakor preostali simboli božje pomoči: Bog je bil z nami!
Ustavimo se še pri zadnji postaji trnjevega pota v narodno svobodo. Kar se je odigravalo pred nekaj več kot dvajsetimi leti, je še vse sveže. Morda še ni zadosti odmaknjeno od nas, da bi mogli z zgodovinsko ne-pristranostjo soditi. Ali to lahko rečem: Ko je naš Evangelist omahnil v najtežjem tre-
ZAHVALA
Podpisani Zevnik Franc se javno zahvaljujem. Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za pošteno, solidno in točno izplačilo požarne zavarovalnine ob priliki požara mojega gospodarskega poslopja.
To edino domačo, slovensko zavarovalnic# vsakomur priporočam.
Vsak slovenski gospodar naj zavaruje svoja poslopja le pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani,
&
Na Čatežu ob Savi, dne 24. junija 1939.
Zevnik Franc.
Iz sodne dvorane. Ribničan je bil osumljen tatvine. Pred sodnikom je dokazal svojo nedolžnost in bil oproščen. Kakor običajno, ga vpraša sodnik na koncu: »Ali ste zadovoljni?« — Ribničan: »Nak, nisem. Pritožim se!« — Sodnik! »Čemu vendar, saj ste prosti.« — Ribničar: »Vseeno! Naj tudi višja sodnija ve, da sem nedolžen!«
CtfairhraA n* PoKliulii na prodaj. Lepa raz-91UWibU Kledua točna na Triglav, Karavank# in Bohinjsko kotlino. Poljubni smuški 'creni se nahajajo v neposredni bli-|9ttal	žiui. Naslov v upravi lista pod št. L
Molitev »junakov«. Bilo je v turških časih nekje doli v Dalmaciji. Dalmatinci so naprosili tudi prebivalce otokov, da jim pridejo na pomod zoper Turka. Res se jih je nekaj odzvalo vabilu. Preden šo pa odšli v boj, so se takole priporočili Materi Božji: »Blažena Mati, usmili se nas in n# pusti, da nas sreča Turek, pa tudi ne da ga srečamo mik
Nezgodo te zasleduje no vsolcem Koroku.
Ali si že sklenil primerno nezgodno zavarovanje pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani? Ce še nisi, vsaj povprašaj po pogojih I
Znati je treba. Jaka naleti na sejmu na krošnjarja, ki mu ponuja v nakup žepni nož. Jaka izbere in vpraša, koliko stane. Krošnjar: »Tri kovače!« — Jaka: »Ne dam. Dva, če hočeš!« —-Krošnjar: »Ne morem, niti dinarja ne morem spustiti.« — Tedaj Jaki seže v žep, ostio pogleda krošnjarja in se zadere: »Daj za dva kovača, č« ne napravim nekaj, za kar sem se pravkar odločili« — Krošnjar prebledi in da Jaki nož za dv.a kovača. Nato pa vpraša: »Pa kaj si mislil storiti?« — Jaka: Dati ti tri kovače za nož.«
Od 2.—11. septembra
VeiiSca kmetijska razstava
(semenogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, Čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski strojil. Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt.
Lepo zabavišče — velik variete. Tekma Harmonikarjev 10. septembra.
Nagradno žrebanje. — Številna lepa darila za obiskovalce velesejma.
Polovična voznina na železnici in parnikih.
Rndlofmila
n maši ilcžavl
Radiofonija je v Jugoslaviji prav ia prav šele v začetnem razvoju. Dosedanje štiri radijske postaje: Ljubljana. Zagreb in Beograd na srednjih valovih ter Beograd II. na kratkih valovih nikakor ne zadostujejo za vso državo. Načrt, ki predvideva zgraditev relejne postaje v Mariboru, nove postaje v Splitu in Skoplju, bo moral biti kmalu uresničen. Sedanja vlada visoko ceni pomen radia in se tega pomena zaveda, zato podpira izvedbo načrta za izpopolnitev jugoslovanskega radijskega omrežja. Ko bo ta načrt izveden, ko "bo še napredovala elektriiikacija, se bo pri nas začela brez dvoma radiofonija močno in hitro razvijati, število radijskih poslušalcev bo naraslo in upajmo, da ni več daleč čas, ko se bomo dostojno uvrstili med tiste državCj v katerih je radiofonija na visoki stopnji in število poslušalcev dan za dnem raste.
Naša država ima danes razmeroma majhno število radijskih naročnikov. Število okoli 150.000 radijskih naročnikov je prav za prav majhno. Od tega števila odpade na teritorij beograjske radijske postaje, ki obsega skoro dve tretjini ^ cele države, 96.000 radijskih naročnikov, na teritorij zagrebške radijske postaje okoli S3.000 in na teritorij ljubljanske radijske postaje okoli 20.000 radijskih poslušalcev.
Število radijskih poslušalcev bo gotovo močno naraslo, čim bo prišlo do povečanja vseh treh radijskih postaj na srednjih valovih in do zgraditve novih. Od treh postaj v Jugoslaviji je najmočnejša beograjska z 20 KW energije, nato je ljubljanska s 7 KW in zagrebška z 0.75 KW. Antenska jakost katerekoli omenjenih postaj je prešibka. V načrtu je predvideno, da bo beograjska povečana na 100 oziroma 120 KW, zagrebška na 50 KW in ljubljanska na 20 KW, Radijska postaja v Ljubljani bo v teku dveh let povečana, kot smo nedavno brali, istočasno pa bo zgrajena v Mariboru relejna postaja, ki bo oživila tako imenovani mrtvi pas na naši severni meji. Tozadevna pogodba med Prosvetno zvezo v Ljubljani in poštnim ministrstvom je že podpisana Vidimo, da se radiofonija pri nas v Sloveniji razvija dobro in pričakujemo v teku dveh let velikega napredka in razvoja. V zadnjem času so se tudi v Zagrebu močno zavzeli za zboljšanje in povečanje zagrebške radijske postaje, ki je v naši državi najbolj šibka in je nekateri deli Hrvatske sploh ne morejo slišati Poleg povečanja zagrebške postaje nameravajo zgraditi Hrvati relejno postajo v Splitu, ki naj bi služila Dalmaciji. Tudi beograjsko postajo nameravajo povečati v doglednem času. Vse to priča, kako raste pri nas zanimanje za radio in kako je potrebno izboljšati in izpopolniti radijsko omrežje v Jugoslaviji. Pomen radia je v današnji dobi dan za dnem večji saj je postal radio človeku nepogrešljiv poročevalec dnevnih dogodkov, vrh tega je radio edini, ki nudi človeku za malo denarja dovolj zabave in užitka ter obenem pouka in izobrazbe. Tega se pri nas odločilni činitelji zavedajo in zato podpirajo zasebno pobudo za napredek radiofonije.
Upajmo, da bomo v nekaj letih imeli v naši državi močne radijske postaje in da se bo radiofonija razvila ter služila v korist poedincem, narodu in državi,

Hov redilen prašek
•>R E D I N« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že i zavitek za l prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din. 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. — Mnogo zahvalnih pisem Prav dobro tudi 7a mlade prašičke
Mostova esenca Mostio
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stro ški ori pravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena t steki, za 150 litrov din 20-—. pO pošti din 35‘—. 2-steklenici po pošti din 55'—. 4 steklenice po pošti din 75-—.
Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja drogerija KANC, Ljubljana. Zidovska uli«« 2.
2>
nutku v grob, je šlo za to, ali bomo obstali ali ne. Narod je ostal brez vodnika in vidca. Toda vsi vemo, kako je bilo — spomnimo se na narodnega velikana Jegliča, da tistega, ki še živi, ne omenjam. Ali ne smem tudi za to usodno dobo našega narodnega življenja z vso pravico zapisati: Bog je bil in je z nami!?
Zato, Slovenci, kjerkoli ste in te vrste berete, bodite ponosni in samozavestni, zakaj, če je Bog z nami, kdo je zoper nas? Verujemo v svojo narodno poslanstvo, pa obenem branimo vedno in povsod dragoceno svobodo, ki smo je deležni v lastni narodni državi. Tudi danes je z nami Bogi
Us	sumi ss&i sramcte!
Pred nekaj leti je bilo. Z zastopnikom ugledne češke avtomobilske tvrdke sem se peljal v novem avtomobilu za poslfus proti Gorenjski. Gorenjska je značilna tujskoprometna pokrajina, ki s svojimi prirodnimi krasotami od leta do leta privablja več inozemcev. Ta tujski promet ni od včeraj, temveč Gorenjci že desetletja v znatni meri živijo iz dohodkov tujskega prometa. Zato bi človek mislil, da bo srečal vsepovsod prijazne in vljudne ljudi, ki dostojno predstavljajo visoko-izobražen slovenski narod pred nadutimi tujci. Pa sem bil bridko razočaran. V bližini znane le-toviščarske vasice nam zakrči cesto skupina petih fantov. Za roke so se držali in si brezbrižno žvižgali klafarsko nemško melodijo (šlager). Vse hupanje in piskanje ni nič pomagalo. Niti ozrl se ni nobeden Bili so za ta »špas« že vnaprej domenjeni. Ko ustavimo, glasno pozovem fante, naj bodo dostojni ter kaj da si bo mislil izobraženi Čeh o naših ljudeh. Odgovorili so mi z besedo, ki je tu ne morem ponoviti, ter nadaljevali svojo kljubovalno pot. Moj češki sopotnik me je posmehljivo pogledal, mene pa je bilo sram ...
Ko smo srečno prevozili dotično vasico — fantje so se namreč končno vendarle ustavili ob vaški cerkvi — smo doživeli novo neprijetnost. Gruča otrok v starosti med 10. in 15. letom nam je prišla nasproti Prav takrat smo vozili zelo počasi in tujcu sem navdušen razkazoval naše gore, Presenetilo me je, ko so otroci glasno pozdravili. Koj nato pa začujem za avtomobilom smeh in v voz prileti kot kepa velik kamen. Na srečo kamen ni nikogar zadel razen v kovčeg mo jega sopotnika. Debelo in vprašujoče me je pogledal moj sopotnik in velel šoferju pognati. To dejanje mi je vzelo besed.p in vse do vrha Ljubelja nisem spregovoril niti besede...
