VI. SEJE ZBOROV 1.PRVESEJEZBOROV 59. člen Prvo sejo vsakega zbora pripravi in skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po opravljenih volitvah delegatov. Če prve seje zbora ne skliče v tem roku dotedanji predsednik zbora, je to nemudoma dolžan storiti predsednik skupščine. Prvi seji predseduje do izvolitve predsednika zbora dotedanji predsednik zbora oziroma delegat, ki ga izvoli zbor izmed svo-jih delegatov. 60. člen Predsedujoči na začetku seje ugotovi sklepčnost zbora in da na glasovanje dnevni red seje zbora. Po sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsakega zbora na predlog predsedujočega svojo 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. 61. člen Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra-šanja se takoj sestane in pregleda predložena potrdila oziroma pooblastila ter morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, ki za-devajo postopek v zvezi z delegiranjem delegatov. Takoj ko konča komisija iz prejšnjega odstavka svoje delo. predsednik komisije poroča zboru o njenih ugotovitvah. 62. člen Zbor obravnava poročilo komisije za verifikacijo pooblasiil in imunitetna vprašanja in o njem glasuje. O vsakem spornem pooblastilu posebej odloči ali se potrdi ali razveljavi. 63. člen Če zbor združenega dela ali zbor krajevnih skupnosti ni verificiral pooblastila posameznega delegata, mora predsednik zbora o tem obvestiti konferenco delegacij oziroma delegacijo krajevne skupnosti, ki je delegata delegirala, in navesti razloge, zaradi katerih pooblastilo ni bilo verificirano. 64. člen Po verifikaciji pooblastil delegatov nadaljuje zbor z delom in izvoli predsednika in podpredsednika zbora. 65. člen Takoj po prvih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora je skupno zasedanje vseh zborov. Skupno zasedanje skliče predsednik skupščine, ki je v prejšnji mandatni dobi opravljal to funkcijo in ga vodi do izvolitve predsedstva za izvedbo volitev predsednika in podpredsednika skupščine. Po izvedenih volitvah novoizvoljeni predsednik skup-ščine prevzame vodstvo seje. 66. člen Predsednik, podpredsednik skupščine, predsedniki in podpredsedniki zborov dajo po izvolitvi slovesno izjavo in jo podpišejo. 2. SKLICANJE SEJE 67. člen Sejo zbora skliče predsednik zbora na podlagi periodičnega delovnega načrta. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora na podlagi sklepa zbora, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet, delovno telo skupščine ali zbora, vodstvo posamezne družbeno-politične organizacije in delegati te družbenopolitične organiza-cije v družbenopolitičnem zboru. Predlagatelji iz prejšnjega odstavka, ki zahtevajo sklic seje zbora, morajo predložiti skupščini gradivo o zadevi, zaradi kate-re zahtevajo sklic seje. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora tudi, če to zahte-va ena petina konferenc delegacij za zbor združenega dela ali ena petina delegacij za zbor krajevnih skupnosti, lahko pa jo skliče tudi na lastno pobudo. Če predsednik zbora ne skliče seje, ki bi jo moral sklicati, jo mora sklicati predsednik skupščine, v kolikor pa je tudi on ne skliče, to lahko stori ena tretjina delegatov v zboru. 3. DNEVNIREDSEJE 68. člen Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, delovna telesa skupščine in zborov, izvršni svet, upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije v občini in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom. Dnevni red za sejo predlaga zboru predsednik zbora. 69. člen Gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora in sklic seje morata biti poslana najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z določbami 12. člena tega poslovnika. Izjemoma se gradivo lahko vroči delegatom tudi kasneje, vendar najmanj 7 dni pred sejo, če gre za nujne zadeve, katere nimajo za posledico materialnih in finančnih obveznosti. Za dostavo gradiva delegatom skrbi tajnik zbora. Sklic seje s predlogom dnevnega reda se da v razpravo tako, da se objavi v deiegatskem gradivu ali na drug način in se pošlje tudi družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, izvršnemu svetu in predstojnikom upravnih organov. Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v drugem odstavku tega člena; razlogi za tak sklic morajo biti obrazloženi. Če je treba sklicati sejo zbora iz posebnih razlogov takoj, se seje udeležijo delegati, ki so imeli poobiastila za zadnjo sejo zbora. Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, katerim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom. 70. člen V nujnih primerih lahko predsednik skupščine, predsednik zbora, delovno telo skupščine in zbora, najmanj deset delegatov v zboru in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga. Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga, pri čemer upošteva zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in sporazumevanje, in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zboru. 71. člen O dnevnem redu glasujejo delegati na začetku seje. ' Ob določanju dnevnega reda odločajo tudi o predlogu za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Če med zbori ni soglasja o postopku iz prejšnjega odstavka, imenujejo skupno komisijo, ki pripravi sporazumni predlog in ga predloži zborom v sprejem. Če zbori tudi na predlog komisije niso dosegli soglasja, predlog za postopek iz prejšnjega odstavka tega člena ni sprejet. 4. PREDSEDOVANJE IN UDELEŽBA NA SEJI 72. člen Seji zbora predseduje predsednik zbora. Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora podpredsednik zbora. Če je tudi ta zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da vodi sejo. V tem primeru začne sejo delegat, s katerim se dogovori sekretar skupščine in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo pred-sedoval seji. - s 73. cien Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora. O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca. Predsedujoči ugotovi na podlagi poročila komisije za verifika-cijo pooblastil in imunitetna vprašanja, če je zbor sklepčen. 74. člen Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden mu predsedujoči ne da besede. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave. Govomika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči, ki skrbi, da govornika nihče ne moti in da delegatu ni kršena svoboda govora 75. člen Predsedujoči daje delegatom v zboru besedo po vrsti, kakor so se prijavili. Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslov-nika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojas-nilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave. Če zahteva delegat v zboru besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, mu da predsedujoči besedo takoj, ko to zahteva. Delegat v zboru se mora v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 76. člen Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede delegat lahko ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave. 77. člen Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno. Zbor lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo delegala v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj devet delegatov, od-loči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora. 78. člen Na seji sodelujejo brez pravice odločanja: - predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta; - predsedniki in člani delovnih teles skupščine in zborov, v kolikor niso delegati; - predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti, kadar so povabljeni na sejo samo zato, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih; - predsedniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij; - funkcionarji, ki vodijo upravne organe in predstavniki stro-kovnih služb. 5 VZDRŽEVANJE REDA 79. člen Za red na seji skrbi predsedujoči. Za kršitev reda se na seji smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. 80. člen Opomin se izreče delegatu v zboru, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če seže govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakral opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Opomin in odvzem besede izreče predsedujoči. 81. člen Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, če se ne ravna po zahtevi predsedujočega, ki mu je vzel besedo, če na drugačen način moti delo na seji, če na seji hudo žali skupščino ali dele-gate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine. ; Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na pred-log predsedujočega ali delegata v zboru, katerega predlog pod-pre najmanj devet delegatov. Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut. Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave. Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji. 82. člen Predsednik zbora obvesti konferenco delegacije oziroma delegacijo krajevne skupnosti in občinsko konferenco Socia-listične zveze delovnega Ijudstva o delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. 83. člen Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na skupnem zasedanju, skupni seji oziroma seji zbora, prekine sejo. 84. člen Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane. v kateri je seja in iz poslopja skupščine vsak poslušalec in drug udeleženec ali navzoči. ki krši red na seji zbora. Ce je red zelo kršen. lahko predsedujoči odredi, da se odstra-nijo vsi poslušalci. 85. člen Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo zbori skupščine, morajo upoštevati predpise o notranjem redu v skupščini. 6. POTEKSEJE 86. člen Ko predsedujoči začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z de-lom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvolita pred prehodom na dnevni red, na predlog predsedujočega 3-član-sko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Pristojnosti komisije so določene v 35., 36., 37 in 61.členu poslovnika. 87. člen Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu. Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu. 88. člen Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave dopolnilno obraziožitev. Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več govornikov, zaključi obrav-navo. 89. člen . Predsedujoči lahko med sejo prekine sejo zbora in določi, kdaj se bo nadaljevala. Predsedujoči prekine sejo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja in če je treba dobiti mnenje ter v drugih primerih, če to sklene zbor. Če je seja prekinjena, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo zaključi. 90. člen Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil obravnave ali če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda predsedujoči zaključi sejo. 7. ODLOČANJE 91. člen Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Predsedujoči med sejo po potrebi ugotovi sklepčnost seje zbora s poimenskim klicanjem delegatov. 92. člen Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut. 93. člen Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora. Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s statutom določeno tajno glasovanje. Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom rok ali s posamičnim iz-javljanjem. 94. člen Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči pokliče delega-te v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja. Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsedujoči, ker meni. da je to potrebno za natančno ugoto-vitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, kate-rega zahtevo podpre najmanj devet delegatov. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa da »se vzdrži« glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati v zboru, za kalere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. Klicanje delegatov v zboru opravlja tajnik zbora. 95. člen Zbor veljavno sprejme odlok ali splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom ali drugim predpisom ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov, vendar najmanj ene tretjine delegatov v zboru. Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen. 8 ZAPISNIK 96. člen O delu na seji zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili na seji sprejeti. V zapisnik se zapiše tudi izid glasovanja o posameznih zadevah. V zapisniku morajo biti navedeni delegati delegacij krajevnih skupnosti oziroma konferenc delegacij, ki se seje niso udeležili. V zapisniku družbenopolitičnega zbora pa se navede tudi delegate, ki so odsotnost opravičili oziroma izostali brez opravičila. V zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi delegati, predstavniki izvršnega sveta in drugi udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi in bistvo njihove razprave. Za zapisnik seje zbora skrbi tajnik zbora, za zapisnik o skupnem zasedanju in skupni seji pa sekretar skupščine. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in tajnik zbora. Za hrambo izvirnih zapisnikov skrbi sekretar skupščine. 97. člen Na dnevnem redu vsake seje mora biti po ugotovitvi sklepčnosti praviloma kot prva točka potrditev zapisnika prejšnje seje in poročilo o izvršitvi sklepov te seje. Vsak delegat v zboru in predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku in poročilu. O utemeljenosti pripomb odloči zbor na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo ustrezne spremembe. 98. člen Zapisnik je treba dostaviti praviloma vsem prejemnikom de-legatskega gradiva. 99. člen Potek seje se posname na magnetofonski trak; ta je sestavni del zapisnika in se arhivira za ves čas mandatne dobe. Vsak delegat v zboru lahko pred končno izdelavo sejnih zapisnikov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomljivih primerih odloči o popravku zapisnika predsedujoči. 9. SEJE SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUP-NOSTl 100. člen Določbe VI. poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.