LETO III. — Št. 19
/
Poštnotekoči račun štev. 23.
eoftieu, 7. MAJU 1921.
Posamezna številka 20 čent.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Naročnine : Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,— Pol leta Lir 5 — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L—
Og|asi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
Mešane liste
Čuden volilni položaj se nudi na Goriškem. Prostor je za pet poslancev, kandidatov pa je skoraj pet krat toliko, med katerimi zavzemajo večino seveda italijanske kandidature. Naj pa se potem računa kakor se hoče, se prihaja vedno do zaključka, da dobč večino poslancev Slovenci.
Iz tega pa sledi dalje, da leži pri Slovencih ključ k političnemu položaju v deželi. Slovenci bi ves volilni položaj lahko preobrnili, ako bi hoteli in tudi čas je še za to, dasi se bi pojavile tehnične težave pri oddajanju glasov.
Italijansko nacijonalistično časopisje povdarja namreč neprenehoma, kako nevarnost skriva v sebi goriško volilno okrožje, iz katerega se lahko izcimi zmaga jugo-slovenske stranke z vsemi petimi kandidati, kar velja seveda za vlado kot poziv, daj se v bodoče bolje prouči obseg novih volilnih okrožij.
Ako hočemo logično misliti in priti do nadaljnih sklepov, moramo pričakovati, da se bodo skušalo število slovenskih poslancev skrajno omejiti. Ta omejitev pa gotovo ne bode blagohotno učinkovala na slovensko duševnost, ki se bode tesno oklenila vsakega političnega kolovodje, v katerem bode videla sredstvo za odpor proti italijanstvu.
Poojstritev bi bila v tem slučaju neizogibna in po našem pričakovanju zopet vzrok nasilnim aktom na obeh straneh. Sodelovanje v prilog naše dežele in v prilog slovenskega roda, ki ostane v deželi, bi se zopet pomaknilo v megleno bodočnost.
Ali imamo sredstvo, s čemer bi se moglo zabraniti to poojsritev? Čeravno smo prepričani, da svetujemo zastonj in da ne najdemo posluha, hočemo vsled našega poklica pribiti nekatera dejstva, ki nam jih opraviči zgodovina, četudi ne naši sodobniki
Ako bi se gibala namreč politika v Julijski Benečiji v normalnem tiru, bi bili v ospredju ne narodnjaški, ampak ekonomični programi. A-ko pa bi bili v ospredju ekonomični programi, bi to pomenilo, da stoji italijanski in slovenski živelj v Julijsči Benečiji na stališču sodelovanja, ker veže namreč slovensko in italijansko ljudstvo Julijske Benečije enotnost Gospodarskih in kulturnih •nteresov.
To bi bil normalen položaj in vsak kdor hoče misliti 'Jo konca in abstrahira od nasilnih aktov, ki tirajo s Bota vsako akcijo za spora-*Um, mora priznati, da bi
J bila to edina vsem koristna politika.
Toda ako bi bila ta politika kedaj v veljavi bi ne bilo nikdar mogoče, da se pojavljajo danes v goriškem volilnem okrožju čisto narodnjaške liste, ki se izklju-čejejo jedna drugo.
Seveda je naravno, da je Italijanom na Goriškem, ki so razcepljeni najmanj v štiri struje v očigled takemu položaju prav tesno pri srcu.
Ali mislite, da bi bil velik greh, ako bi se v takem slučaju mešalo liste, to je ako bi se takoj razpravljalo pod kakimi pogoji bi bil možen sporazum s to ali ono italijansko stranko. Vsaj bi Slovenci s tem dobili v roke važne dokaze, do kam gre italijanska popustljivost.
Zajedno bi bil to prvi dejanski poskus odkritosrčnega sporazumljenja in bi bilo brezdvomno v interesu jedne in druge narodnosti.
To smo hoteli mimogrede omenili, ker vemo, da prej aliy slej mora priti do tega.
Š .oda je le, da je to za predstoječo legislaturo ali zakonodajno dobo več nego | izključeno.