To je bilo pred leti Dogodek sem takrat popisal v časopisju ter opozoril odgovorne činitelje, kako nanl lahko taki primeri škodujejo ter odganjajo letoviščarje. Od takrat sem imel le redkokdaj priliko potovati z avtomobilom. Tudi moram reči. da se mi poslej kaj podobnega ni več pripetilo
Pred nekaj dnevi pa se ustavi pred neko ljubljansko avtomobilsko delavnico velik inozemski avtobus Pripeljal je letoviščarje z našega Jadrana. Na eni strani je imel razbiti dve šipi, na karoseriji pa še druge okvare. Zanimala me je stvar in stopil sem k šoferju. Povedal mi je, da se je v bližini zelo znanega dolenjskega kraja vsul na avtobus kar dež kamenja. Storili so to mladi fantiči, ki so ob cesti pasli živino. Posmehljivo je pristavil: >To se mi v Jugoslaviji ni pripetilo prvič. Na Jadran vozim že nekaj let, a še vsakikrat sem imel opravka s takimi pobalinstvi (Lausptibereien).« Zamislil sem se in hudo mi je bilo...
Živimo v dobi naraščajočega motornega prometa. Ni najbrž več daleč čas, ko si bo tudi srednji človek mogel nabaviti skromno motorno vozilo Kam bi prišli, ako bi se taki primeri ponavljali!
Zavedati se moramo, da prihajajo k nam v večini izobraženi tujci, ki imajo doma najrazličnejše zveze. 0 vtisih s svojih potovanj pišejo celo v svoje časopisje, Ali bodo ti ljudje obisk naših krajev še priporočali? In čeprav bi tujski promet usahnil, ali nam je vseeno, če nas v širokem svetu poznajo kot narod dostojnih in olikanih ljudi ali pa kot narod brez kulture in gostoljubja? En sam tak primer s kamenjem ali drugačnim nagajanjem nam lahko povzroči v svetu ogromno škodo, škodo ki je dolgo ne moremo popraviti s kupi prospektov in tujekoprometnih vabil.
Zalo je pa dolžnost staršev, šole in društev, da mladino na škodljivost takih iz objestnosti porojenih domislekov opozarjajo. Res, da nam tujski promet poleg denarnih dohodkov prinaša marsikaj slabega. Obnašanje tujcev je mnogokrat
res tako, da požene človeku kri v glavo. Objestnost nekaterih letoviščarjev marsikdaj presega dovoljeno mejo. Toda tu je dolžnost oblasti, ita poseže vmes. Široki sloji ljudstva naj pa kažejo tujim letoviščarjem le ono, kar je pristno naše. Med to pa spada predvsem tudi olika in gostoljubnost.
PoHei
Pogosti požigi so nezdrav in škodljiv pojav prav zadnjih let v vsej Srednji Evropi. Nagibi k požigom so zelo različni, ponaj-veckrat je vzrok maščevanje. Požigalci ne škodujejo samo lastnikom pogorelih poslopij, odnosno zavarovalnicam, pri katerih so bili pogoreli predmeti zavarovani in morajo plačati požarno odškodnino, temveč povzročajo tudi nepovračljivo škodo na narodnem premoženju, od katerega je odvisno blagostanje ljudstva. Po ognju uničena vrednost pogorelih predmetov je za vedno zgubljena za narodno premoženje, ki se za to vrednost zmanjša. Ker je od velikosti narodnega premoženja odvisno večje ali manjše blagostanje ljudstva, zato je dolžnost države, da skrbi za njegov nezmanjšan obstoj in njegovo stalno povečanje. Pri izpolnjevanju te svoje važne naloge mora država, če hoče imeti uspeh, skrbeti za to, da z dobrimi in smotrnimi varnostnimi odredbami prepreči požige, v kolikor je to mogoče. Če se pa požig vseeno izvrši, potem mora oblast z vso strogostjo iskati krivca. Izsleditev požigalca je zaradi narave hudodelstva samega in zaradi okolnosti, v katerih se izvrši, zelo težka. Ponaj-več je iskanje krivca le tedaj uspešno, če z varnostnimi organi sodeluje tudi javnost. Tako sodelovanje se ne sme Smatrati za ovaduštvo, kajti vsakega poštenega državljana dolžnost je, da skrbi za javno varnost in neokrnjeno narodno premoženje.
Da se pogosti požigi omeje, so začele oblasti v posameznih državah požigalce preganjati kot največje ljudske škodljivce. Tudi kazni, ki jih izrekajo sodišča, so temu primerno stroge. V tem pogledu prednjači Nemčija. Časopisi poročajo, da je bil požigalec, ki je iz maščevanja zažgal svoji bivši gospodinji hišo, pred prvim sodiščem obsojen na 10 let ječe. Proti odmeri kazni sta vložila priziv tako obtoženec, kakor tudi državni tožilec, in sicer prvi zaradi previsoke in drugi zaradi prenizko odmerjene kazni. Državno kot najvišje sodišče je priziv toženca zavrnilo, ugodilo pa je prizivu državnega tožilca in povišalo kazen na 20 let ječe, poostrene s temnico in trdim ležiščem vsako četrtletje. V utemeljitvi razsodbe označuje državno sodišče požigalce kot največje ljudske škodljivce, ki zaslužijo najstrožjo kazen in pri katerih obzirnost in milost ni na mestu. Ako se bo povsod tako ravnalo, potem bodo požigalci kmalu opustili svoje Škodljivo delo.
Jame zahvale
Uredništvo »Naše moči« je prejelo od spodaj podpisanih pogorelcev izjave, s katerimi se javno zahvaljujejo Vzajemni zavarovalnici za točno in kulantno izplačilo škode p>ri požarih. Te izjave so deloma že dolga pisma, ki na ganljiv način govorijo o prepričanju našega ljudstva, da je dobro zavarovan, kdor je zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici. Tu navajamo le imena, v oklepajih pa dan požara:
Janez Primožič, Dol. Jezero pri Cerknici. (11. marca 1939.)
Forstnerič Martin. Spuhlja 73, Ptuj. (28. junija 1939.)
Pavlin Ivan, Tržič, Pot na pilarno. (Aprila 1939.)
Virant Ivan in Marija, Trnava 3, flo-milsko. (9. junija 1939.)
Čerin Anton, Stepanja vas 36, Ljubljana. (1. julija 1939.)
R a n d 1 B o g o 1 ju b , Sv. Lovrenc 7, Sv. Pavel pri Preboldu. (9. junija 1939.)
Izvrsten delavec. Delavec: »Prosim vas, gospod ravnatelj, vzemite me v službo. Delal vam bom za tri.« — Ravnatelj: »Kako to?« — Delavec: »Za ženo, za otroka in za sebe!«
Dober recept. Starejša gospodična zdravniku: »Gospod doktor, nekam čudno ae staram zadnje čase. Kadarkoli se pogledam v ogledalo, opazim nove znake staranja. Kaj mi proti temu svetujete?« — Zdravnik: »Razbijte ogledalo!«
Trden sklep. Knjigovodja Saldin je trdno sklenil, da se ne dotakne več alkohola, čeprav se ga dotlej ni branil. Pa pride nato enkrat v kavarno. Natakarji so ga poznali, da si rad privošči kaj krepkega. Natakar: »Želite, prosim?« — Saldin: »Čaj!« — Natakar:. »S konjakom ali brez?« — Saldin: Brez... brez — čaja!«
Dobro se ga je otresel. Petričev Žane je znan, da rad koga »napumpa«, ne da bi se potlej na posojilo še kdaj spomnil. Pa sreča v Prešernovi ulici v Ljubljani znanca: »Janez, posodi mi sto dinarjev. Denarnico sem pozabil doma.« — Janez: »Res ti ne morem posoditi, a lahko ti drugače pomagam.« — Žane: »No, saj sem vedel, da si mi ti res pravi prijatelj.« — Janez: »Tu imaš dinar petdeset za tramvaj in skoči domov po denarnico!«
'%1
Obilna
pena-
lahko
pranje!
m \"m
Će se milo tako dobro peni kot Schicbtovo terpentinovo milo, pranje ni niti na pol tako naporno. Perilo bo popolnoma čisto, ostane nepoškodovano in Vas vedno znova razveseljuje s svojo bleščečo belino.
%

a
'c<-
'SP
n
'tts
SCHICHT0™
Zdravje je eno in samo eno, bolezni pa nešteto, ker je v vsem človeškem ustroju veliko število obsežnih naprav in nepregledna množica podrobnih priprav ali živih stroje* kov in vsaka teh sestavin se utegne pokvariti na premnoge načine glede kakovosti in ko-likosti. Vsak, tudi najbolj izkušen zdravnik doživlja presenečenja, ko ugotavlja primere bolezni, o kakršnih še ni bilo slišati.
Spričo tolikih bolezni, ki ogrožajo vsakega človeka in jih tudi večinoma končujejo predčasno, nastaja vprašanje, ali je sploh kateri Človek vse življenje brez bolezni?
Vsaka živ ima svoj začetek in konec, večnih živi ni, dasi žive katere živali stoletja in rastline celo tisočletja. Tudi človek ima svojo omejeno življenjsko dobo, mejnika sta rojstvo in smrt, najbolj naravna in nujna pojava vsakega življenja. Smrt je največkrat nasledek notranje ali zunanje okvare, ki onemogoča življenjski obrat, a ne vselej. Časih se pojavlja smrt brez bolezni in poškodbe, kar nepričakovano. To se dogaja po-starnim ljudem, ki vse svože žive dni ne vedo, kaj je bolezen, a jih smrt dohiteva brez napovedi v veseli družbi ali na potovanju ali kar v spanju. Navadno se domneva za' smrtni vzrok možganska ali srčna kap, kar
Bolezni in smel
pa je največkrat samo razpoznava iz zadrege in — nevednosti, ker tudi najbolj skrbna raztelesba ne odkriva vselej pravega vzroka smrti. Takšna razpoznava je tudi življenjska slabost novorojencev, ki zamirajo iz neznanega vzroka.
