DELOVANJE HIŠNE SAMOUPRAVE
Nekaj novitet
Žiro računi hišnih svetov
V preteklem letu je bilo opra-vičeno veliko kritike na račun zapiramja žiro računov hdšnih sve-tov s strani cemtrale Službe druž-bemega knjigovodstva v SR Slo-vesniji. Na podlagi sodbe Ustav-nega sodišča SR Slavenije z dne 19. febr. 1976 pa je odločeno, da lahko hišni s-vebi odprejo za sred-stva, s kateriimi upraivl.ja.jo abori stanovalcev s svojimi izvTšilnimi organi, to je HS, svoje ždro raču-ne. Vse pravice in dolžnostd že določa republiSki zakon o gospo-darjenju s stanavanjskimi hišami v družberai lastaini, zato je bila odločatev SDK protiustaroa.
Smatramo, da so edino zfoori stanovalcev v hdšah tdsti, ki se morajo samostojno odločati za svoj način finainčnega poslovanija, čeprav ne gre zanemarjati tudi dnige možnosti, to je skupnega žiro računa HS pri stanovanjski skupnosti. Ena in druga oblika imata svoji predmosti, stanovalci pa so tisti, ki naj sprejmejo odlo-6itev. Zaradi navedenega pozivaano vse HS, ki se odločijo za odpira-nje laistnih žiro račumov, da nam posrediujejo svoje skiepe, nakar bomo dali nalog finančni službi, da nemudoma iavrši prenakazilo na sporočene ždro račune.
Se v pojasnilo, s katerimi sred-stvi gospodard HS iz naslova sta-narin: tekode vzdrževanje (20 %), del investicijskega vadrževanja (posklepu naše skupšdime 13,6%).
Poleg delitve sredstev iz stana-rtn bo mijno, da sprejme naša skupščina tudi delitev najemnin od poslovnih prostorov, sa<j je ta problematika odprta še iz pre-teklega leta. Prav tako gredo HS prispevki etažnih lastnikov za te-koče vzdiTževanje skupnih delov in naprav v hiši.
Isto, kar velja 2a sredstva, s katerimi gospodari HS, naj velja tudi za obratovalme stroške, ki se mimo stamarin, najemnin iri pri-spevkov etažnih lastnikov zbdrajo v hišah po' dogovoru in programu za vsako hišo posebej.
Kljub temu, da je bilo že veli-ko napisanega o finančnem po-slovanju hišnih svetov, smatra-mo kot prioritetno nalogo, da se čimprej izdelajo NAVODILA foiš-nim svetom, kl naj bi blla hišoim svetom v pomod pri njihovem poslovanju. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije taka navodl-la že dalj časa obljublja, vendar kot kaže, bomo k izdelevi pred-loga navodil morali pristopiti sa-mi in ga po javnd razpravi veri-ficirati na naši skupščini.
Zavarovanje zgradb, s katerimi upravlja stanovanjska skupnost
Gospodarski objekt, ki ga zar dene škoda, predstavlja bolečo iz--gubo za celotao gospodarstvo. Ker pa ne vemo vnaprej, katerd objekt bo po&kodovan ter zato da si zagotovimo povračilo na-stale škode, morarao posamezne nezavarovane   objekte   zavarovati.
V ta namen ima Zavarovalnica Sava police za zavarovanje imo-vtne, preko katerih ima naša skup-nost na svojem obmodju požamo zavarovane stanovanjske in po-slovne stavbe, ter strojelomno nje. na dvlgala.