Naši dukovi se niso še pomirili, vsled česar bodemo dosti zgubili in se bodemo morali tudi jako težko pehati, ako bodemo hoteli to nazaj pridobiti, kar nam nesmiselna odporna politika gotovo odnese.
Misliti je namreč, kako je danes odstranjen Vsak vpliv na naše najvažnejše gospo-darske in kulturne zadeve, ker vlada našim zastopnikom očividno ne zaupa, dokler bodo isti sedeli pri vsaki opoziciji
v.
nimivo je zadržanje naših gospodov inteligentov.
Med tem, ko se po jedni strani vesele vsakega pritiska na Italijane, bi radi po drugi strani odvrnili b'č, ki se obrača proti njim v znamenju iste politike, ki pozna le načelo «zob za zob».
Kedaj bolje kakor na tem zgledu se kaže nezmožnost in novzdržljivost strogo narodnjaške politike?
Ker uvideva to sam Wi!fan, načelnik jugoslovenske stranke v Julijski Benečiji, biti praviti svojim spliiskim bratom:
«Kot italijanski državljan, ki hočem biti pokoren zakonom države in po svojih skromnih močeh tudi služiti resničnim kolektivnim interesom, upam, da z izzivanjem primerne izjave od strani splitskih bratov samo koristim onemu medsebojnemu razumevanju, ki ga zasledujejo prosvitljeni duhovi na obeh straneh jadranskega morja ».
Kako lepo in pohlevno zvene te besede! Kako zopet graja gosp. Dr. AVilfan svoje asplitske brate« odvetnike, le poslušajte: «Če torej v raznih primerih ravnajo tako (namreč »splitski bratje« odvetniki, ki odganjajo svoje italijanske kolege) da je njihovo ravnanje, če ne v opravičbo, kar tudi jaz odločno oporekam, vsaj v pretvezo sovražnemu postopanje proti nam, potom morajo pač imeti za svoje ravnanje zelo tehtne razloge. (Menda nič drugega kakor po nacijonaliz-mu zaščiten boj za obstanek. Op. Ur.).
»Zakaj mojo mnenje je, da bi naši splitski bratje brez posebnih razlogov (ki so seveda državnopravnoga značaja, da ne rečemo zopet nacijonalistič-nega. Op. Ur.) rajši — po domače rečeno — tudi katero požrli in svoje legitimno(!) reakcije obrzdali, nego narodnest-nemu nasprotstvu na tukajsnem Treba bi bilo torej teme- ■ ozemlju nudil le videz povoda Ijitih prememb v smernicah j nasilje proti nam, ki smo naše lokalne politike, ki ni- brez obrambe, ma nič lokalnega na sebi.
Politika protislovja
Ali zato, da se odstrani tudi za bodočnost vsaka najmanjša nevarnost, da bi našim sode-ležanom italijanske narodnosti očividno priljubljena »vzročna Politika, ki jo uganjajo naši j zveza« Split-Trst no škodila narodnjaki, stoji v znamenju j idealnim vezem med brati iste-protislovja z življenskimi potre- ' S3, naroda, smatram, da bi bilo bami našega ljudstva.	| zel° umestno, da so naši split-
Zdi se nam, da stopa pri | ^ bratje enkrat jasno in nas narodnjaška politika sama ‘ odločno izjavijo o vprašanju....« sebi na rep. Zgledov bi lahko j Tako priporoča gosp. Wilfan navedli kolikor bi jih hoteli, a ' svojim bratom — odvetnikom najlepši zadnji zgled nam nudi ; v Splitu vzdržljivost na celi glavni kandidat jugoslovenske , črti, da ne bodo trpeli na po-stranke Dr. Wilfan v svoji 1 sledicah Jugoslovoni v zasede-mačjezaviti spomenici na split- ' nem ozemlju, ske brate, da bi odvrnil nevar- j Logično bi vsakdo prišel do nost zetoršij na slovenskih od- sklepa, da poreče Wilfan tudi vetnikih v Julijski Benečiji. : kako besedo na naslov besne-Komur namreč ni znano oza- čih Jugoslovenov v zasedenem dje moramo povedati, da je ozemlju, a kaj še! tu gre za kan-odredila odvetniška zbornica v didaturo in v tem slučaju je Splitu izbris italijanskih odvet- ' treba seveda »protestirati proti
ljudskih očeh, a ulivati olja na razburjene slovenske živče jo načelno prepovedano.