Torej smrt, zastoj življenja, brez vzroka? Marsikomu se zdi ta zadeva tajinstvena samo začasno, ker meni, da razkrije napredujoča veda, kakor je toliko drugih, prej ali slej tudi to tajno življenja. Morda. Vemo pa iz življenjeslovja, da je umiranje redno dogajanje, naravno vršenje brez bolezenskih sledi in brez zunanjega nasilja. Kar kupoma zamirajo rastline, na istem mestu in v enakih okoliščinah poganja njihovo seme v novo življenje. Enako umiranje in hkrati nastajanje novega rodu opazujemo pri mnogih krat-koživih živalih neposredno. Istega življenjskega reda se drže dalje živeče rastline in živali, starejši rod odhaja, novi rod prihaja, zamiranje in porajanje je valovanje življenja v prirodi.
Spominjam se ganljivega primera naravne smrti. V naši občini je živel mož, ki se je odlikoval po brustovski postavi in moči. Pri cerkvenih in drugih slovesnostih je nosil največjo zastavo tudi v vetru sam, ko so se z drugimi manjšimi zastavami močevali kar
po trije. Mož je v delu dočakal blizu 90 let. Sredi tedna je sinahi naročil, naj mu za drugi dan pripravi oprano srajco. Zvečer se je dal postriči in obriti in se sam umil po vsem životu, drugo jutro se je oblekel v pražnje, šel v cerkev k maši in k sv. zakramentom. Domov grede si je kupil rogljiče, doma pojedel dva in spil kavo, sklical družino, jo blagoslovil, nato legel sam na posteljo opravljen, sklenil roke in — umrl.
Naravna smrt je v naših okoliščinah redka, največ ljudi umira bolj po sili ali zaradi bolezni ali poškodb, nekateri celo po lastni ali tuji krivdi. Značilno je za vse to »posili-umiranje«, da se navadno ne vrši mirno, ampak nemirno, časih kar pretresljivo. Nemirnost ali zbeganost ob umiranju se opaža dosti manj na umirajočem samem kakor na navzoči družbi. Smrtni boj, kakor ga pred-očajo razni pisci, je bolj izjemen; tudi jetičnik, ki mu je bolezen uničila večji del pljuč, proti koncu ne hrope več tako silno; tudi bolnik, ki mu omaguje srce, se pomiri pred smrtjo; tudi zvijajoči krči v trebuhu se poležejo pred umrtjem. Zavest umirajočega je časih omračena, časih neskaljena. Tudi če je bil prej zbegan, se proti koncu pomiri, vdan v neizogibno usodo. Malokdaj se op^'a na obrazu umirajočega smrtna groza.
Odziv umiranja na okolico umirajočega je različen. Mirno in obzirno sočustvovanje kažejo razsodni in srčno omikani ljudje, kakršnih je več med preprostimi kakor med olikanimi sloji, burni prizori žalovanja ali obupavanja so pogosti v t. zv. »boljših« krogih, prizori, ki so nedostojni in umirajočemu, če je pri zavesti, zelo mučni.
Najmanj razburjenja kažejo ob umiranju otroci, dasi jih najbolj prizadeva neposredna smrt ljubljene matere ali spoštovanega očeta. Videl sem otroke, ki so se igrali ob postelji umirajoče matere ali lizali ostanke pijače, namenjene umirajočemu očetu. Takšna malomarnost se ne da razložiti z otročjo nerazsodnostjo, še manj s trdosrčnostjo. Otroke pač zbega razburljivo obnašanje odraslih »koli umirajočega, a ne opazovanje umirajočega samega, ker otroci res ne pojmujejo smrti in ne poznajo strahu pred njo.
Preprost ali globoko izobražen človek pojmuje smrt kot naravno nujnost, kot prehod v drugo življenje, kot izhod iz neznosnih stisk. Kolika življenjska modrost se zrcali iz starogrškega pregovora: Kogar ljubijo bogovi, umre mlad! Morda se zdi tako gledanje v svet premrko? Šel sem za pogrebom lastnega otroka, ki ga je vzela vojna okužba. Hodil sem za duhovnikom in poslušal njegove obredne molitve. Nisem se mogel pre-čuditi, da je vso pot prebiral samo. vesele psalme Kako čudovita podobnost v obojem pojmovanju otroške smrti! Kdo bi si upal trditi, da je krščanska presoja napačna, življenjsko neresnična?
Napačno, življenjsko zagrešeno je nazi-ranje, ki prevladuje v današnjem t. zv. omikanem svetu, kakor da je smrt, če ne višek vsega hudega, pa gotovo konec vsega dobrega. To novodobno naziranje je dozdevno pravilen, a dejansko poguben zaključek zmotnega nazora, ki priznava samo gmoto in njene sile, a taji dušo in duhovni svet. Po tem pogmotnem (materialističnem) naziranju je smrt dokončen zaključek osebnega življenja, torej popolno uničenje, a edini smoter življenja čim polnejše in daljše uživanje všečnosti. Zato je v velikem delu omikanega človeštva vsa miselnost usmerjena na pridobivanje gmotnih dobrin in telesnih užitkov, malomarna glede višje umske ali globlje srčne omike in nasprotna, če ne sovražna vsemu, kar spominja na enostransko življenje. Nebrzdan pohlep po čutnem uživanju in pretirana mehkužnost, ki se plaši vsakega trpljenja, značila novodobno vodilno javnost in zasebno življenje. V tem posnovljenem ozračju se malikuje telo in goje čutni nagoni nižje vrste, kar nujno povzroča zmedo, nered in s tem bolezni v posamezniku in občestvu. Najhujšo zmedo pa dela v novodobni družbi strah pred smrtjo, vsesplošna poplaha, ki se kot pošast grozeče pojavlja v razgreti domišljiji že ob brezpomembnih motnjah počutenja, ki neznansko hujša potek vsake bolezni, ki celo povzroča sama nepregledno vrsto bolezni.
Novodobna pogmotna miselnost, ki malikuje telesnost in trepeče za življenje, je življenju dejansko kvarna, ker greni in zastruplja življenje že v koreninah. Posnovlje-no življenjsko naziranje je zmotno, življenjsko neresnično in zato pogubno. Kjerkoli se je tako posnovljeno mišljenje razpaslo, je začelo usihati življenjsko drevo naroda, ker mu odmirajo korenike — družine.
4»
To razmišljanje menda dovolj pojasnjuje, zakaj nekateri narodi hirajo navzlic blesteči zunanji omiki in sijajnemu blagostanju, a drugi narodi uspevajo in se vidno množe navzlic skromnim ali celo bednim gmotnim razmeram. Kjer prevladuje posnovljena miselnost, zamira življenje, kjer vodi poduhovljena miselnost, tam klije življenje čvrsto. Poduhovljenost je vir zdravja, posnovljenost pa kolišče bolezni in smrti.
To je osnovna postava vsega človeškega življenja v občestvu in posamezniku. Majaš, z. glavo, ko prebiraš te vrstice, kajne?
Da, tudi za vsakega posameznika velja ta postava, zate in zame, in odločuje o zdravju in boleznih tebi in meni. Da se uver.iš o resničnosti te vzročne zveze, zasledujva to zadevo globlje in dalje na prepričevalnih primerih vsakdanjega življenja.
V prešnjem sestavku so bili omenjeni zgledi telesno okrnjenih ali okvarjenih ljudi, ki navzlic občutnim nedostatkom žive zdravo življenje. Podlaga njihovemu zdravju je urejena duševnost, pametno spoznanje, da se da živeti in zadovoljivo izhajati tudi v omejenem življenjskem delokrogu, in pa krepka volja, da se udejstvujejo kljub znatnim oviram kakor zdravi ljudje. Omenjeno je tudi bilo, kako ravnajo duševno urejeni ljudje, kadar jih doleti nepričakovana nezgoda ali neizogibna bolezen. Pametni in srčni ljudje se postavijo v bran tudi najsilhejšemu navalu; dajo se pač uničiti, a ne klonejo z duhom do konca in tudi smrti gledajo v oči neustraščno. (Za prispodobo se spomni Srbske vojske, ki se je umaknila iz domovine in se v tujini borila do zmage.) Dokler se človek bori proti zdravstvenemu zid, je zdrav, bolan pa, ko se vda zlu kot premaganec. Življenjska srčnost tudi v hudih razmerah je zdravje, življenjska malodušnost je bolezen. Zdravje pomeni duševno svobodo, bolezen je duševna sužnost.
Pameten človek ne rine skozi zid z golo glavo. Irci so bili podjarmljeni, a ne premagani, in so si po večstoletnem odporu priborili svobodo. Srčen človek se drži, ko stopa predenj vprašanje: življenje ali smrt, Prešerno;; ega Črtomira, ki hrabri svoje tovariše:
Ce pa nam smrt naklonijo bogovi,
Manj strašna noč je v črne zemlje krili Ko so pod svetlim soncem sužnji dnovil
Kako pa si razlagajmo očitno dejstvo, da je med nami toliko bolehanja, dasi vendar hoče malone vsak človek biti zdrav in si tudi prizadeva za zdravje?
Oglejmo si pobliže, kako je s takim hotenjem in prizadevanjem! Vsak človek si izbira že mlad svoj način izživljanja deloma po svoji prirojeni čudi, deloma po zunanjih okoliščinah. Teh načinov izživljanja je nešteto, ker se tičejo neštetih opravil vsakdanjega življenja. Tak poseben način izživljanja imenujemo navade. Vsakdo izmed nas ima svoje navade, ki so življenju primerne ali neprimerne, koristne ali škodljive, zdrave ali nezdrave. Navade so koritca ali cevke, ki po njih teče potoček osebnega življenja ali žubori veselo ali se tiho vije od tolmuna do tolmuna ali se izgublja v močvari, kakor je pač razmerje med dobrimi in slabimi navadami — zadnjim pravimo razvade —, tako poteka življenje zdravo ali manj zdravo ali kar bolno, če prevladujejo razvade.