Požarno zavarovanje je sklenje-no z uporabo fafctorjev podzava-rovanja. V zavarovalni polici na-vede stvari (dvo ali več nadstrop-ne zgradbe, betonske zgradbe itd.) so tako zavarovane na dejansko vrednost. Obračunana škoda se po splošnlh pogojih za požamo zavarovanje povrne v polnem zije-sku. Načelo sorazmerja kot posle-dica podzavarovanja se. pri tem načinu ne uporablja. Med letom zgrajeni objekti, izvršene adapta-cije in dograditve so prav tako . zajet« v zavarovanje in zanje ve-Ija, da so zavaravane na dejan-¦ sko vrednost. Premija za navede-ne in za morebitne iz uporabe vzete stvari se obračuna dokonč-no po poteku zavarovalnega leta. Zavarovanje krije tudi nevamost uničenja oziroma poškodbe zava-rovanih stvari zaradi reševanja ob
'aastanku zavarovalnega primera ali zaradi njihove izginitve. Ne krije pa drugih posrednih izgub (odškodninske odgovomosti, iz-gubljene najemnine in podobno). Pri tem plačujemo še 15 "/• dopla-čiila za zavaTOT/anje amortiaacije pri dplnih škodah. Zavarovanje je sklenjeno za nedoločen čas in se lahko podaljšuje, dokler ga katera od strank ne prekine. Pre-kine pa ga lahko le za konec tekočega zavarovalnega leta.
Strojelomno so zavarovana vsa osebna in tovorna dvigala v stav-bah z zavarovalno vsofco 80.000.— din. Primer zavarovanja dvigal je za razliko od poiamega klasičen. To pomeni, da se nastala škoda povrne v s^razmerju z zavaroval-no vsoto in dejansko vrednostjo nevarno&tnega objekta. Zavarova-nje krije nevarnosti uničenja ali poškodbe ob nezgodi v času obra-tovanja (dogodkl, ki nastanejo ne-pričakovaino). Zavarovanje je tudi v tem primeru sklenjeno za 'nedo-ločein čas.
Zaivarovalec trpi pri vsakem za-varovalnem prirneru 10 odstotkov od zneska zavarovalnine, vendar najm^nij 300.— din, a največ 3.000.— din (foranšiza).
Poleg omenjenih dveh zavaro-vanj pa tniamo sklenjeno še za-varovanje odgovornosti. Zavaro-valnica zato jarnoi za škodo za-radi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, katere tretje osebe uiveljavljajo proti sklenitelju zara-di nenadnega iii presemetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejairao&ti, lastnosti ia pravnega raamerja, navedenega v zavaro-valni listini in ki Lma za posle-dico:
—    telesne    pioškodbe,    okvaro zdravja ali amrt neke osebe    -
—   unii^enae,  poškodbe  ali   izgi-nitev stvari.
Zavarovalne vsote, za katere smo se odločili in v okviru kate-rih Zavarovalnica Sava jamči, pa znašajo za osebe 50.000.— din in za stvari  15.000.— din.
Vsa navedena zavarovanja so sklenjene za vse zgradbe v up-ravljanju naše skupnosti, tako so s tem zavarovani tudi etažni last-niki odno&no njihovo premoženje, kakor tudi njihova odgovomost. Tak način pa je tudi mnogo ce-nejši od individualnega.
Prispevki etažnih lastnikov
Neurejena razmerja z ETL in ostaldmi uporabniki stanovanj ter upravljalcem povzročajo statne napetosti in nezadovoljstva na eni kot na drugi strani. Z zakonom o gospodarjenju s stanovanjskimi hlšami v družberu lasfcnini so sa-moupravni mehanizmi v objektu natančno regulirani, nedorečeno pa je ostalo vprašanje lastnikov dela stavb in njdhovega vpliva na upravljanje in gospodarjenje sploh. Skoraj v celoti je iz meha-nizma izroet problem medseboj-nih odnosov stanovalcev v hiši, kot fcudi njihovih razlidnih intere-sov. NajemiHik družbenega stano-vanja s plačevanjem stanarine po-krije vse svoje obveznosti, med-tem ko naj bi etaani lastnik krtl abveznosti v višinl dejansklh stro-škov. Pri tem se velikokTat zane-marjajo dejstva, da so finan&ie možnosti lastndka omejene. Visoke anuitete za odplačilo dolgov, sla-ba kvaliteta objektov in izredno visoki stroški eksploatacije objek-ta že tako lastnika stanovaiaja ze-lo bremenijo in niso redki prime-ri, da so lastniki vsled tega tudi eksistenčno ogroženi, zato je ogor-čen odpor z njihove strani pri takih odločitvah  razumljiv.