Hoteli smo le v kratkih orisih povdariti protislovje, v katerem se giblje narodnjaška ! politika v Julijski Benečiji.
Ta politika bi sicer odgovarjala in bi jo mi morali s polno paro podpirati, ako bi nas bilo 6 miljonov pod Italijo, a ko ne dosegamo niti pol miljona, si neodvisne politike nikakor ne moremo «špugati».
Le radi tega se čutimo primorano postavljati se z vsaj našo voljo proti brezglavni politiki, koje posledice masa ne more ocenjevati, dasi padejo nanje grehi voditeljev.
Boj je pravilno sredstvo, ke-dar kaže vspehe, ako pa vspe-hov ni je samomor. To naj pomislijo dobro oni, ki pojdejo volit dne 15. maja z listo ju-goslovenke stranke v Julijski Benečiji.
nikov ki se niso še hoteli izreči za svojo pripadnost.
Mi nočemo obsojevati tega postopanja splitske odvetniške zbornice, saj je namreč vsak gospodar v svoji hiši, toda za-
nastopanju«. Obrov, Hunov, Tatarov, Turkov, Madžarov in Nemcev, katerim se sedaj pridružujejo še Italijani«.
Vsak pripetljaj nasilnosti je treba povdarili in povečati v
Položaj Nemčtje
Nihče ne bi verojel, ko so se razšli delegati na londonski konferenci, da nastanejo mednarodne težkoče radi nemške odlašajoče in cincajoče politike.
Po dolgih pregovorih med Francijo in Anglijo, med nem-škimi poskusi približanja in amerikanskim posredovanjem, so se zavezniški delegati zopet sestali v Londonu, da bi se posvetovali česa je ukreniti, da prisilijo Nemčijo k izvrševanju po versailski pogodbi sprejetih obveznosti.
Pri tem je prišlo zopet v razpravo vprašanje razoroženja Nemčije in kaznovanje nemških zločinov, ki so bili zakrivljeni po nemškin častniki na mednarodnem pravu tekom vojne.
Nadaljna poročila se strinjajo v tem, da obstojajo med zavezniki dve struji. Ena struja, ki jo zastopa Lloyd George, je za ultimatum, druga, ki jo vzdržujeti Francija in Belgija pa za takojšno zasedbo nada-Ijnega nemškega ozemlja, v katero bi prišlo to pot tudi mesto Essen s Kruppovotovarno.
Ker je med tem časom odredila Francija delno mobilizacijo, s kojo postavi v vojna stanje z nova 130.000 mož in ker potrebuje razvoj mobilizacije vedno nekaj dni, je prevladala I struja, ki je za ultimatum.
Tekom teh des tih dni meni Francija oborožiti se in pripraviti vse potrebno za oboroženo vkorakanje v rursko ozemlje.
Tako je dobila Nemčija še to pot 10 dni odloga. Toda na Nemškem bobna vse proti vladi, ki bi si upala kaj popustiti in j obsoja celo von Simonsa radi njegovega koraka pri ameri-kanskem mioisterskem predsedniku, zlasti ker je isti pritegnil v zaupanje nekega amerikan-skega odvetnika v Berlinu.
Dasi kažejo Nemci po jedni strani spravljivo lice, ne morejo najti v svoji sredi človeka, ki bi prevzel odgovornost za podpis trdih pogojev, na katerih obstojajo zavezniki.
In ti pogoji niso baš rahli.