Vsaka navada je, kakor jo nazorno označuje narodni pregovor, železna srajca, ki se da sleči le s težavo. Primerno, koristno ali
zdravo navado si pridobiš z resnim in vztrajnim prizadevanjem; neprimerne, škodljive ali nezdrave navade se navzame« z življenjem v nemar ali lenarjenjem. Zato je prevažna naloga vzgoje, da smotrno usmerja otrokovo čud, previdno odstranjajoč kvarne in skrbno krepeč dobre naklonjenosti v njem, da otroka navaja na življenjske načine, ki pospešujejo razvoj in obstoj posamezniku, a ne motijo njegovega občestva, družine, naroda, države. Koliko skrbi in sitnosti dela že polletni kričač, če je razvajen, koliko tri-ali štiriletni smrkovček, če je pomehkužen, kakšne težave so s porednim desetletnim paglavcem, kaj šele z upornim telebanom ali cmeravo avšo avšasto!
Največ ljudi umira mladih, prav za prav že v otroških letih, kosč jih tako razširjene in neizogibne otroške bolezni. Kupoma zamirajo otroci, ki prihajajo na svet z nezadostno življenjsko dediščino ali pa ne najdejo v svetu nujnih življenjskih potrebščin, nege, hrane, bivališča. Vsem takim revčkom so otroške bolezni usodne, rodno čvrsti in vsaj skromno oskrbljeni otroci prestajajo vse navadne bolezni ne samo srečno, marveč se ob njih krepe za življenje, saj bolezen je borba, Ri stvarja korenjake in časih celo junake. V prejšnjih časih je bil otroški pomor hujši orl današnjega, a je vendar še prevelik. Kdo mu je kriv? Izgovor, da je vzrok tolikemu otroškemu umiranju bedno družbeno stanje širokih ljudskih plasti, ni povsem resničen, vsaj toliko krivde je tudi v osebni lahkomiselnosti in splošni nravstveni razrvanosti roditeljev, otroci so tepeni za pregreške staršev. Kaj več o tem globokem življenjskem vprašanju pride na vrsto kasneje.
Boleznivost in umrljivost se naglo znižujeta z rastočo starostjo. S telesnim dora-ščanjem zori nekako vzporedno tudi duševnost v stalnejše oblike izživljanja, vsakdo izmed nas ima svoj način življenja, kakor mu ga določajo dobre navade in morda katere razvade, ki jih olepševalno imenujejo šibkosti; tudi dorasel in zrel in celo postaran človek se utegne navzeli razvad, ki jih ni imel prej, razvad, ki ga spravljajo v bolezni in prezgodnjo smrt. Vsakdo od nas zavestno ali podzavestno teži po prijetnem, udobnem življenju in se ogiblje neprijetnosti, naporov in vsega, kjer je treba kaj potrpeti. 0 kako zoprna je že sama misel o potrpljenju novodobnemu človeku, ki hoče samo uživati, in sicer vse kar takoj! Kaj šele resnično potrpljenje! Kateri novodobni mehkuž mu je kos?
V tej novodobni miselnosti, da se da in mora živeti karseda brez neprijetnosti, brez truda in brez trpljenja, je tisti usodni vozel, kjer se krotoviči življenje v slabe navade, mehkužje in — bolezni. Življenje je boj, trd in neprestan boj, ki v njem zmaguje tisti, ki se ne plaši in ogiblje nevšečnosti, truda in tudi bolečin, ampak jih vztrajno prenaša in živi preko njih svoje svojsko življenje. V takem trdem in neprestanem boju se človek navadi prenašati lakoto in žejo, mraz in vročino, trud in bolečino, navadi se tudi odpovedovati nepotrebnim ali nedovoljenim užitkom, mehkužju in razkošju; v resnem delu in skromnem življenju učaka tak človek zdrav in zadovoljen tudi pozno starost.
Povsod v življenju so izjeme, ki potrjujejo pravilo. Glede bolezni in umiranja je pravilo, da žive bedno in kratko življenje lahkožive! in lenuhi, pijanci in požeruhi, razbrzdanci in podobni razvajenci.
Eim olosova o M7emksu"
Prah, ki ga je dvignil v vsem gospodarskem svetu polom zavarovalnice »Feniks«, se še ni polegel. Vedno znova prihajajo na dan posamezne podrobnosti o tej veliki nesreči za vse prizadete zavarovance in kar nerazumljivo se nam zdi, kako da merodajni činitelji še ne uvidijo, da je že zdavnaj čas, da se natoči čisto vino in pove vsa resnica in se ne zavlačuje dokončna likvidacija zavarovanj bivšega Feniksovega portfelja.
0 tej stvari je »Nezavisna tribuna« zapisala v letošnji 6. številki dovolj določno o krivcih za ta polom: »V Jugoslaviji je »Feniks« predstavljala podružnica z lastnim upravnim odborom, ki so mu stali na čelu trije Milani (Vrbanič, Stojadinovič, Todorovič — op. ur.). Trditev, da so trije Milani krivi Feniksovega propada, ali da so vsaj bili poučeni o pričakovanem propadu te družbe, bi ne bila niti povsem točna, niti lepa. V kolikor se govori o njihovi krivdi, so bili ti krivi prav toliko, kolikor greše v svoji duši številni naši politiki in drugi vidni javni delavci, ki posojajo svoja imena inozemskemu kapitalu, da mu tako omogočijo poslovanje v naši državi... Ako so trije Milani kaj krivi, pa ni ta krivda samo v tem, ampak ta, da so poskušali svoj osebni sloves, ki ga je okrnil propad »Feniksa«, utrditi na posebno zanimiv način. Izdali so rešitev, da naj škodo, ki so jo povzročili Feniksovi poslovni ljudje, pokrijejo vse druge zavarovalnice ... Osnoval se je likvidacijski odbor, ki po malem, pa za gotovo porablja preostalo imovino »Feniksa«, tako da tudi tistih 1 milijon 800.000 din, ki jih letno plačujejo zavarovalnice na račun »Feniksa«, potrošijo za razne honorarje, potne in druge upravne stroške. Zavarovanci ne dobe niti 5 par, porabljajo pa se milijoni...«
Še drugi glas smo čuli te dni o tem važnem gospodarskem vprašanju. V letnem poročilu zavarovalnice Jugoslavije za leto 1938 je generalni ravnatelj Dimitrij Mijalkovič objavil pismo, ki ga je zaradi Feniksa pisal 15. aprila 1936 tedanjemu trgovinskemu ministru g. dr. Milanu Vrbaniču »kot eden najstarejših ravnateljev zavarovalne stroke v naši državi«. V tem pismu je opozoril na Škodo, ki jo utegne imeti vse naše gospodarstvo, ako se vprašanje Feniksa ne reši čim prej in na pravilen način.
»Pri zavarovalnih poslih, pa tudi v nekaterih drugih panogah gospodarskega življenja, velja kot glavno načelo dobrega vodstva ekonomske politike, da se dovoli odliv .vloženega narodnega imetka samo v neob-hodno potrebni meri. Ministrstvo trgovine in industrije kot centralni organ državne uprave, kateremu je poverjena skrb za napredek in razvitek narodnega gospodarstva, torej tudi zavarovalstva, bi se moralo držati tega načela. Omejiti bi moralo koncesije tujim družbam do skrajne mere. V prvih letih po zedinjenju se je ministrstvo trgovine in industrije vsaj glede zavarovalstva držalo tega načela in si na ta način tekom tega razdobja zagotovilo aktivnost delovne bilance z ozirom na domače zavarovalstvo...
Gospodu ministru je vsekakor znano, da je zavarovalstvo zelo pomembno ne samo za Posameznike, temveč tudi za narodno in državno gospodarstvo. Iz tega osnovnega nadela zavafovalstva izhajajo tudi dvovrstne
pravne obveze zavarovalnic: na eni strani napram skleniteljem zavarovanja, na drugi strani pa napram državi kot zaščitniku in varuhu narodnega gospodarstva ter imeji-telju suverene oblasti nad državnimi financami. Ce je v resnici tako, tedaj tudi ministru trgovine in industrije kot centralnemu organu državne uprave ne more biti vseeno, ali se nekateri zavarovalni posli odstopijo tujim družbam, ali pa jih vodijo domače ustanove. Danes, ko so nam znane Feniksove karte, ni intriga, če se njegovo poslovanje razkrije v celoti. Tudi brez posebnega brskanja po arhivu njegovih nedovoljenih mahinacij se lahko vidi, da je njegovo delo počivalo na brez-skrupuloznem hazardiranju z imetkom velikega števila njegovih zavarovancev. V dosego čim večjega uspeha je »Feniks« rabil tudi taka sredstva, ki so pomenila čisto korumpiranje tržišča. Razkrinkano Feniksovo delovanje predstavlja redek primer cinizma, kajti »Feniks« se je rogal vsem in vsakomur ter počenjal stvari, ki pomenijo zanikanje osnovnih načel v zavarovalnih poslih. »Feniks« je znal svoje poslovanje tako spretno skriti, da so se celo dobri poznavalci stroke, katerim je nesolidno poslovanje sicer bilo znano, ujeli v zanko in začeli verjeti, da se »Feniksu« res vse posreči.
»Feniks« je izkoriščal vse te metode ter s sposobnostjo obsedenca nakopičil v naši državi največji portfelj življenjskih zavarovanj. Sedaj se širijo glasovi, po katerih sodeč, naj bi ta jugoslovanski portfelj prevzela družba »Assicurazioni Generali«. Ne vem, če so ti glasovi resnični, vendar Vas moram opozoriti, da je ministrstvo trgovine in industrije zgrešilo v trenutku, ko je zapustilo prejšnjo politiko protežiranja domačega zavarovalstva in začelo širokopotezno izdajati koncesije tujim zavarovalnicam^ Če bi bilo ministrstvo trgovine in industrije prej postopalo drugače, bi si bili ob Feniksovem polomu prihranili marsikako neugodnost, ki se je pozneje pojavila. Še večja napaka ministrstva trgovine in industrije pa bo, če se bo dovolilo, da največji jugoslovanski portfelj pride v roke tuje družbe. Verujem, da se tudi Vi strinjate z mojim naziranjem, po katerem se domače gospodarstvo ne sme nikoli in za nobeno ceno odstopiti tujim pod-djetjem, posebno, ako ga lahko vodijo naši domači zavodi...«
Sedaj, ko so nam znane razne podrobnosti o skupini življenjskih zavarovanj, ki še vedno hirajo pod vodstvom nove Feniksove uprave, upravičeno ponavljamo za »Nezavisno tribuno« (istotam): »Dovolj je odlašanja! Če že ni moči najti načina, po katerem bi se Feniksovi zavarovanci obvarovali pred nadaljnjo škodo, naj se čimprej izvede likvidacija!