Da bi pomanjkljivost v zakono-daji nekako dopolnili, je naš Odbor za gospodarjenje v letu 1875 sprejel sklep, da je potrebno pred iOTajanjem vzdrževalnih del v hiši mešane lastnine pridobiti poleg zahteve hišnega sveta še so-glasje ETL. Praksa preteklega le-ta je pokazala, da je bila ta odlo-čitev na mestu, saj so kritike iz straoi ETL v veliki meri prene-hale, res pa je, da s tako odlo-čiitvijo niso zadOT/oljni HS, ker jih sklep obvezuje, da pri vsakem vzdrževalnem  delu   dosežejo   spo-
rassuim vseh stanovailcer t hiSt. Pri taikem visklajevaoju mnenj se hišni svet ekspaiiira kot arbiter v zelo oboutljivi zadevi, vsako opredeljevanje pa rodd kritike in napete odnose med stanovalci. Od-govomost za odlooitev pade samo na predlagatelja in to je v fcre-nutni situaciji HS, kateri pa te odgovornosti ni pripravljen spre-jeti, kar je človeško gledano po-polnqima razumljiivo.
Pod takimi pogoji je delo HS pra.k.fciono anemogočeno.
Zaradi vseh opisanih problemov ETTL odklanja vsake obveze, do objekta in upravljalca, kot tudi HS. Da bd bilo omogočeno nor-malno delo vsaj EB, je koordi-nacija na Mestni stanovanjski skupnosti sprejela začaano odlo-6itew, naj etažni la&tnik plača to-likšem del sredstev za tekoče vzdr-ževanje i!n upravljanje, kot jih pla6uje fcudi najemnik skosa sta-narino s tem, da je HS obvezan, da teh sredstev pri delu z objek-tom ne prekorači in da lastnika ni možno še dodatno obremenje-vati s stro&ki dejanskega obraou-na.
Prispevek, katerega lastnik pla-čuje s to odločitvijo, je določen po is-tih kriterijih kot veljajo za najemniška stanavanja. Delitev pa je sledeča.
20 % za tekoče vzdrževanje, s katerim razpolaga HS po poobla-stilu zbora stanovtlcev v hiši
12,7 % stro&ki upravljanja z ob-jektom strokovne organizacije Staninvesta, v katerem so zajeti strožki inkasa, vodenja ftnančne evidence sredstev v HS z vsemi obračuni kot tudi tehmična evi-deoca in pomofi pri izvajanjoi in planiranju investicijskega vždrže-vanja
0,50 % delovanje stanovanjske slcupnosti
2,7 % pogodbene in zakonske ob-veznosti SSS (tu je zajeto zava-rovanje, deratizacije in drugo).
S to odločitvijo je ustvarjena osnovna materialna baza za delo HS, vpliv na porabo sredstev pa je ETL omogočen na zboru sta-novalcev in v samem HS. Pogod-bene in zakonske obveznosti pred-stavljajo fiksne, z zakonam in po-godbamd dolodone stroške. Stro-ški   upravljanja   v   stanovanjsko
bišo z delovno organisBacijo StaW-invest pa predstavljajo pogodbe-no obveao stoupnosti za opravlje-na dela, katera so nujna, da bi gospodarjenje s stanovanjskim fondiorn normalno potekalo.
Dolooilo akontacije je začasen lArep, dokler se dokomčno ne ureddj-o pogodbenl odkiosd med vse-mii pTizadetimi. Ne smemo obiti d©js*iva, da nekateri ETTL dolgu-jejo za že opravljema vzdrževalna dela na področju inve&ticijskega tn tekočega vzdrzevanja skupno 1.566.000.— din, meditem ko dru-gj    etažni   lastniki   discipliniraiK)
poravnavajo svoje obveanostl.
Prepričani smo, da bo zmagato načelo zdrave parneti, seveda pod^ pogojem elsti" računi, dobri pri-jateljd, tako da eta&ii lastoik ve, zakaj plačuje in da se enakoprav-no vfcljuduje v odlodanje plasma-na svojega deleža.
Zato tak ukrep pobiranja akon-tacij ne gre takoj raztrgati, po-stapek pa bi sigurno moral pred-hodno v jaivno raapravo, saj so etažrri lastniki enakopravni filani naše družbe in niso na robu ald celo issven naše samouprave.
S. O.