Nemčija mora plačati 132 mi-Ijard mark v zlatu oziroma 6 miljard in 300 miljonov šter-linskih lir, plačljivih po 28/4 v 35 letih začenši s 100 miljoni in končavši z najvišjim obrokom od 300 miljonov šterlin-skih lir.
Vendar se težave zdatno znižajo vsled pripravljenosti zaveznikov dati Nemcem zdatne olajšave pri odplačevanju tega dolga.
Pred vsem se izdajo na račun Nemčije zakladni boni, katere spravijo v promet zavezniki in jih bode Nemčija polagoma odplačevala.
Nekateri govore celo o fran-cosko-nemški ustanovitvi nekaka kapitalističnega bloka za veleindustrijo in trgovino.
Videč namreč ogromno bogatstvo Nemčijo in delazmož-nost Nemcev, prihaja polagoma na površje prepričanje, da bi bilo bolje prisiliti Nemčijo, da udinja svoje gospodarske in naravne sile na skupen račun z zavezniki vred.
Čeravno nagovarja tu pa tam zavezniško časopisje ta preobrat, je vendar malo vero-jetno, da bi Nemci zlahka ugriznili v to jabeljko.
Vendar je sedaj Nemčija prejela odločno in prijateljsko svarilo od zaveznikov. Na njej leži sedaj, je-li upa vstrajati v svojem odporu ali ne.
Meja v Julijski Benečiji
Iz Rima poročajo, da je dobila vlada obvestilo, da je dovršila paritetična komisija, ki je poslovala v Benetkah, delo zadevajoče začrtanje državnih mej v Julijski Benečiji med Italijo in Jugoslavijo. Jugosloven-ski delegati so že odpotovali s posebnim parnikom v Baker.
Istodobno je otvorila svoje delovanje tudi komisija za določitev reskih mej. Zdi se, da se vrača polagoma zopet mir v mesto. Varstvo javnega reda in miru je prevzel italijanski general Denicotti. 28 izmed v Reki bivajočih legijonarjev je bilo odstranjenih po kr. kara-binirjih.
Lenin hoče v London.
Iz Berlina javljajo, da je Či-Čerin naročil Krasinu, da poizve v uradnih londonskih krogih, je-li bi bil prihod Lenina v London všečen. Lenin bi se namreč rad podal sam v London, da objasni tani merodajnim angleškim krogom svoj širokopotezni načrt za politično in gospodarsko ' obnovitev Rusije. Anglija bi pri tem igrala po Leninovem načrtu veliko vlogo.
Da jo Lenin sploh temeljito revidiral svoje prvotno stališče, dokazujejo zadnji politični dogodki v Rusiji.
Pred kratkim so imele komunistično zveze v Moskvi shod, na katerem je bil glavni predmet razprav položaj, ki je nastal v sovjetski Rusiji vsled nedavnih odredb sovjetske vlade o zasebni lasti in svobodni
»GORIŠKI SLOVENEC*
trgovini z živili. Na shodu je ! govoril tudi Lenin. V svojem govoru je Lenin rekel: Moramo natančno proučiti spremembe, ki s) nastale v gospodarskem življenju kmetov. Najprej smo videli, kako so ubogi in bogati kmetje združili svoje moči proti velikim posestnikom, dasi so jim bili cilji različni. Dočim so bogati kmetje hoteli vzeti zemljo velikih posestnikov, da bi povečali svoje premoženje, niso kmetje, ki so bili brez zemlje, mogli izkoristiti položaja v enaki meri, ker niso imeli zadosti poljedelskega orodja. Pozneje smo videli, kako so se ubogi kmetje organizirali, da bi bogatim kmetom zabranili vzeti zaplenjeno zemljo velikjh posestnikov. Sovjetska vlada jo dala odborom ubogih kmetov vsako pomoč, ki je bila mogoča. Posledica tega je bila, da je srednjih kmetov bilo kmalu največ. Ako hočemo povzdigniti pridelovanje na kmetih, moramo torej v prvi vrsti računati s srednjim kmetom. Komunistična stranka obrača svojo politiko v to smer. Ker je največ srednj h kmetov, moramo tem kmetom pomagati, da pomnožijo plod svoje zemlje, ter moramo od njih zahtevati, da bodo delali ravno toliko časa kakor delavci.