Iz kaznilnice. Kaznilniški duhovnik pride na vrt, kjer je delalo več kaznjencev. Vpraša enega: »No, kako je? Gotovo ti je težko?« — Kaznjenec: »Ni sile. Huje je bilo prej. Cela dva človeka sem moral spraviti na oni svet, da sem dobil to mesto.«
Mali izdajalec. Primožek je potoval s svojimi starši preko državne meje. Na meji začne carinik pregledovati kovčeg. Nič posebnega ni našel. Tedaj se oglasi Primožek: »Vidita, pa le ni našel cigaret in svile.« — Sfeveda nato carinik ni poznal šale.
Umila
zaradi zastniiiijcnja
Meseca maja letošnjega leta sta er pri KARITAS zavarovala po ceniku CT Alojzij in Frančiška Lampret iz Griž, p. Št. Vid pri Stični. Ni še poteklo pol leta, kar sta se zavarovala,, že jima je KARITAS izplačala dvojno otroško zavarovano vsoto, ker se je smrtno ponesrečila njuna 12- , letna hčerka Angelca.
Dne 5, julija t. 1. ; je šla Angelca pobirat jajca po gnezdih. Pri tem je padla tako nesrečno, da . si je skoraj odrezala prst na nogi ob rezilu sla- . moreznice. Nož pa je bil zarjavel, ker so nazadnje rezali v slamoreznici svežo krmo. Zaradi tega se je rana zastrupila. Domači so takoj klicali zdravnika. Kljub skrbni negi se je stanje deklice vedno • bolj slaošalo in prepeljati so jo morali v ljubljansko bolnišnico. Tudi tu ji niso mogli rešiti življenja. Malo pred smrtjo so jo prepeljali domov kjer je 29. julija po tritedenskem trpljenju umrla.
Pokojna Angelca je bila v šoli vedno odlična učenka in svojim staršem v veliko pomoč. Izgubo ■ pridne hčerke bodo starši težko občutili. V tej naj- ' hujši stiski jim bo zavarovanje KARITAS v veliko Uteho in pomoč, da bodo vsaj krili stroške, ki sp jih imeli zaradi nesrečne smrti svoje hčerke. ' : -Starši, ne odlašajte z zavarovanjem pri KA- ; RITAS 1 Smrt ne izbira. KARITAS pa vam nudi . ugodnost brezplačnega sözavarovanja otrok. Ta primer naj vain bo zopet resen opomin.
Nagragcnü
m iuUisHa naguidnc nptašania
Izmed tokrat izredno velikega števila pravil- 1 nih rešitev odnosno odgovorov na vprašanja v julijski »Naši moči« dobijo sledeči knjižna darila?
1.	Pavel Podbregar, župnik, Sv. Ožbalt 1, p. Trojane.
2.	Jernej Božic, abiturient klas. gimn., Ljubljana, Bežigrad 3-1.
,	3. Janko, Mežik, absolvent trg. šole, Rateče-
Planica 59.
4.	Franc Porovne, abiturient gimn., Glin jek, p, Cerklje na Gorenjskem.
5.	Anton Vezovnik, posestnik. Remšnik, p. Brezno.
6.	Ciril Miki, dijak, Terbegovci 16, p. Sv. Jurij ob Ščavnici.
7.	Rudolf Bratok, učitelj, Radeče pri Zidanem mostu.
8.	Josip Perko, pos. sin, Zg. Zerjavci 67, p. ’■ Sv. Lenart v Slov. goricah.
9.	Jožica Zikošek, zasebnica, Pečovnik 8. p, Celje.
10.	Terezija Mrak, žena železničarja, Ribnica št. 206 na Dolenjskem.
Nagrajenci dobijo knjige še tekom avgusta. —	,,
Ob tej priliki vabimo naše cenj. čitatelje, da nam v čim večjem številu odgovarjajo na nagradno vprašanje v avgustovi »Naši moči«, ki se tiče samopomoči.
Nadležnost muh
Zaradi »talnega vročega vremena je nastopil pravi naval muh, ki jih je največ baš v času sadja. Mnogo ljudi niti ne misli, kako ogabna in nevarna je nadležnost muh. Podgane so podzemeljski, muho pa nadzemeljski raznašale! epidemij in okužen j. Mn o-, ge žene, ki &o sicer pretirane pri snagi, smatrajo, da ni nič hudega, če se muhe, ki plavajo v mleku, o£i* stijo v njem smeti in bacilov, katere so pobrale na zamazanih mestih. Zato: smrt muha i! Že desetletja je najuspešnejše sredstvo proti muham »AEROXONo — najboljši muholovec sv^ta. Zato se ta muholoveo večkrat tudi ponareja. Zahtevajte torej od vašega trgovca samo »AEROXON« ali pa posestrimsko znamko »MEBOS«.
J Največja vaša skrb naj bo takojšno plačila
Bsj&šte gcspcdncsHe zanimivosti
LietoJnja suša v juliju in začetkom avgusta je za nekatere predele Slovenije naravnost uniču-. joča, Predvsem se kaže posledica suše v pomanjkanju krme in paše, zlasti pa tudi pri krompirju in fižolu, ki sta najvažnejši del naše ljudske prehrane. Strašna suša je po poročilih konec junija t. i. zadela tudi zahodne dele Združenih severno-anseriških držav. Poročajo, da pomnijo tako sušo le še iz 1, 1870. in 1908,
Veliko hidrocentralo (elektrarno z izrabo vodne sile) gradi savska banovina ob reki Ličanki južno od Delnic. Elektrarna bo imela kapaciteto 25.000 konjskih sil in bo dograjena do 1. 1941, Služila bo elektrifikaciji savske banovine,
Italijansko-jugoslovanska trgovska zbornica se ustanavlja v Beogradu. Pripravljalnemu odboru predseduje beograjski župan Vlada Ilič.
Zaloga zlata v državni blagajni Združenih severnoameriških držav je konec junija 1939 dosegla vrednost 16 milijard dolarjev, kar znese približno 60% vseh zlatih rezerv na svetu. Zaradi vojne nevarnosti je bilo samo v zadnjih 3 mesecih prenesenih iz Evrope v Ameriko zlata v vrednosti 3 milijard.
0 poslovanju 632 denarnih zavodov v naši državi v letu 1938. je naša Narodna banka izdala poročilo, glasom katerega je poslovalo normalno 179 zavodov (233%), 265 zavodov je bilo pod zaščito, 41 jih je likvidiralo izven stečaja, 156 zavodov pa ni moglo izpolniti svojih obvez, čeprav niso bili pod zašv lo. Zamrznjene vloge pri zaščitenih zavodih so znašale v preteklem letu 2 milijardi 527 milijonov dinarjev, ti j. 22.2% vseh hranilnih vlog v teh zavodih.
Tujski promet postaja za našo državo vedno ooij važen vir dohodkov. V teku zadnjih 6 let je znašal dohodek iz tujskega prometa 5 milijard 155 40 milijonov din. Samo v letu 1938. je znašal dohodek tega prometa 1 milijardo in 89 milijonov dinarjev. Vsega je bilo l. 1938. pri nas 1,007.000 letoviščarjev, od tega 287.391 inozemcev.
Povratek italijanskih izseljencev v Italijo, italijanska vlada je letos v februarju napravila sklep, da omogoči čim večjemu številu italijanskih izseljencev povratek v Italijo. Do konca junija t. I. »e je na podlagi tega sklepa vrnilo v Italijo 11.000 izseljenskih družin. Mislijo, da se jih bo do konca
1.	1939. vrnilo vsega 100.000. Vsak družinski oče dobi ob povratku 1000 lir nagrade, za ženo pa 500 lir in za vsakega otroka ali svojca po 250 lir. Via-da namerava večji del teh izseljencev naseliti v Albaniji okoli Tirane in v Abesiniji okoli Hararja.
Dobili smo uredbo za sanacijo in povzdigo zadružnih zvez. Po tej uredbi, ki ima moč zakona, imajo pravico na podpore le one zveze, katerih sanacija ni predvidena s finančnim zakonom in katere so poslovale izključno v korist zadružništva, predvsem s tem, da so dajale posojila le drugim zadružnim zvezam, zadrugam ali zadružnikom. Za sanacijo zadružnih zvez je predvidenih 15 milijonov, nadalnjih 15 milijonov pa za povzdigo zadružništva.
Zveza živinorejskih zadrug v Zagrebu je zaključila poslovno leto 1938. z dobičkom 32.908 din. V teku 'eta je prodala za 4 milijone din bikov, in sicer 17 kmetijskemu ministrstvu, 21 vrbaski banovini, ostale pa kmetom, občinam in zadrugam v savski banovini. Zveza zahteva, da se uvozi iz inozemstva večje število plemenskih bikov, ker kaže sedanji naraščaj bikov v mnogih krajih znake propadanja
Proizvodnja zlata v Jugoslaviji je znašata v
prvih petih mesecih tek. leta 231.71 kg.
Ivoz živine iz Jugoslavije je v prvih petih mesecih tek. leta dosegel 144.965 glav v vrednosti 248 milijonov dinarjev, dočim je v istem razdobju prejšnjega leta znašal le 143.992 glav v vrednosti 194.8 milijonov din.
Vzajemna posojilnica v Ljubljani izplačuje od 1. julija t. I. dalje stara vloge do višine 15.000 dinarjev.