Sprememba naše politike nasproti kmetom jo prišla vsled lega, ker se je položaj kmetov samih tudi spremenil. Svobodna trgovina bo razvila državni kapitalizem. V sedanjem gospodarskem sestavu Rusije se da razlikovati pet različnih gospodarskih sistemov: 1. očaški sistem: kmet dela za svoje lastne potrebe; 2. sistem male trgovine: kmet prodaja svoje prideje na trgu, 3. kapitalističen sistem: pred našimi očmi se ustanavlja zaseben kapital; 4. državni kapitalizem in 5. socializem. Vseh teh pet sistemov živi v Rusiji istočasno. To pa je radi tega, ker se naša velika industrija še ni vzpostavila, zakaj socializirane delavnice dobivajo le deseti del tega, kar bi potrebovale. Vsled nereda, pomanjkanja netiva in surovin ter pomanjkljivosti prevoza se je poleg socializma ohranila tudi mala obrt. Pri takšnih razmerah pomeni državni kapitalizem združitev malih obrtnji.
Gotovo je, da so bo kapitalizem vsled svobodne trgovine množil, toda mi se kapitalizma nikakor se bojmo. Ne bojimo se ga, ker množimo obenem tudi proizvodnjo, t. j. kar najbolj potrebujemo. Tako se torej ustvarja nekak državni kapitalizem, katerega nas ni prav nič strah, ker bomo mi sami določili meje njegovemu razmahu. _____
Kako smo obhajali prvi majoik
Nekoliko drugače, kakor pre-jšna leta. Jutranje godbe v Goriškem mestu ni bilo. Zunaj po vaseh pa je bilo sploh vedno malo zanimanja za ta republikanski in delavski praznik.
Socijalistični govorniki nLo nastopali, obhodi so izostali. Bojeviti pripadniki jedne in druge stranke so se srdito in potuhnjeno spogledovali. Tu pa tam je koga premagala politična strast, da je zakričal na naslov te ali one politične stranke, toda do pravih oboroženih spopadov ni prišlo nikjer.
Fašisti so sicer popevali po
mestu, a komunistov do večera ni bilo na spregled. Še le po noči se je čulo na raznih delih mesta bunkanje, ki pa ni bilo za nobenega osodepolno.
Do malega spopada je prišlo pozno zvečer na Kostanjevici, a kljubu temu ni bilo mrtvih.
Ostalo .e pri manjših neljubih dogodkih.
Iz volilne borbe
Socijalisti se orijentirajo proti abtinenci. Izmed 52 volilnih okrajev se je oglasile 39 okrajev, da se vzdržijo socijalisti vsake volitve. Te dni zvemo končni sklep socijalistične stranke.
V	Neapelju se je pojavila posebna stranka, ki je predložila svojo posebno volilno listo podpisano od 310 volilcev. N(e geslo je «kralj in narod«. Načeluje ji neki...., ki mu je ljudstvu izreklo «amerikanski ad-vokal«. Pri natačnejšem zasledovanju, kake cilje ima ta stranka pred očmi, se je dognalo, da ne zastopa ne kralja ne naroda, ampak loterijske interese.
Strankini voditelj izdaja namreč zakotni list, v katerem se razpravlja le o loterijski sreči, o igrah in podobnih copernijah. Ker odgovarja najbrž tak program napolitanski duševnosi, ni izključeno, da zbere ta lista na svoje kandidate najmanj vse zagrizene loteriste.
V	Vidmu se je ustanovila takozvana stranka ((ostalih«. Ko so namreč Nemci in Avstrijci zasedli leta 1917 Videm, je pobegnilo iz mesta nad 31.000 prebivalcev, 16.000 pa je kljubovalo osodi.