V Nemčiji silno primanjkuje delovnih moči, zlasti v poljedelstvu. Tako je prisiljena zaposlovati inozemce. Letos je tam zaposlenih 37.000 Italijanov, 15.000 Jugoslovanov, 12.000 Madžarov, 5.000 Bolgarov, 4.000 Holandcev in neznano, pa gotovo zelo veliko število Cehov, govorijo, da čez 60,000,
Poraba železa je v Italiji z odlokom vlade , močno omejena. Tako se n. pr. ne sme porabljati železo za vrtne ograje in podobno.	*
3ä
Kafol Fr., Ljubljana:
Neka! st sušesUu sadia
V	prejšnjem stoletju je bilo za sušenje sadja več zanimanja kakor dandanes. Vsaka kmečka hiša si je nasušila poleg češpelj tudi velike množine hrušk in jabolčnih krhljev. Suho sadje so pri-mešavali tudi h krušni moki na razne načine. Naše gospodinje so imele polne skrinje nasušenega sadja na zalogi To je bil hišni zaklad, okoli katerega so se sukali posebno otroci. Blagor kmečki hiši, v kateri je bilo dovolj suhega sadja.
V	predvojnem času pa je prišlo suho sadje nekam iz mode. Mlajši rod je gledal suho sadje bolj postrani. Sušenje sadja se je opuščalo. V novi državi je potem prosta žganjekuha izpodrinila to lepo in koristno domačo uporabo sadja. Žganje in mošt sta zavladala med sadjarji na vsej črti. Mnogi gospodarji si še jesiha ne izdelujejo iz sadja, rajši kupujejo razne esence za domačo potrebo.
Na spodbudo oblasti v zadnjih letih se je zopet pričelo močno gibanje za sušenje sadja. V naši deželi se Je s pomočjo javnih prispevkov sezidalo okoli 800 modernih sadnih sušilnic. Lelos, ko so skoraj povsod obrodile zlasti hruške in češplje, si bodo naši naprednejši sadjarji nasušili lepe množine raznega sadja. Razveseljivo je to; na ta način se bo pametno in koristno uporabilo velike količine sadja za dom, za prehrano naših domačih ljudi. S tern si bomo veliko prihranili tudi na ostalih življenjskih potrebščinah. Naše skrbne in varčne gospodinje vedo to najbolje. Blagor hiši, kjer bo dovolj suhega sadja!
Letošnja velika kmetijska razstava, ki jo prireja kr. banska uprava v zvezi a »Sadjarskim in vrtnarskim društvom v Ljubljani« v času od 2. do 12. sept. t. 1,, bo imela poseben oddelek za sadjarstvo. Na sadjarski razstavi ae bo pokazala zlasti kmečka sadna uporaba, t. j. načini uporabe odnosno shranjevanje sadja brez sladkorja. Razkazali se bodo razni načini sušenja sadja, ki jih lahko izvajamo v teh novejših sadnih sušilnicah. Dalje^ bo poskrbel razstavni odbor za razne' pripomočke, ki so potrebni pri tem važnem delu. Opozarjamo zlasti mlajše gospodarje in gospodinje ter ostale vnete sadjarje na to razstavo.
V glavnem pa bodi skrb gospodinj, da si na ta ali oni način zagotovijo primerne količine sadja, zlasti hrušk in češpelj za sušenje; povedano velja [ tudi za jabolka, kjer so obrodila. Ni važno suho sadje samo za dom, temveč tudi za prodajo. Velika večina mestnih ljudi hoče imeti suhega sadja dovolj doma, tako, da je skoraj vsak dan na mizi. Iz suhega sadja se kuhajo razni kompoti, brez katerih ni pravega kosila. To naj si zapomnijo naši kmečki ljudje. Torej nasušimo «i veliko dobrega in zrelega sadja tudi za prodajo.
Muho
lovec
AEROXON
i
polovi vse muhe!
Se mnogo
posname//' # Tore/
zahtevajte t z rečno
„ Aeroxon "
V gostilni. Natakar: »No, kako vam prija pečena piska?« — Go-sts »Hm, za svoja leta je le malo premajhna.«	/
„Nošo met“ v BcaziltU
Ne mine mesec, da ne bi uredništvo »Naše moči« prejelo po nekaj pisem naših izseljencev in misijonarjev, v katerih se z veliko hvaležnostjo zahvaljujejo za list in hvalijo njega pestro vsebino. Mi doma gotovo ne moremo tako stvarno presoditi vrednosti lista, ko nas pa dan na dan s časopisi kar zasipavajo. Sele v tujini, ko človeku 1* redko pride pred oči tiskana slovenska besedi vedo, kakšna je vrednost lista.
Iz Brazilije se je prejšnji mesec oglasil s čudovito lepim pismom misijonar Jožef šiška (Co-legio Sagrado Cora^ao, Rua Don Bosco, Recife, Brasil — Pernambuco). Z »Našo močjo« je prišel v stik na ta način, da mu je v znamenje posebne usluge predstojnik salezijanskega zavoda v mestecu Baturite g. Broda (po rodu Poljak, lani umrl) poklonil 3 številke našega lista. O listu pravi: »Te številke sem tedaj prebiral in prebiral in zopet ponovno prebiral. Saj so tako lepo urejene in tako lepo zvene besede ljube, mile Domovine.« V pismu nam g. šiška pošilja tudi besedilo njegove molitve h »Kraljici Slovenije«, ki jo je zložil nekoč tam daleč ob Amaconki in s katero dnevno prosi blagoslova in sreče za svojo domovino. Žal, molitve ne moremo objaviti.
Prav tako iz Brazilije se je oglasi! salezijanski bogoslovec Alojzij Fras, rodom iz Dokležovja v Prekmurju. On je v Instituto »Pio XI«, Lapo, Cole Latina 290, Sao Paulo. Sporoča nam spremembo svojega naslova ter želi »mnogo uspeha v dušnem in telesnem delovanju vsem članom Vzajemne zavarovalnice«.
Oba vrla salezijanca v oddaljeni Braziliji bratsko pozdravljamo v želji, da bi jima »Naša moč« napravila še mnogo radostnih trenutkov ter krepila v njima ljubezen do domovine.
Nagrobne spomenike
grobnice 'ei cerkvena stavbna dela (spomeniki u s’arega pokopališča Sv. Krištofa za polovično ceno izvršuje in ima na zalogi kamnoseštvo fCUNOVAR FÜiaNJO pokopališče Sr Križ Ljubljana.
Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Petra II. — 46. razstavna prireditev Ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 2. do 11. septembra 1939.
Ljubljanski velesejem, zrcalo kulturnega in gospodarskega izživljanja zlasti Hioveneev, ima v pri-rejauju svojih dveh vsakoletnih velevsejmov in razstu^ že svojo tradicijo. Ko ae v pozni pomladi pod toplimi sončnimi žarki razbohoti narava, ko zre orač v .skrbeh na uspeh bodoče letine, imamo vede«ejomako prireditev industrijakeffa in obrtnega značaja. Ko pa poneha poletna vročina in splošno poletno mrtvilo, otvarjaino našo J es enak o val esej mako prireditev, obsegajočo vedno posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave so delo mnogih pridnih rok, ki s<* delale in ustvarjale čez poletje, ko je kipelo življenj® na sejmišču. Nastopa zlata jesen In zato je tudi geslo naših jesenskih prireditev »Ljubljana v jeseni .
Letošnja jesenska velesejemska prireditev bo po-svečena kmetijstvu. Nameščena bo v šestih iiaviljonih tako, da zavzame skoraj ves razstavni prostor.
Spored letošnje »Ljubljane v jesenh; KMETIJSKA RAZSTAVA, jx>d častnim predsedstvom ministra z* kmetijstvo g. inž Nikole Besliča obsega sledeče oddelke: 1. Semenogojska razstava. Njen namen bo nazorno prikazati našemu kmetovalcu, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati In napredovati, 2. Zalenjadna razstava, ,1 Razstava sadja, 4. Cvetlična razstava, 5. ČebeJarska razstava, 6. Razstava mleka in mlečnih proizvodov, 7 Vinarska razstava z vinskim sejmom in vinsko pokušnjo, 8. Banovinska razstava ov?« solčavsiko-jeizerske pasme "ia koz domače rjave in sanske paame, 9. Banovinska razstava perutnine, kuncev ir golobov 10. Gospoda1" ska razstava rib. 11. Razstava gob, 1T2. Razstava zdravilnih zelišč. 13. Velika razstava kmetijskih stroj®/ in orodja. Kmetijsko razstavo priredita kmetijski odbor ljubljanskega velesejme, in kmetijski oddelek kr' banske uprave v Ljubljani. Razstava akvarijev ifl eksotičnih ribic bo priključena razstavi cvetja. GOSPODINJSKA RAZSTAVA, ki jo priredi Zveza «<>' spodinj v Ljubljani pod geslo*m »Več mleka — ve« zdravja« bo poudarila važnost mleka v ljudski hrani. RAZSTAVA INDUSTRIJSKIH IN OBRTNIH IZDELKOV.
Kakor običajno, Ivo tudi letošnjo jesen na ve‘e' sejmu tekmovanje harmonikarjev, kot višek tekme prvenstvo v Jugoslaviji in prehodu’ pokal za i®to WßliiO v nedeljo 10. septembra.
Razstavnemu prostoru ho priključeno veliko za' bavišče, ki bo zvečer žarelo v morju lučic.
In končno bo vel esej mak a uprava srečne bance iz vrst' obiskovalcev še nagradila z lepimi n»' gradami. Običajno se dobe med nagradami moten1-kolesa, Šivalni stroji, radijski a. i ar ati, kolesa in drU ga lepa darila
Ugodnosti obiskovalcev.
50% popust na jugoslovanskih železnicah za prihod v Ljubljano od 2fl. avgusta do 11. aepte*»“* in za povratek od 2. do 16. septembra 1939.
Mojim dragim mladim prijateljem!
Strahopetcev pa res ni med vami mnogo. Na nagradno vprašanje »Kdaj me je bilo najbolj strah?« ste sicer zelo mnogi odgovorili, a v največ pismih se repenčite, da vas sploh ni bilo strah in da zato na vprašanje ne morete odgovoriti. Tako je prav, da ste junaki. Take naša mila domovina potrebuje. Daj Bog, da ostanete tako neustrašeni tudi, ko boste veliki. Nagrade dobijo sledeči:
1. Franc Wltavsky, učenec 1. razr. mešč. šole v Celju, Breg 1. Njegov odgovor ima obliko pesmice, nerodne sicer, a vendar pesmice. Evo jo:
Ko smo mi še mali bili,	a
pri igrah smo se veselili.