Ko se je vrnila leta 1918 italijanska armada v Videm, so doživljali ti «ostali» seveda grenke čase. Vse jih je namreč dolžilo ropa in sporazuma s sovražnikom. V večini slučajen se je seveda izkazalo, da je bilo vse pretirano in zastopniki te ostale množice so podali parlamentarni komisiji tudi lep memorandum, v katerem opravičujejo svoje bivanje v Vidmu.
Kljubu temu pa jim je italijanska vlada menjala avstrijske lire le v izmeri 40u/q, kar jih je seveda hudo razkačilo.
Sploh se je pokazala med zaostalim videmskim prebivalstvom taka skupnost interesov, da so nastopili s samostojno listo, ki nosi kot strankino znamenje nemškega vojaka, ki preganja žensko-
Morda zvemo še za kako podobno strančico ?
kega, in zato mislim, da najde naša beseda, izvirajoča iz dna našega srca, zaželjen odmev v Vaših srcih, italijanski kolegi izključivši vsak nesporazum, vsak dvom, ki ne bi imel razloga obstajati. Slovenski in hrvatski učitelji te dežele želijo biti prav razumljeni in zato hočejo. da se vzame na znanje njihova odkrita simpatija za italijanski narod, ki bo, močen plemenit in pravičen, kakorje, gotovo hotel dovoliti boljšo bodočnost in olajšati svobodni razvoj kulturnim silam slovanskega prebivalstva in primerno zboljšanje in razširjanje njegovega šolstva. Slovenski in hrvatski učitelji izražajo danes svoj trdni sklep, da hočejo iskreno izpolnjevati svojo težko nalogo po duhu zakonov Domovine. K temu jih dovaja že ljubezen do šole in mladine, ki iim je zaupana in ki ji bodo znali vdahnjevati ljubezen in spoštovanje do velikdga italijanskega Naroda. Vrhtega hočejo slovenski in hrvatski učitelji gojiti krepko čustvo kolegijalnosti nasproti svojim italijanskim kolegom. Zgodovina bojev, ki smo jih že prej bojevali za pravice šolstva in učiteljstva zvesto ob strani svojih kolegov, dokazuje jasno, da se ne omejujemo samo za besede. Prepričani smo, da bo to čustvo kolegijalnosti moralo zadobiti še bolj globoke korenine v lep vzgled obojemu prebivalstvu tega ozemlja. V ljubezni do Domovine, v ljubezni do šole in v ljubezni do svojega poklica hočemo naprej še bolj čilo izvrševati svojo misijo, in upam, da bo uspeh, bolj kakor v preteklosti, kronal naše kulturno delo v naročju Velike Matere Svobode in Kulture Italije«.
«Edinost» je prinesla ta govor z grenkokislim obrazom in nič kaj laskavim komentarjem za ubogega Kleinmayerja, češ, da je Kleimaver nekaj zijal kar pa nima z iskrenostjo ničesar opravili.
Prav! Mi se tudi vjemamo z ((Edinostjo« namreč v tem smislu, da Kleinmayer s svojim govorom gotovo ni izrazil iskrenega mišljenja urednikov pri «Edinosti»; ker jih pa najbrže tudi ni prašal za dovoljenje, kakor bi bil moral revček storiti, je ves njegov govor ostal le »osebne izjava«!.
«Edinost» naj nam vendar ■ enkrat stori uslugo in pove, kake so ((brezosebne izjave«, iz katerih zveni baje vsa jugo-slovenska politika v zasedenem ozemlju.
„Spolno paronazaf
Domače vesti
uvede v novih deželah davčne zakone in odredbe, ki obstojajo v Italiji, dalje zakon glede pobiranja davkov, ki jih dolgujejo davkoplačavalci v novih deželah kraljestva in narobe, zakon glede pobiranja davščine na vino, ki se še pobira v sla-rem kraljestvu in zakon glede pobiranja erarskih davščin na javne zabave.