Ciganov smo zelo se bali,
•	pred njimi zmerom smo zbežali.
!()
i Nekoč smo ob Savinji se igrali.
Cigani prišli so na Breg in tam na bobne so igrali.
> Spustili smo se v divji beg.
Na cesto smo prav mirni šli, cigane Štet smo prišli vsi.
Opice, medvedi tu so bili, smo brzo v hosto Se spustili.
Ponoči nisem mogel spati.
V postelji sem tiho si dejal:
Ne bom se več na cesti igral.
Ciganov se zares je bati.
Rekel sem, da je pesmica bolj nerodna. Le Pazi, Franček! Kaj se je pa godilo medtem, ko 8te se spustili v divji beg in ko ste prišli na cesto
mirni cigane štet? Tudi med hosto in pa posteljo je velik skok. Sedaj, ko je pesem tiskana, si jo dobro oglej in našel boš na njej še mnogo nerodnosti. Vendar bodi veseli - Darilo si pa le zaslužil.
2.	Davorin Miknla, učenec Ill.a razreda, Hrušica 59, p. Jesenice na Gorenjskem.
3.	Vida Mežnaršič, učenka II, razreda meščanske šole, Drska 21, p. Novo mesto.
4.	Marija Šturm, učenka 8. razreda ljudske šole, Dovje 116, p Mojstrana.
Za ta mesec bo pa naloga kaj lahka. Kakor veste, praznuje Vzajemna zavarovalnica prihodnje leto 40 letnico svojega obstoja. Že sedaj moramo misliti, kako bomo ta pomembni dogodek čim pravilnejše praznovali. Ker je Vzajemna zavarovalnica last vsega našega naroda, mora biti praznik Vzajemne obenem praznik vsega naroda. V tej zvezi mi odgovorite na vprašanje:
»Kaj voščim Vzajemni zavarovalnici za njeno 40letnico?«
Odgovore mi pošljite najkasneje do 30. septembra t. 1. na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica. Vsi reševalci si pa zapomnite tole: pod vsako rešitev se je treba čitljivo podpisati, pristaviti vas (ulico) in hišno številko, zadnjo pošto, v kateri razred hodiš in koliko si star. Rešitve brez tega romajo v koš.
Iz vsega srca vam želim, da bi srečno in korajžno pričeli novo šolsko leto in do bi si tudi v tem letu ostali tako zvesti prijatelji, kot Smo si bili doslej.
Lepo vas pozdravlja
brat Ivo.

Menjalnica Fr. Ramovš
V PALAČI VZAJEMNE ZAVAROVALNICE
LJUBLJANA. Miklošičeva c. št. 17
se priporoča
za nakup in prodajo vseh vrst valut in prodajo srečk drž. razredne loterije kraljevine Jugoslavije
Vi - din 200,	72 = din 100,	74 - din 50.
Žrebanje L razreda 39. kola se bo vršilo dne 14. oktobra t. I.
¥
Naročite pismeno do 30. septembra.
★
Postrežba točna in solidna.
^ Dva avtomobilista se srečata pri ozkem mostu, kden bi se moral umakniti. Pa ni bil nobeden Pripravljen ustreči drugemu. Pa pravi prvi: »Jaz 6e bedaku ne bom umaknil.« — Tedaj drugi za-vbži na kraj ceste in reče: »Jaz se mu pa bom.«
V vlaku. Sprevodnik: »Gospod, oprostite, ta i ^delek je le za nekadilce!« — Potnik: »Saj ne J ^dim.« _ Sprevodnik: »Zakaj pa držite potem j 1)1 .Po v ustih?« — Potnik: »Tud» čevlje imam na I ö9gi, pa vendar ne hodim.«
Močni ljudje. V gostilni se pri neki mizi re-I ^erfči možakar: »Kaj, jaz da sem slabič? S tole Ppstjo razbijem v drobne koščke marmornato plo-J'? na mizi.« — Pa se oglasi nekdo pri sosedni ' r?lzD »To ni nič. Jaz s tole roko ustavim cel >e e* ~ Prvi: »To ni mogoče!« — Drugi: »Pa •e- Sem namreč strojevodja.«
Posledice umivanja. Tinče jo primaha sredi dopoldneva iz šole. Mama: »Zakaj pa nisi v šoli?« — Tinče: »Veš, mamica, zjutraj sem se pošteno umil, pa je mislil gospod učitelj, da sem zaradi kake bolezni bled ter me je poslal domov.«
Otroška pamet. Ceuetov očka je profesor. Velikokrat dobi iz knjigarne knjige na ogled. Nekega dne mu očka reče: »Cene, naša mamica je dobila trojčke.« — Cene: »Ali jih moramo vzeti, ali so nam jih poslali samo na ogled?«
Razgovor v «laku. Dva potnika sedita v istem kupeju in se razgovarjata o poslovnih stvareh. Pa pravi eden: »Jaz imam v svojem poslu vedno to načelo: »Živeti in pustiti tudi druge živeti!« — Drugi: »Hm, jaz se žalibog ne morem ravnati po tem načelu.« — Prvi: »Kako to?« — Drugi: »Sem namreč lastnik pogrebnega zavoda.«
Tovarno za tovorne avtomobile gradi naša domača Industrija motorjev v Rakovici. Naša država je že naročila 600 tovornih avtomobilov.
Za obnovo Slovaške so razpisali notranje posojilo. Podpisovanje posojila je končano. Skupno je bilo vpisano 330 milijonov kron.
Ravnatelj naše Poštne hranilnice dr. Miiorad Nedeljkovič je bil upokojen. Na njegovo mesto je bil imenovan glavni tajnik Združenja bank in zavarovalnic v Žagrebu dr. Miljenko Markovič. Kot Hrvat bo möge1 novi ravnatelj uspešno odstraniti mnoge ovire, ki so se na Hrvatskem stavljale razvoju Poštne hranilnice.
Nemško - jugoslovansko filmsko podjetje »Tesla film« so je ustanovilo v Belgradu, Namen mu je povečati izvoz nemških filmov v Jugoslavijo.
Ma$ta nadlega
Neznosna je mušja nadlega v vročih poletnih mesecih. Toda ne samo neprijetnost mušje nadlege kot takšne, temveč nevarnost za zdravje ljudi in živali je tehtni vzrok za energično pobijanje muh.
Higieni greznic, stranišč, smetišč in prostorov, kamor se odlagajo odpadki, se posveča vse premalo skrbi, tako v vaseh kot v mestih.
Iz greznic in smetišč, hlevov in stranišč prenašajo muhe klice bolezni na hrano, na rane bolnikov in ranjenih živali itd. Z muholovci se mušja zalega ne more zatreti.
Poskusi z neoljenim apnenim dušikom so tudi na tem polju pokazali zelo zadovoljive uspehe. Če potrosimo greznice in stranišča z neoljenim apnenim dušikom, ali če polijemo smetišča, gnojišča kakor tudi greznice in stranišča z 5% vodno emulzijo neoljenega apnenega dušika, uničimo na ta način vso mušjo zalego, ki živi in se razvija v greznicah, gnojiščih itd.
Za 1 m2 greznice oziroma smetišča rabimo največ 1 kg neoljenega apnenega dušika. Neoljeni apneni dušik stane kilogram 1.80 din Greznice in gnojne jame merijo 4—6 m2 površine, torej rabimo za desinfekeijo povprečno 10 din za greznico,
Desinfekcija greznic se mora izvršiti takrat, ko v njih mrgoli raznih črvičkov in ličink ter zarodek vsega mogočega mrčesa. 24 ur po desin-fekciji z neoljenim apnenim dušikom je v greznici vse mrtvo Greznica oziroma cnojišče pridobi na gnojilni vrednosti.
Ta enostaven in učinkovit način uničevanja mušje zalege naj bi se uvedel vsesplošno, da bi se na ta način dvignila higiena naših vasi in mest.
Dober računar. Pri računski uri je bilo. Učitelj vpraša Pavleka: »Izračunaj mi: Dva voznika sta med seboj oddaljena 20 km, vozita pa oba v isto smer. Prednji vozi na uro 2 km počasneje kot zadnji. Kje se bosta sešla»« — Pa vlek: »V gostilni 1«
Tam pa res ni Boga. Katehet: »Bog je povsod pričujoč. Povej, Franček, ali je pričujoč tudi v šoli?« — Franček: »Da, gospod katehet!« — Katehet: »Ali je pa tudi v vaši hiši?« — Franček: »Tudi!« — Katehet: »In v vaši kleli? - Franček: »Nak, tam pa ni!« — Katehet se začudi: »Kako to?« — Franček: »Pri nas nimamo kleti!«
A.
Strojno podjetja
Ustanovi,!. !• 1909
Mlatilnice
v vseh izvedbah in s popolnim jamstvom
IZDELUJEMO :
0 mlatilnice D slamoreznice O reporeznice 0 sadne mline D stiskalnice 0 gnojnične ® črpalke
Kremžar
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
telefon Ljubijena 703. Cek. račun H.8JS
Zahtevajte ponudbo ali pa brezplačni obisk našega zastopnika !
T
Domače podjetje
FElltSO S^OiiA Sv. Jurij ob juž. £.
doliavlja prvovrstne sadne mline z 270 mm Širokimi valji po Bin ItSO"-V zalogi tudi ostali poljedelski stroji.
Knvavi niet akailie
(S poti Zveze bojevnikov na soška bojišča v dnevih 15. do 17. julija 1939.)
V ranem jutru: - Bogom, Mati božja sveto-višarska! Mi gremo na jug, na zlata polja, ki jih kri naših junakov ooji in jih še blagoslavljaš in slišiš, milostna naša Mati svetogorska!
Viš, Rombon, Krn, Kuk..