Dr. Alojz Franko f — Iz
Ljubljane je došla vest, da je tam preminul bivši deželni poslanec in odbornik Dr. Alojz Franko.
Dr. Alojz Franko je bolehal že delj časa (Jutil je najbrže že svoj konec, ker se je pred dobrim mesecem preselil v Ljubljano k svoji družini ostavivši svojo odvetniško pisarno v Gorici.
Pokojnik je bil pred vojsko eminentno politična oseba. Skupno z Mermoljem je pred leti zbudil v deželi takozvano agrarno stranko, ki je pa končala v liberalnem naročju.
Kljubu temu je skušal agrarna stranka pod njegovim vodstvom ohraniti nekako neodvisnost. Temelj temu naj bi bila še sedaj obstoječa „kmečka banka v Gorici “.
Očitno je bilo v tej politiki, da se j d skušalo protežirati le velikega kmeta. Sicer pa je pokojnik pred vojno spretno nastopal kot politik inodvretnik.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, mu je seveda zmanjkalo polja delavnosti. Po dohodu Italije je zastopal le še finančne naloge pri raznih posojil-
nicah, kar mu je močno pod-kopalo politični ugled. V kolikor je bilo to upravičeno, ne vemo; mislimo pa da so Slovenci v Julijski Benečiji zgubili prerano moža, ki bi s svojim znanjem lahko še marsikaj koristil svojemu ljudstvu.
Upravitelj in urednik : Karol Jušič. Tiskarna G. Judi V Gorici.^
TISKARNA 6.JUCH
Gorica, Via IHorelli 14
SPREJEMA VSAKO
TISKARSKO DELO
Zobozdravniški Atelje
Dr. STENER V. 0. HANSEN
OOHiCA —----
Gorso Vitt Em. III št. 34, I. n.
ordinira 9—12 - 2—16 - ob praznikih 9—12. -

Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici
Zadruga z omsjeno zavezo
Tekališče „Giuseppe Verdi11 št. 29 (Mestni dvorec)
Pri tem konsorciju se razprodajajo:	p
I.	KRMILA: Oves, otrobi, moka za krmljenje, n
sezamove pogače, sol za živino.	^
II.	SEMENA ZA PAŠNIKE: Različne vrsto detelj, Y
rastlin za krmljenje in vrtnin.	\\
III.	GNOJILA: napravljena umetno iz najboljših v
kemičnih snovi.	U
IV.	VITRIJOL IN ŽVEPLO.	}
V.	PLUGI znamke «Sack» in drugih tor razni
•poljedeljski stroji.	*	p
“7	:	:	' 1 t nA -	.
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
I
Ob otvoriti deželni učiteljske konference, ki se je vršila v tržaški mestni hiši 29. in 30. pret. m„ je gosp. Ferdinand pl. Kleinmayer, izustil sledeči govor:
((Današnja konferenca ostane gotovo vklesana kakor zgodovinsko dejstvo v analih razvoja naše šole in zato, odgovarjajo plemenitim besedam g. predsednika, deželnega šolskega nadzornika Pasqualisa, smatram za primerno, da izrazim na tem mestu čustva, ki prešinjajo slovensko in hrvatsko učiteljstvo tega ozemlja. Danes smo v neposrednem stiku kulturni delavci iz vsega Julijskega Beneš-
Kazenski zakoniR — Uradni listi javljajo, da se uvede mesto s 1. julijem 1921 s prvim januarjem 1922 italijanski kazenski zakonik tudi v Julijski Benečiji.
Glede tega zakonika imamo omeniti, da je mnogo modernejši od sedanjega avstrijskega.
Istodobno s tem zakonikom pa dojdejo tudi globoke spremembe v postopanju pristojnosti, porotnikov in kazenske evidence.
Najbrž bodo morale občinske upravo sprejeti tudi takozvane stanovske urade.
Italijanski davčni sistem. —
Vladni listi obljubljajo, da so
gencijs:
jdovščina, ftjelio, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračimi

Brezplačna emisija____bančnih nak^zov,
Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu
,