Oddahneš se, ko zaviješ čez solkanski most! Zdaj si čista, Soča, mir je v zraku,, v prijetnem, vetriču dehtijo cvetoča-Brda in sončnai Goritja., '
Družba je razigrana in Židane volje. Od sedemdesetih sta le dva v mislih, drugje: sedemdesetletni oče iz Naklega in njegova žena. Oče z leseno nogo in brez roke.
Kam si mi ušla, moja dobra volja? Zdaj mi misel na nesrečnega očeta kuje, kuje. Zdaj mi je prav, da gremo na Doberdobsko planoto.
Po zeleni dolini — Dolinica ji pravijo — uravnamo pot na vrh Fajtovega hriba. V tej Dolini je naša kri, so naših junakov premnoge srebrne kosti i V Dolini nas vse mine razigranost, naše razpoloženje je le še molk in globoka misel, molitev. Saj je molitev ta naš izlet, po zemlji, ki je sveta, ta Doberdob.
Očeta iz Naklega pot utruja. Kako ne, ko nosi sedem križev le z eno nogo in le z eno samo roko! Pobaram: »Oče, tudi vi? Po kaj se vendar mučite?«	■ .	, .
»Deveto leto že romam po teh krajih. Devet let po vojni sem imel mir, zdaj ga deveto leto nimam več. — Te-le dni se oglasi in me trpinki. Vrača se in me muči noč in dan. Kliče in vpije! Boli! Vi, mladi mož, tega ne razumete! Veste: vse tisto, kar smo prestali, o, polno mero hudega trpljenja, bolečin, žeje, obupa, vse se po svojem času vrača v mislih, v sanjah. Kako bi vam povedal? Tudi vam se vrača: spomin na prvo mladost, na očetovo smrt, na težo izpitov. Kar se je sploh dogodilo nekoč lepega, grenkega, globokega, in vam je pretreslo dušo, se vrača in obnavlja. To tudi sami obnavljate. Pa uživate, ko je minila nevarnost in se tolažite.
Tele dni se moram odzvatil Ako bi moral sam in peš, šel bi! Čeprav z eno nogo in z eno samo roko Pa tudi v zahvalo in prijeten obisk starih znancev. Zaradi Matere svetogorske, zaradi Gabrijela, zaradi Valentina, zaradi Mihaela, ki vsi imajo tod okoli svoje domove in so jih tiste grozne dni vsak 'hip iskale naše zmučene oči, drhteča srca in mile prošnje. Po tem obisku se vračam miren in potolažen na svoj dom.«
Pogledaš in misliš, da je blizu, pa se vije cesta na Fajtov hrib, vojaška, položna, v mnogih vijugah. Rušijo se brežine kraške zemlje, še vidiš široke jame topovskih izstrelkov; zdrzneš se ob pogledu na bele skale, lobanjam podobne, ter komaj ^verjameš, da so skale. Ob rdeči zemlji se zdrzneš, da li ni več krvava, ker je tod kri v potokih tekla. Čez in čez pa bujno raste akacija, vsem padlim junakom v hladno senco in miren Seiest.
Kakor po božjem hramu stopamo tiho po tem svetem kraju. Fajtov hrib do Mihaela. Ena sama božja pot s tisoč bridkimi spomini! Kaj je meni,
Odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar
zvedavemu turistu, in kaj je tebi, oče iz Naklega, ta božja pot!
»Zaprem oči in vam uganem: kam smo pošiljali naše prošnje in vzdihe, kje leži Mati svetogorska, Gabrijel, Valentin, v grobu Simon Gregorčič. Bog vas varuj, ki ste z menoj, take šibe in vam prizanesi zaradi našega preslanega gorja.«
Na vrhu Mihaela: žične ovire in strelski jarki, izkopane bele lobanje, kosti. Pod vrhom izdolbeni rovi na vse strani. Ob vrhu vojni muzej, gaj spomenikov rajnim padlim. Za vrhom žalostna Soča in naše planine.
Kalvarija. Cesta, kakor na Mihaela: vojaška, premišljena, položna. Za vrhom majhna dolinica. Razgled na morje, oglejski stolp, beneško ravan, na desno valovito goriško mostišče, za njim vrt Gorice, Brda, Sabotin, Krn. Dolinica na moč primerna za gnezdo strojnice. Saj obvlada vse dohode na vrh.
»Tam so napadali. Tu sem bil jaz. Opazovalec bojnega polja pri težki strojnici. V rani uri so začeli in napade ponavljali vsake tri ure, dan za dnem. Ogromne so bile žrtve naše strojnice. Potem smo se izdali. To je bilo tako: niže pod nami in ob cesti je stal križ. Le še navpični kol s Križanim brez rok. Zdaj odbije drobec granate še Križanega. Jaz neprevidni — ali srečni — da bi ga rešil s ceste in pobral, planem iz zaklona. Ta hip pade v naše gnezdo težka granata, prav na moje mesto, do zadnjega vlakna raztrga mojih pet tovarišev. Nato sem bil v premoru dodeljen novemu gnezdu in novi strojnici. Na večer nov napad. Sonce tone, vrhovi rdečijo na desni. Ogenj je oster in dobro zadeva. Zdaj smo na piki. Izvohal nas je pehotni topič. Čim bum, čim bum. Pred nami: rezek glas trobente^ iz jarkov se vali vrsta za vrsto, tuli, hrope. Mi žanjemo, a njih je vedno več. Čim bum. — Nato tenna, mir; Prebudim se v Ljubljani, zvem, da je v Gorici sovražnik. -Utrujen sem in hočem po sobi. Naslonil 61. se, rad in stopil. Pa ni noge več in ni roke več. Bog mi pomagaj in mati svetogorska. — Hudo je ,biio, mladi mož.«
Pred leti vse razrito in brez bilke, je danes tam vse prerastla akacija. Pri nas belo cvete in dehti, tod le redko cvete in še tedaj rdeče! Krva-vordeče, ker jo kri gnoji in zalival
Krvavi cvet akacije! Le kliči nas, le vpij v nebo, da nam nikoli več ne bo tako hudol
:	ZAHVALA
Podpisana so toplo zahvaljujem ljudskemu zavarovanju »KARITAS« za točno in takojšnje izplačilo posmrtnine po mojem pok. možu Penclju Francu, čeprav je bil zavarovan samo 1 mesec. Zavarovanje »KARITAS« vsakomur priporočam.
Ljubljana, 4. avgusta 1939.
P e n c e I j A n g e 1 a I. r., Ljubljana, Privoz 11.
		Ilustracije In kliSejl dajo reklami Me prano lice. — Za reklamo v vi~ šokih nakladah uvažajte le offsettisk, ki je danes nafcenejiil
		pa) Kamenotisk • KnJSsotisk Bakrotisk a Kliiarna Litografija • Offsettisk
JUGOSLOVANSKA		
		TISKARNA
		LJUBLJANA KOPITARJEVA UL. 6
JAVNA ZAHVALA
Ljudskemu zavarovanju »KARITAS« se podpisani tem potom najiskreneje zahvaljujem za hitro in točno izplačilo zavarovalnine po moji teti Pečarič Bari. Prosim, da objavite to mojo zahvale v »Naši moči« v spodbudo vsem, ki še niso zavarovani.
Drašiči, dne 15. julija 1939.
Pečarič Martin 1. r* Drašiči, Metlika.
Za vsa stavbena dela se priporoča
ER1AVEC IVAN
STAVBENO PODJETJE
JEZICA pri LJUBLJANI
ZAHVALA
Podpisana se Vzajemni zavarovalnici, oddelk« »KARITAS«, najtopleje zahvaljujem za točno izpla-čilo posmrtnine po mojem možu Antonu. Zavarovanje »KARITAS« vsakomur priporočam.
KatiNadižar,!. r. Ljubljana, Verovškova 33.
Hnemdne epmšanie
m sfptsmliee 1931.
Živimo v razburkanih časih. Radio in časopisje je polno poročil o sporih med narodi. Človeštvo si še ni opomoglo od strašnih udarcev svetovne vojne, pa je svet že spet ves v orožju. Preživljamo čas, o katerem bo zgodovinar opravičeno zapisal, da se je skregal z zdravo pametjo. Kako bo mogel zgodovinar drugače razumeli ta čas, v katerem se narodi pripravljajo na vojno, katere izhod je za nje in njib voditelje nejasen, na vojno, katere učinek more biti le vsesplošno razdejanje in obubožanje! Med redkimi državami, ki razmeroma še najlažje računajo, da jih vojna vihra ne bo zadela, je tudi naša Jugoslavija. Vendar razni brezvestni agitatorji tudi pri nas ustvarjajo od časa do časa strah pred vojno. Posledice takega strahu opazujemo potem tudi v zavarovalstvu, ko mnogi zavarovanci postanejo malodušni ter ne sklene o zavarovanja, češ, saj bo vojska in ta bo vse uničila. V tej zvezi vam, cenjeni čitatelji, proti običajnim 10 mesečnim knjižnim nagradam stavljamo vprašanje:
Kaka bi bilo po Vašem mnenju z zavarovanjem v slučaju vojske?
O nagrajenih in nenagrajenih mnenjih bomo prinašali odgovore v našem listu. Svoje mnenje nam sporočite najkasneje do 30. septembra t. 1. na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica.
Zelo prijazno. A.: »Vi ste rekli, da sem ja* bedak. Ali je to res?« — B.: »Res je že, samo jaz tega nisem rekel.«
Res hudo. Dva vpokojenca se pogovarjata. Prvi: Tak vi ste pilot?« — Drugi: »Da. A pred tem sem bi! poveljnik podmornice. Pa se je zgodilo, da mi je aeroplan padel v morje, podmornica pa zletela v zrak. Potem so me vpokojili.«
Zbrana molitev. Pri Potočnikovih sedijo okoli mize, sredi katere stoji skleda zvrhoma polna zabeljenega krompirja. Oča Potočnik molijo in družina odgovarja. Pa čuje mali Mihec: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh...« in se zadere: »N» Muha, ne kluba, klompija, klompija!«
Cenjene čitatelje
prosimo oproščenja zaradi izostanka povesti „Mlin nad Savo“. Povest se bo nadaljevala V prihodnji številki.
Tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič)