Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. iltvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste, lnseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. Zrušimo organizacijo! • A 9« Odgovor »Učitelj skemuTo-v a r i š u«. »V'41. številki »Učit. Tovariša« odgovarja člankar Mirče Kozin tovarišu Medveščeku, ker se ie slednji drznil izreči vodstvu UJU, pov. Ljubljana ostro kritiko, oz. grajo. Po ideologiji tega sobrata bi morala biti kritika vse lepša, vse milejša. Res težke so bile besede, toda upravičene. Milejša kritika je bila na mestu le pred leti. Sedaj pa, ko se vse ruši, ko nimamo v resnici pokazati nobenega pravega uspeha naše organizacije, razun nekaterih ustanov, katere služijo le izvoljenim, sedaj pač človek težko izbira primerne izraze! In tov. Medvešček ni bil v Šoštanju osamljen! To je laž, kajti marsikateri je na tihem soglašal z njim, ni se pa upal na plan, boječ se maščevalne roke! Tembolj dobrodošel tak član, kakoršen je B. Medvešček in blagor društvu, kjer biva! Pravite, da je rušiti lažje nego zidati. Kaka pomota in dokaz, da člankar nima vpogleda v soc. življenje! Pomislite vendar, da je moral vsak javni rušilec, vsak kritik zrušiti v sebi vso konzervativnost, vso udobnost, da je lahko zidati s temelja! In ko je opravil pri sebi, je stopil na plan in seveda zadel starine (ne samo po letih, temveč češče po dulm). Sedanji ustroj UJU vendar ne odgovarja duhu časa! To mnenje je vseobče in ne ^samo tovariša Medve-ščeka in tudi ne samo učiteljstva. Vprašam Vas samo: Kaj nam je dala organizacija (in tudi vsa ostala društva) in kaj nam nudi sedaj? Kaj je izišlo iz društva, kar bi dvignilo društvo oz. člane? Morda materialne dobrine? Kje je pa etična in moralna stran društva? Alari so oni etično dobri ljudje, ki imajo v rokah vodstvo društev? Da, prav ima tov. Medvešček. — Vr niste znali vzgojiti svojih članov v prave čjane. v etično dobre ljudi — zato proč z Vami! Dekadenca naših društev je tu!« Narodni Dnevn.«, št. 229, 3. XI. 1925. H. K. Nekaj ljudi je, ki jim ni znana borba in razvoj naše organizacije za osnovanje velike edinstvene državne organizacije učiteljstva. ki iim ni .znana borba za podržavljenje učiteljstva, za znižanje službene dobe od 40 na 32 službehih let, ki jim niso znani uspehi organizacije za prvo zvišanje in izenačenje plač učiteljstva v naši državi, ki jim ni znana borba za unešenje učiteljstva v činovniški zakon, ki jim ni znana borba za uvrstitev učiteljstva po razvrstita! uredbi, da je učiteljstvo edina stroka med drž. uradniki. ki ima avtomatično napredovanje. kar ie neprecenljive vrednosti, ki jim ni znana še nedobojevana borba organizacije za uveljavljenje pravnih, materijal-nih in kulturnih zahtev učiteljstva v šolskem zakonu itd., itd. Prišli so pozneje, se vsedli na mehko in si nadeli devizo, da zrušijo vse! UJU so presojali po člankih, ki so jih brezglavi elementi, po subjektivnem naziranju. objavljali v tržaškem »Učiteljskem listu«. Začetek in konec ter vzor vse organizacije je bilo le delo »Učiteljske zveze« v Julijski krajini pod njihovo ero. Na UJU gledajo s prezirljivim zasmehovanjem, ne oziraje se na razmere. ki vladajo tam in tu. Prežeti komunističnih nazorov in rušilnega duha, ki hoče biti rušilec nacionalne države v Italiji in pod vtisom faši-stovske rušilne metode, ki hoče le na nasilno ustvarjenih razvalinah graditi svojo »novo tvorbo«, hočejo uporabljati iste metode sedaj v naši državi in samo rušiti, ne da bi samo enkrat povedali, kaj hoče-io zgraditi novega in kai postaviti mesto tega. kar podirajo. V izobraževalnih tečajih pri Sv. Luciji so se nalezli poleg dobrega tudi komunističnega rušilnega duha, ki ie bil morda dobra metoda za samoohranitev v Italiji in sedaj hočejo istega duha zasejati tu med učiteljstvo, kot edino zveličavno in primerno sredstvo za ozdravljenje vseh razmer tudi v naši državi. Dolgo smo molčali, toda danes moramo povedati javno: da jim ni za stanovsko vzgojo in kulturno izobrazbo, temveč jim je gornja tendenca prva, ki jo zasledujejo pri vsem svojem delu. Učiteljski pevski zbor je v Julijski krajini velikega pomena, ker kulturno dviga in nacionalno ohranjuje naš živelj v Italiji. Tudi to proglašajo kot univerzalno sredstvo za ozdravljenje razmer med učiteljstvom v naši državi, ne oziraje se pri tem na razmere in potrebe tu in tam. Veliko gonjo?uprizarjajo napram vodstvu organizacije, češ, da iim ni izvedla tega za sedaj še lahko odložljivega sredstva za učiteljsko organizacijo v naši državi in da ie dala to univerzalno sredstvo proti vsemu' nezadovoljstvu v učiteljskih vrstah v naši državi iz rok — »Društvu učiteljev glasbe«. Ne upoštevajo 'pa pri tem, da se je s tem izvršila le razbremenitev in se je izvedel le princip delitve dela. ker so člani »Društva učiteljev glasbe« — ki so povečini tudi člani UJU — prevzeli veliko breme nase; da se ie s tem tudi gmotno razbremenilo UJU, ker bodo člani »Društva učiteljev glasbe« žrtvovali čas, predavanja itd. ob svoji požrtvovalnosti brezplačno učiteljskemu pevskemu zboru. Učiteljski pevski zbor pa bo ostal vseeno učiteljski ter bo dvigal tudi ugled članov UJU, ki bo lahko drugam posvečalo svojo, že itak na malo število aktivnih delavcev omejeno energijo in sile. Ne upoštevajo, da ie pevski zbor sedaj v strokovnih rokah, kar je edino pravilno. Nočejo upoštevati, da dokler nimamo osigurane splošne trdne baze, t. j. ustalitve prosvetnih razmer s šolskim zakonom, na kateri se bo šele lahko organizacija posvetila drugim vprašanjem — se mora organizacija posvečati v prvi vrsti tem vprašanjem. Prvo je dobra baza, za katero se sedaj borimo, da nas ne bodo potem vedno znova vznemirjala pravna vprašanja, na tej šele bomo lahkko potem mirno delali za kulturno in gospodarsko povzdigo našega stanu in za socialni ugled učiteljstva. Manjvredni so jim tudi naši listi! Vzor iim je »Učiteljski list« v Trstu, ki ima povečini pedagoško šolsko vsebino. V svoji kratkovidnosti pa prezrejo, da imamo pri nas višje organiziran tisk in za prosvetno - šolska vprašanja Specialen list »Popotnik«. Ne pojmujejo naloge stanovsko-politiškega lista, kot prvovrstno organizačnega glasila, stanovsko borbenega glasila in tudi menda hotoma prezro sistematično delo za vzgojo mladine z mladinskim listom »Zvonček«, or-ganizačnim glasilom prosvetnega dela »Prosveta« in organizačnim glasilom za temeljito, sistematično vzgojo stanovskega naraščaja »Učiteljsko Omladino«. Vse to jim je — nič! Njihovo pozitivno delo pa je, ako se jih pri okrajnih društvih postavi v izobraževalni ali prosvetni odsek, da tam kai ustvarijo in pokažejo, da se ob koncu sezije izgovarjajo na pov. .UJU, »da zato niso nič delali in naredili, ker tudi pov. UJU ni nič delalo in ker niso imeli nobene opore v centralnih odsekih«, dasi je niti niso iskali, niti pri teh odsekih sodelovali niti skušali dvigniti. Pozitivno njihovo delo ie tudi to, da pridejo k zborom, kadar imajo upanje, da bodo kaj zrušili, ni jih pa k nadaljnim sejam, ko ie treba delati, graditi. Rušiti je prvi in zadnji njihov program. ki so ga dosedaj javno objavili in ga javno proklamirajo! Najžalostnejše pa je to, da morajo radi njihovega razdiralnega dela po nedolžnem trpeti drugi, kajti javno mnenje učiteljstva in meroda.inih faktorjev ter razpoloženje se ie pričelo obračati proti temu. kar prihaia jz Primorja z nekim nezaupanjem. Zato smo morali iz,pregovoriti javno, radi one ogromne večine, ki je tudi iz Primorja in sigurno ne soglaša z njimi, na katero pada po krivici tudi senca tega zla, ker se je pričela sodba preveč pavšalirati. Zabraniti moramo, da radi posameznih ne bodo trpeli vsi, in da radi njihovega brezglavega početja ne bodo trpeli oni, ki bodo oo sili razmer tudi v bodoče pri-morani zateči se v našo državo. Če kdo. pa organizacije ne bodo pustili rušiti oni. ki so jo pomagali graditi in so jo zgradili! Problem našega stanovskega gospodarskega vprašanja. (Odgovor na gospodarske zmote gosp. Bogumila Medvešeka ) Nisem sicer jaz poklican za to, da moram zagovarjati naša stanovska gospodarska podjetja proti zopetnim izpadom na nje s strani gosp. Medveščka v »Narodnem Dnevniku« št. 230 od 4. novembra 1925 in bi bila to naloga vodilnih in odločujočih faktorjev naših stanovskih gospodarskih podjetii in našega stanovskega gospodarstva, vendar se mi zdi v škodo stanu, našim ustanovam in resnici, če molčimo in pustimo, da se senzacio- nalne demagoške vesti, ponajveč brez resnične podlage širijo med učiteljstvom. Predvsem moram konštatirati, da so vse učiteljske gospodarske ustanove, zadruge in društva samostojna podjetja, s svojimi od organizačnega vodstva ločenimi upravnimi odbori, odvisne in odgovorne občnim zborom lastnih zadružnikov, oziroma članov. Vodstvo organizacije preko teh občnih zborov nima vpliva na ta podetja in tudi ne direktne- LISTEK. V Pariz. (Dalje.) Obedujemo pri rojaku Srbijancu Dobri Jaksimoviču, ki ima svoj resto-ran Rue de la Harpe 3. Hrana je obilna in dobra in nas ie postregel prav dobro, za kar mu gre bratska zahvala i na tem mestu. Natakarji so večina Grki, izjema je bi. Pero, ki je imel polne roke dela i nami, l^r je razumel naš jezik. Promet po Parizu je ogromen. Rodoljub z dežele postane nervozen na širokih bulvarjih, ker mu piskaio avtomobilske hupe od vseh strani in revež včasih skoraj ne ve, kam bi ušel pred pretečo nevarnostjo. Če pa človek natančno preg.eda ves ta velikanski promet, vidi, da funkcionira brezhibno. Brez vpitja, prerivanja in karambolov valovijo nepregledne množice ljudi in velikanski treni najrazličnejših vozil. Največji umetniki na cestah so pa brez dvoma kolesarji, ki švigajo z nepojmljivo spretnostjo med ljudmi in vozili. Mnogo pripomore k rednemu prometu tudi velika zavest vsakega posameznika in pa obzirnost, ki jo drugod skoraj ne poznajo. Našim avtomobilistom, ki tako nesramno drvijo skozi vasi, bi priporočal malo pariške šole. Tam je pešec res človek in ima vso prednost pred avtom. Kdor se vozi, pridobi ogromno na času in gotovo ni prav, če se ustavlja počasnega pešca, ki gre za vsakdanjim kruhom. Na križiščih so signalne svetilke, ki zagore od časa do čaša in dajejo z zvoncem signal za ustavitev prometa v eni smeri. Takrat se požurijo drugi, da pridejo preko cest in potem se pomet zopet regulira na drugi strani. Pri ve.ikem prometu ie videti prav dobro, da je n. pr. »vozi levo!« ali ozna-čenje vozne smeri po vozniku kakor-šnegakoli vozila ni kaprica od strani policije, ampak krvava potreba, da se vrši promet nemoteno in Se preprečujejo raz-, ne nesreče. Naravnost ogromen promet je pa pred opero. Tam pravijo, da pa-sira dnevno skoraj pol milijona ijudi. Zelo praktični so taksi, ki jih je na tisoče. Prostora je v njih za 4 osebe in od 1 km plačaš 1 Fr, tudi za 4 osebe. Po tem računu bi se pripeljal človek s tremi prijateiji na Posavje za 10 kron! Tujec imej vedno pri sebi razločno pisan naslov svojega stanovanja, konzulata in še kakšen drugi znani naslov, od koder se lahko zopet orientiraš. Če se izgubiš, je najenostavnejše poklicati taksi s »hep!«, pokazati adreso in kmalu sj na mestu. To velja seveda za take ljudi, ki ne znajo dovolj jezika, za nas to ni veljalo, ker smo znali vsak svoj jezik — hm! Policiia je, kar se prometa tiče zelo rigorozna in daje pešcem vedno prednost pred vozili in ta demokratizem v praksi mi je iako ugajal. (Dalje prih.) Jedna marljiva, svestrana i vrlo plodna radenica — naša drugarica. Skromnost je jedna od običnih vrlina. koju poseduiu pravo obrazovani ljudi. Oni, u posedu visoke kulture, mirno i nesebično, ne očekujuči nikakve nagrade ni pohvale, rade i grade. Radnja i gradnja — to im je svrha, cilj. Ne raz-meču se svojim stvaralačkim silama, da drugima kade i da ih drugi hvale. Takvi nesebični, skromni, tihi i »nerazvikani« a snažni pojedinci ostanu kadkada neza-paženi, osobito u manje obrazovanoj sredini, kao što je nažalost naša! Mi smo dali toliko svetlih, umnih, radnika, koji su stekli svetski glas te su u stranom svetu vrlo uvaževani, a mi ih, na sramo-tu našu, malo i 1 i nimalo ne poznajemo. Tek nam stranci moraju da otkriju naše narodno blago! Preko drugih naroda mi koliko toliko poznajemo naše velikane i naše bogatstvo. Osim mnogih drugih, tako ie i Jelica Belovič-Ber- nadzikovska v vanjskom svetu cenjena kao vrlo odlična spisateljica, or-ganizatorica itd., dok je kod nas baš od »merodavnih krugova«, od kojih bi čo-vek očekivao najviše razumevanje, ona, rekao bi — prezrena! Jedan naš idealni drug, Dušan Jel-kič, učitelj u Starom Bečeju (Bačka), koji osobno ne poznaje gospodju J. Belo-vič-B., napisao je jedan veoma simpati-čan prikaz svestranog i plodnog delovanja ove gospodje. Tai prikaz, knjižica od 32 str. velikoga formata, izdana u Sarajevu ov. god. (Štamparija »Obod«) nosi naslov »Četrdeset godina književnog rada Jelice Belovič-Bernadzikovske«. Nije tek slučaj što jedan učitelj o učiteljici može da napiše tako istinit, iskren, topao i jasan pregled. Taj pregled je izraz dubokog i dužnog poštovanja što ga naš drug ima prema lično nepoznatoj drugarici. Iz toga pregleda izbija, da je njezina bol — njegova bol, niezina radost i veselje — njegova radost i veselje. On s njome oseča, plače i smeje se. Baš drugarski! I ja sam ovu malu ali toplo pisanu knjižicu sa uživanjem čitao, te osetih je deo one sramote, koja pada na sve one, koji se ponose sa poznavanjem možda i tude književnosti, a svoju poznaju »ni s oka ni s boka«! (Dalje prih.) Obdarujte deco za Miklavža s knjigami iz založbe Učiteljske tiskarne! vsak revolucijski ookret na škodo in gotova propast za vsako gospodarsko pod-vzetje. Operiranje s stvarmi, o katerih se ni dovolj poučen in beganje učiteljstva s senzacijami, ki baje obstojajo in se doga- jajo, teror in sklepi pri gospodarskih vprašanjih, ki bazirajo na umetno in mo-mentano ustvarjenih razpoloženjih — je prosta demagogija, ki '-»e or\ gospodarskih vprašanjih vedno maščuje. Ivan Dimnik. Učiteljski dom v Mariboru. ga vpliva na gospodarstvo teh podjetij preko upravnih odborov. Gospod Medvešček trdi, da te gospodarske ustanove, ki nosijo učiteljsko ime, niso naše. niso učiteljske. Celo tako daleč ie drzen s svojo trditvijo, da ie bilo morda nekoč to naše. sedaj ni več. Ta trditev se hitro ubije sama, če pogledamo le pravila vseh teh gospodarskih ustanov. Pravila pravijo: Zadružniki Učiteljske tiskarne smejo biti le učitelji; zadružniki Tvornice učil smejo biti le učitelji in profesorji in tudi upravni odbor tega podjetja sestoji le iz učiteljev in mnogih profesorjev; člani Učit. konvikta so lahko le učitelji. Učiteljskega doma tudi le učitelji, Učiteljske Samopomoči le učitelji in profesorji in Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini le učitelji. Če so člani teh podjetij lahko le učitelji in samo učitelji, potem menda ni treba dvoma, da se lahko ta podjetja na-zivajo učiteljska in ker služijo v korist in povzdigo učiteljskega stanu, torej našo korist, jih menda tudi lahko imenuje^-mo »naša«, kar s tolikim zasmehovanjem ironizira g- Medvešček. . Kako malo se je sploh poglobil gosp. Medvešček v gospodarska podjetja kaže dovolj to, da. Učiteljsko hranilnico ¡U posojilnico kar kratkomalo vtakne kot podjetje Učiteljske tiskarne, dasi s tiskarno nima nič skupnega in ni v nobeni zvezi ter je vsako za-se gospodarska ustanova, vsaka s svojim upravnim odborom. Zlohotna pa je njegova izjava glede Tvornice učil, ki tudi ni d.el tiskarne in ie to sedaj zadeva upravnega odbora, ki ima na podlagi te izjave priliko, da zadevo po tiskovnem kakor po splošnem kazenskem zakonu obravnava z g. Medveščkom lahko pred sodiščem. Enako se lahko tam obravnavajo tudi druga namigavanja, ker gospod Medvešček ni niti član podjetij, ki jih kritizira in tudi če bi bil. je njegova dolžnost iznašati stvarno kritiko naprej pri občnih zborih podjetij samih. Vsako drugo kritiziranje, ki je v škodo podjetja, ie kaz-njivo. Ko se vprašanje Tvornice učil uredi, smo radovedni, če bodo imeli oni, ki se daj demagoško begajo učiteljstvo, še toliko poguma. Da obstoječe gospodarske ustanove niso direktna last organizacije, kar ni prav g. Medveščku, je obsebi umevno, ker po obstoječih zakonitih predpisih biti ne morejo in morajo imeti vsaka svoj upravni odbor. Tudi ie problematično vprašanje, ako bi bilo zdravo gospodarsko načelo, da bi bila ta podjetja direkN-no odvisna od sklepov organizacije, ker pri gospodarskih .podjetjih morajo v prvi vrsti prevladovati gospodarski in ne drugi momenti, ki so odločujoči često pri kakih sklepih mase. Momentana dispozicija, celo pa demagoštvo ne sme imeti vpliva pri gospodarskih podjetjih, ker je to v škodo in sigurno»propast podjetij. Gre pa gosp. Medveščku za drugo, razumem, za demokratizacijo gospodarskih podjetij in v tem, s to temeljno njegovo idejo, se strinjam. Zato pa pravi g. Medvešček: »Koliko pa vas ie, vprašam, delničarjev te akcijske družbe?« Vem, kaj bi rad g. Medvešček! Da bi vsi člani organizacije bili tudi člani vseh gospodarskih podjetjih, tako Učit. tiskarne. Tvornice učil, Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Učiteljske Samopomoči. Učiteljske hranilnice in posojilnice. Učiteljskega doma in Učiteljskega konvikta. Tako bi moralo biti in tako bi bilo prav, da bi vsi člani imeli korist od teh zadrug in gospodarskih društev in bi vsi člani tudi pomagali tem ustanovam, kadar bi potrebovale pomoči. Gospod Medvešček misli, da bi vsi člani organizacije obvezno morali postati vsaj z enkratnim zadružnim deležem zadružniki stanovskih zadrug in z obvezno redno članarino člani stanovskih gospodarskih društev. Tako bi moralo biti in tako bi bilo prav! Kdo pa je kriv, da ni tako? Danes so zadružniki vseh naših stanovskih zadrug poedini člani iz povečine vseh okrajnih učiteljskih društev. Pov UJU Ljubljana. Najvišje število članstva iz orav vseh društev ie dosegla dosedaj Učiteljska Samopomoč; z obvezno članarino Učiteljskega doma in Učiteljskega konvikta, pa bodeta ti društvi imeli prvi včlanjene šele vse člane vseh društev v svojih področjih. Učiteljska tiskarna je ob ustanovitvi 1. 1906. pozvala člane vseh učiteljskih društev »Zaveze« k pristopu, tako s Kranjske, Štajrske, Primorske in Koroške; ob vsakem občnem zboru se ie pozivalo v poročilih k pristopu. Od l 1908. dalje sem podpisani sam ponovno pisal o naši stanovski gospodarski osamosvojitvi v »Učiteljskega Tovariša« in pozival k pristopu in obveznemu članstvu vsega organiziranega učiteljstva k naj šim gospodarskim zadrugam in društvom. Po prevratu je Učiteljska tiskarna ponovno pozvala potom okrajnih društev vse učiteljstvo, da naj pristopi v zadrugo. Enako je potom okrajnih društev pozival Učiteljski zdraviliški dom k pristopu vse učiteljstvo; enako so šle ponovne okrožnice za pristop od Tvornice učil. Učiteljske Samopomoči itd. Ponovni so bili pozivi v »Učiteljskem Tovarišu«. Ne morem pa prezreti zlohotne, ponovno že g. Medvešček pojasnjeno zadevo, da Učiteljska tiskarna, Tvor-nica učil. Zdraviliški dom niso delniške družbe, temveč so le zadruge, od katerih prejemajo zadružniki le obresti od zadružnih deležev, ne pa dividend z ozirom na čisti dobiček. Vse drugo gre v razširjenje podjetja in v dobrodelne učiteljske in kulturno prosvetne svrhe. In od tega je bila tudi organizacija, Učiteljski konvikt itd. že mnogo deležna. Sklepajo pa o tem občni zbori posameznih .podjetij. Spominjamo samo na številne odpise, ki so jih napravila posamezna podjetja organizaciji, na prostor in drugo, kar ji nudijo, na darila^ iz čistega dobička občnih zborov itd. Če pomislimo, da bi sicer vsa ta sredstva za razvoj organizacije morala organizacija zahtevati od članstva in da se ie čisti dobiček teh podjetij porabljal v korist učiteljstva in prosvete, pač lahko učiteljstvo smatra ta podjetja za svoja, čeravno vsi učitelji in učiteljice še niso zadružniki vseh podjetij, kar pa lahko Ke postanejo. Občnim zborom pa ne morejo odrekati, da bodo smeli odločevati o svojih podjetjih. Ne morem se strinjati tudi z 1iazi-ranjem g. Medveščka, ko proglaša sedanji odbor Učiteljskega konvikta za nekak bojni kader v naši organizaciji, predvsem gospodarski organizaciji, ko pravi: »Zato ie ideja gospodarske osamosvojitve, katero vidijo in ¡propagirajo nekateri v rešitvi vprašanja Učiteljskega konvikta, zgrešena... Ne gre torej za konvikt v ožjem pomenu, »konvikt« je le tesna obleka, ki smo jo oblekli v sili in naglici tej veliki ideji... Vse, kar je trhlo na stavbi, bo porušeno;...« Gotovo je. da je bil konvikt oddan novemu odboru brez odpora le za to, ker smo še vedno prepričanja, da bo odbor zidal na vseh naših organizacijah, ne pa rušil, kakor proglaša g. Medvešček. G. Medvešček je storil zelo slabo uslugo Učiteljskemu konviktu s tem, da je proglasil javno novi odbor za bojni kader in zato ni vreden, da je v nadzornem odboru Učiteljskega konvikta. Še eno izjavo g. Medveščeka moram zavrniti. On piše o zadevi načina izvedbe obvezne članarine za Učiteljski konvikt: »Delegati niso imeli toliko razumevanja in ne toliko moči, da bi jo sprejeli. Pustila se je odločitev društvom. In posamezna društva nai bi izpeljala to, kar ni mogla izpeljati celotna delegacija! Je-li to resno?« Grešnik te zadeve sem jaz! Na seji ožjega sosveta v Štorah sem stal že na načelnem stališču, da obveznih obremenitev članstva z večjimi vsotami ni zdravo oktroirati s strani delegacije in ie taka vprašanja treba postaviti na najširša tla, pred okrajna drušva, preden se napravi obvezni skupni sklep. Tovariš Lapajne sam je izprevidel, da ie ta teza prava in ie na delegaciji sam pristal na njo. Ako hočemo, da se taki sklepi tudi izvajajo, jih moramo postaviti v najširše odločevanje. Sedaj se je večina društev s sklepi že tu in moramo zadevo izpeljati in jo bomo tudi izvedli, ravno radi tega, ker je bila postavljena rešitev na pravi temelj. Drugače bi pa dvomil na uspeh, če bi samo delegacija sklepala o tem. Tako ie tudi z drugimi podjetji in »osamosvojitvijo«, kakor naziva gospod Medvešček svoj »pohod«, ker članstvo ne bo samo osamosvajalo, temveč je treba tudi nekaj plačati pri pristopu in kjer igra gospodarski moment svojo vlogo, ie treba več resnosti in informativ-nosti pred javnimi nastopi. Če kje, je pri gospodarskih problemih le evolucionalna pot na mestu in .ie Dne 2. t. m. je imel širji odbor U. D. v društvenih prostorih v Mariboru. Slovenska ulica 2, sejo, na kateri je vodstvo poročalo o svojem poslovanju ¡n na katerem so se določile smernice za bodoče delovanje. Iz blagajnikovega poročila je posneti. da se je v tekočem letu povečalo društveno premoženje za okroglo 50.000 Din. Gmotni položaj pa bi bil lahko veliko boljši, ako bi se založeni zemljevidi uporabljali na vseh šolah in če bi se številni tovariši(ice), zlasti mlajši, nekoliko bolje zanimali za društvo. Glede članstva_apeluje odbor še na onih par učiteljskih društev, ki še niso korporativno pristopila, da to sedaj store. Dalje priporoča tovarišem^icam), ki so napram društvu še popolnoma indife-rentni, da mislijo na prihodnjost in na potrebo in moč solidarnosti in samopomoči. Da ne bode mogel nobeden stanovski nezavednež društva izkoriščati, ko Preko burnih viharjev svojega življenja me je nesrečna usoda zanesla v obližje našemu stanovskemu krmilu, tako da tja in sem lahko čujem marsikaj, kar mi zelo olajša vest, tja in sem pa se naše misli — vsai misli — znatno križajo. Izšel sem iz dobe, ko je bila »šola politicum«, vadlalna kocka državnih, deželnih in zakotnih političarjev. Radi šole same je obstajal nekak spor med državo in cerkvijo, dočim je bilo učiteljstvo samo le igračka tak0 enih kot drugih eksponentov. Ves naš boi se je tedaj osredotočal na našem stanovskem pravu, osvoboditvi iz krutih klešč, ki niso poznale ni-kakega usmiljenja. Kot lisica si moral iz pasti odgrizniti nogo, da si se splazil v svoj brlog, od koder si smel samo še v temini tavati po obzorju, ki je srečne navdajalo ob svetlobi, ki je ječala od rožljanja tesnih spon prostovoljnih sužnjev. Došlo je osvobojenje. Boj za kruh je bil dobojevan, ysaj pisali smo tako. Učiteljstvo ie bilo oproščeno spon, skakljalo od veselja kot psiček, ki ga spustiš z verige, skakljalo in naravno zopet nastavilo vrat, da mu privajena gra-danca oklene dolgoletne zareze. Hodim od zborovanja do zborovanja, od kongresa do kongresa, toda pov-sodi jadikovanje, ozlovoljenje, pritajeno godrnjanje. Pa nad čem? Tu čujem moža navdušenega demokratskih idej, ondi slišim glasnika reformiranega socializma, narodni soci-alec skuša nacionalne ideje združiti s svojo življenjsko eksistenco, radikalni borec je nejevoljen, da se mu ne priznava predpravica, ki sodi veličini njegove partije, hlastanje radičevcev po glavah, ki so jim bile usodne, prehaja v strast, komunist, ki je na prvem kongresu rjovel kot lev, danes izza vladi-nega plašča praska vsevprek, kar doseže, mi sami, stari liberalci, pa jahamo onemoglo truplo zatajene pokalice, ra-dujoč se veselega koncerta, ropotajočega bobnenja, ki nas obkroža vse-povsodi. Kaj hočete, saj smo ujedinjeni, uje-dinjeni od Triglava do IKajmakčalana, od zenita do nadirja! In »12 hiljada nas ima,« to je sila, nepremagljiva, neprecenljiva. »Pa on-da?« Pesimist, tako mi pravijo že od nekdaj, zajašem konja, zdaj železnega, zdaj dvokolnega, pa se zapodim med nje, med one vse, tu same, ondi skupne. Mrkih pogledov, mirnega vedenja me Mežičani sprovedejo v svoje okrožje. Šola. Prva soba: Orlice: druga: So-kolice. Gledam po tleh — nič las. »Gre to?« »Gre!« V topilnici: nagi možje, neznosna vročina, strupen zrak. Prijazni pozdravi, učitelju borcu, sočustvujočemu. Molče korakamo mimo hrama kapitala, ki bije bode nudilo ugodnosti, se bode vodil natančen seznam plačujočih članov. Ker morajo vsi člani UJU prispevati za kopališče na jugu. moramo tudi doseči^ da nam pomagajo na enak način srbski in hrvatski tovariši graditi naša konvikta v Ljubljani in Mariboru. U. D. izda tekom tega šolskega leta zemljevid celjskega okrožja in pripovedke in pravljice iz naše oblasti, do začetka prihodnjega leta pa koloriran državni grb. Da učiteljstvo ne bode delalo vedno le za druge, prosi odbor tovariše(ice) na deželi, ki prirejajo razne veselice in slav-nosti. da zahtevajo, naj se izroči del čistega dobička prireditev U. D. Prihodnji občni zbor se vrši dne 19. marca 1926. Končno se je še sprožila misel, naj zbira društveno vodstvo igre za šolske odre in jih proti primerni odškodnini po-sojuje šolam. Pomagajmo si sami, in bog nam pomore! boj — in s kom? — z učiteljem — in radi česa? — radi šole in politike. Pa se zakadim gori v Haloške hrame. Strašna vročina. Kot kamen trde kepe se vale izpod težke rovnice. težak znoj kaplja doli na sladki sad in se meša z opojnim sokom, ki meša glave vsem tolikim, ki ne poznajo gorja vinogradniškega trpina. — »Težka dohodarina nas tare, gospod učitelj!« »Pa saj ste radi-čevec. on naj vas spasi!« mu odgovori moj tovariš. Molče sem odšel. Doli smo se našli. V veseli družbi. Samo, da veselo je! Ni li Prekmurec tožil, da ga ne poznamo? Ne njegovega dela, ne trpljenja. Pa hajdi gori! Usidram se v eostiin/ Zabavljanje vsevprek, nad državo, nad šollo, draginjo. Poslušam učitelja; samo ven, ven, na Kranjsko. Ljudstvo nas sovraži, Madžaroni zaničujejo, nimamo niti najpotrebnejšega za življenje, To-varišica se izreka pohvalno. Ima lepe uspehe v šoli. prireja igre, telovadi v madžarski šoli. Sreča ji je milejša; pa kakor povsodi. šablonsko se ne dajo ceniti ne razmere, ne povodi. Doli v bojanskih nižinah in dolinah naletim na tovariša, ki zbija na radi-čevski boben in pritrkava z demokratskimi renami, ozlovoljen je nad stanom, plača mu je preborna, na vrtu skrbno goji plevel, v gostilno nam zbere veljakov, politizira se na debelo, zabavlja »en gros«, »kafane« so prenapolnjene prekrižano sedečih mož, ob zamreženih oknih se skriva suhljati ženski obraz in vsem tem »revežem« država ničesar ne da, vzdržujejo io pa sami oni, pa samo oni tam s Kupreškega kakor Livanjske-ga polja. Pa nikogar ni, ki bi enemu kot drugemu prilival hladilne pijače! Pridružim se slovenskim zemlje-radnikom k izletu v Srbijo. In jaz, ki sam trosim seme po njivah in kobacam ob plugu, ne smem izdati, da sem kmet, ker ne znam po kmečko ukati, bogva-ruj, da bi se izdal za učitelja! Vsa prireditev bi trpela na ugledu, kakor da bi jo priredili učitelji. In doli po Srbiji nas sprejema srbski učitelj s srbskimi otroci in nas učiteljev je četvorica, pa naj molčimo! Ne! Vmešamo se tu, vmešamo tam, na željo prvih slovenskih ratarjev. Iskrena beseda je kar najbolje učinkovala na preprostega seljaka, ki nas je sprejemal, kakor da smo mu mi prinesli odrešenja. Življenje učitelja samega pa je tesno strnjeno z žitjem okolice, ki ga obdaja. In pridem domov. Tovariš veže culo, da se preseli v mesto. Zakaj? Star sem. Oblasti me večkrat pozivajo, zdravnika rabim. Noge so mi oslabele za pešhoje, vozniki so predragi. Ondi v mestu mi vse to odpade. Tu na deželi za drag denar komaj spravim skupaj potrebnih živil, s špecerijo se moram zalagati za vso zimo, ker me sicer sneg zapade, a daleč okoli ni nobene trgovi- JOSIP LAPAJNE: Osvobojenje. Za podeželske odre ob drž. praznikih je izšla igra „Ave Patria". Glej oceno stran 4! ne. V mestu vsega tega ne občutim. Pa otroci bodo lažie študirali ob moji rami. »Gotovo imaš že dekret v žepu?« »Dekret? Saj vendar ne morejo prezreti mojih let, mojih dolgoletnih težav!« _ »Prestar jim boš. prijatelj!« mu pra vim. »In muzicirati ne znaš! Svet ljubi mladih, veselih ljudi, da z njimi ali vsaj za nje uka, ne pa da toži o družinskih skrbeh in zdravnikih.« »Motiš se, dragi!« mi pravi. »Doli so mojemu sošoicu ravnokar podelili dvoje užitnih mest, pa da bi mene prezrli?« v , Smilil se mi ,ie moz. Kljuke so se sicer upogibale, ni se pa uklonila volja. Mož ie bil — in ie moral ostati »prestar«. Seveda oni drugi, »ja rriein Lie-ber, dass ist...!« Službeno mesto ponudijo mlademu iskreno poštenemu možu. »Ne morem, starejši, potrebnejši se oglašajo.« »Vi dobite mesto, samo recite!« »Rok je že potekel.« »Vseeno, dobite kadar hočete!« Mladi mož pljune in odide v svoj nemirni gaj. Doli v Subotici se križajo roke, govori se s pestjo, debatira z nogo. In krik in vik, in hrup. ropot spremlja krasne alegorične slike. Kolikor je strank v državi. toliko čuješ imen, toliko groženj, osvete za prihodnjost in preteklost. Na željo našega poverjeništva se vržem v sredino žugajočih se borcev in jim razložim naše nazore o organizaciji. _ Mi smo ljudje, ki nam je razširjati kulturo, pozabljamo pa, da moramo sami biti kulturni. Osveta je naša najtežja slabost, ugonabljala ie naš narod rod za rodom, nesloga je drugovala in pomagala k propasti domalega vseh slovenskih plemen. In mi kulturonosci, jugoslovenski učitelji, ki smo se po ujedinjenju ujedi-nili, a se le na papirju kažemo ujedinje-ne, ne znamo brzdati svojih politiških strasti in ne kažemo nikake volje, da bi se ujedinili s srčno vezjo, stanovsko ljubeznijo. Če je mogoče, da so udruženi v skupni organizaciji politični glasniki, naši žurnalisti, bi pač ne bilo težko, da izključimo iz naše stanovske organizacije politična stremljenja in se udružimo resnično le na stanovski podlagi, v korist svojemu stanu, šoli in po njei državi. Vlade prihajajo in odhajajo, politično vreme je nestalno, stalna pa ie šola in učiteljstvo, ki bi imelo korakati za svojimi cilji preko vseh politiških viharjev. In pridem zopet domov. »Kmetijska družba naj se depolitizira,« piše voditelj politiške stranke SDS, kajti le tedaj bo mogla ustrezati svojemu namenu in koristiti vsemu narodu.« Cerkev je družba vseh pravovernih kristjanov, nikogar nimajo pravice izključevati, če le živi po predpisih cerkve. Toda g. škof misli, da le ena stranka služi pravemu namenu in žuga vsem onim, ki bi se ne pokorili. In kaj je namen onih drugih, ki se ne uklanjajo? Depolitizacija ni nič drugega. Tako povsodi. Pa pridem k seji, kjer se razmotriva o političnem vmešavanju v naše stanovske zadeve. Na eni strani udarjamo ob vrata, ki ie izza njih padla krivica, v isti sapi pa že zagovarjamo: »šola je ooliticum,« »naslanjati se moramo na politične stranke!« S šolo tedaj valovimo po politiškem vretenu zdaj gori, zdaj doli, sredobež-nost naj pa na nji zadošča svojemu pri-rodnemu zakonu! Nameni naše organizacije naj bi bili predvsem etičnega in kulturnega značaja. Jaz pa smelo trdim, da je stanovska organizacija predvsem za to tu, v -pokoi in kdaj in koliko novih bo na-«'-staviti! —čh »Česky Učitel« corftra »Škola meštanska«. Drugi list piše: »Nobčn učitelj osnovne šole ne sme biti imenovan za okrajnega šolskega nadzornika! Učiteljem, ki se odlikujejo s prosvetnim delom. pač ne bo težko napraviti meščan-skošolskega izpita!« Prvi list pa odgovarja: »Baš ti učitelji, ki se najbolj odlikujejo (Černy, Turna, Kožišek itd.), ne polagajo meščanskih izpitov, ker njim nikdar ni mar korist lastne osebe, temveč so se posvetili osnovni šoli, posebno podeželski, ker ima ta šola velik vpliv društva učiteljic ženskih ročnih del ter gospodinjstva na češkem. Sklenili so osnovati stalen odbor v obrambo učiteljskih interesov v čehoslovaški republiki. Ustanovljena ie bila tudi komisija, ki bo izdelala smernice za bodoče skupno delo vsega učiteljstva na tem temelju. —čh Važen razlog za podržavljenje šol. Med češkim učiteljstvom sta dve stranki, ki sta idejno za in proti podr-žavljenju. Za »pro« pravi šolski nadzor- nik Patek: »Narodno šolstvo spada v državi k njenemu temelju. Zato naj bo močno, enotno, v njem naj se uveljavljajo temeljni principi vzgoje, ideje, na kateri je država zgrajena ali so njeni cilji to. posebno pa načela državljanske vzgoje. — Dandanes pa ie narodno šolstvo tudi radi mnogih vzdrževalcev tako razbito, da ni mogoče govoriti o sigurnosti teh vzgojnih smernic v šolstvu. Zato ie narodno šolstvo podržaviti.« na vzgojo naroda. — In take može naj bi podcenjevali z odrekanjem pravice do nadzorništva?« —čh Bo] za paritetni zakon. Že od 1898. traja boj češkega učiteljstva za ta zakon, saj je prvih 7 členov zakona »magna charta« učiteljstvu. Na teh je pečat revolucijskega narodnega parlamenta in prvega prezidenta republike. Tu ne gre samo za nedotakljivost črk tega zakona, tu gre za nedotakljivost pravne zavesti in pravnega čuta celega stanu, in sicer stanu, ki je poklican vzgajati v novih generacijah naroda spoštovanje do''zakonov in do njihovih varuhov. — Paritetni zakon donaša korist v prvi vrsti šoli, narodu in državi in ne pomeni nič manj nego mirno delo v pro-speh republike in čehoslovaške mladine. — Iz tega boia posnemamo, da ima uči-teljstvo tudi pri naprednih Čehih mnogo nasprotnikov. —čh Skupen odbor vseh deželnih osrednjih učiteljskih organizacij. V Brnu so se sešli 17. oktobra zastopniki Deželnega osrednjega društva učiteljskih enot na Češkem. Osrednjega društva na Mo-ravskem. Osrednjega društva češkega učiteljstva v Šleziji. Zveza slovaškega učiteljstva na Slovaškem in Osrednjega Splošne vesti. — Nekateri šolski upravitelji in upraviteljce še niso poslali seznama prosvetnih društev in knjižnic. Prosimo, po-služite se frankiranih dopisnic, ki so priložene ceniku v to svrho. Poročajte tudi negativno, ako ni društev, da ne bomo po nepotrebnem urgirali. — Kaj je z našo akontacij? Prisiljeni penzijonisti smo obveščeni po odi. vel. žup. P. br. 13.251/25 z 13. m. m., da se nam izplača akont. s 1. oktobrom. Minul je oktober, a do danes še ni ficka. Čakam 2. novembra, ker se menda pen-zijonistom »kot mani vrednim« plačuje šele 2. v mesecu, pa tudi nič. 4., tudi nič. Po 40 ¡letnem delovanju — brco, potem pa stradaj par mesecev, delaj dolgove (če ti kdo kreditira). Otroke vzemi iz šol, plačati ne moreš. Gospodinje, zavodi godrnjajo in prete z odpustom. Iz-koplji iz tal ali pa ukradi — biti mora. Kako se je gospodi pri zelenih mizah mudilo & penzjijoniranjem in ustavitvijo plač, da bi pa obenem skrbeli za takojšnjo izplačilo akontacij, za to se pa nihče ne briga — »Ima vremena», saj učitelj je bil vajen stradanja, kot penzijo-nist se pa še odvadi jesti, kot ribniški konj. Da se nam prisiljencem izračuna penzija je zelo komplicirano: 1. septembra si dobil plačo, 1. oktobra dobiš pen-ziijon, to je ves račun. — Velikodušen dar šoli. Gospod R. Knaflič, upok. šolski upravitelj v Rad-vanju je naklonil svoji domači šoli pri Sv. Antonu v Slov. goricah 10 krasnih, dragocenih slik, za katere mu krajni šolski svet in šolsko upravitelystvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo. — »Zvonov« in »Plan. Vestnikov« več letnikov in tudi posameznih številk naprodaj. Več v upravi »Učit. Tov.« Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Imenovanje državne izpraševal-ne komisije za osnovne in njim sorodne strokovne šole v Ljubljani. Za osnov-n e šole: predsednik Anton Dokler, ravnatelj državnega moškega učiteljišča; za podpredsednika dr. Ivan Orel. ravnatelj državnega ženskega učiteljišča in Nande Marolt, prof. drž. moškega učiteljišča; za člane komisije: dr. Gregor Žerjav, prof. verouka na drž. ženskem učiteljišču, dr. Josip Demšar, prof. verouka na drž. moškem učiteljišču. Emil Adamič, učitelj glasbe drž. moškega učiteljišča, Adolf Grobming, učitelj glasbe drž. žen. učiteljišča; .Josip Bačič. prof. drž. moškega učiteljišča; dr. Josip Šmajdek, prof. drž. moškega učiteljišča; Ludvik Vazzaz. prof. drž. moškega učiteljišča; Ivan Bajželj, prof. drž. moškega učiteljišča; Leopoldina Kump, učiteljica drž. ženskega učiteljišča za Ženska ročna dela; Viktor Jaklič, Anten Lenarčič. Josip Pavčič in Ernest Širca, vsi vadniški učitelji na državnem moškem učiteljišču. — V komisijo za pomožne šole: ravnatelj dr. Ivan Orel kot predsednik; za člane: Ivan Dimnik, upravitelj pomožne šole; Angela Vedé, učiteljica istotam; Fran Grm, ravnatelj državnega zavoda za gluhoneme; dr. Mavricii Rus, mestni fizik. — V komisijo za gluhoneme; prof. Nande Marolt k* predsednik; dr. Fran Ramovš, vseučiliški profesor; dr. Pavel Krajéc, institutni zdravnik; dr. Mavricij Rus, mestni fizik in vseučiliški docent; Fran Grm, ravnatelj na državnem zavodu za gluhoneme. — Za italijanski jezik: dr. Stanko Škerlj, prof na mestni ženski realni gimnaziji. —i Napredovanja s kraljevim ukazom v ljubljanski oblasti: v 1. grupo II. kategorije Likar-Kunasz Klotilda, učiteljica v Mostah; Vogiar Alojzij, šolski upravitelj v Vidmu; Vogiar Emilija, učiteljica v Vidmu; Kocijančič Julija, učiteljica v Trzinu; Rupnik Albina, učiteljica v Kamniku; Gams Dragotin, učitelj v Mostah; Rožič-Tekavčič, učitelji- ca v Gornji Šiški; Janežič Terezija, učiteljica na Polici; Trost-Lenček Karolina, učiteljica v Št. Jerneju; Mihelič Viktor, šolski upravitelj v Dev. Mar. v Polju; Schwinger Justina, učiteljica na Viču; Štular Franc, učitelj v Valti vasi; Prevc Amalija, učiteljica v Predosljah; Potočnik Pavla, učiteljica v Ljubljani. — V 2. grupo II. kategorije Horvatič Andrej, učitelj v Mostah; Andrejčič Olga. učiteljica v Brežicah; Šeme Helena, učiteljica v Sostrem; Janežič Rado, šolski upravitelj na Polici; Jeretina Karel, učitelj v Domžalah; Jesih Adolf, učitelj v Trbovljah; Jeran Josip, učitelj v Ljubljani; Stojkovič Josip, učitelj v Mostah; Povfc Mira, učiteljica v Št. Jerneju; Premk Alojzija, učiteljica v Grosupljem. — V mariborski oblasti v 1. grupo II. kategorije: Smerdu Katarina, učiteljica v Studencih; Čonč Ana. učiteljica v Polj-čanah; Novak-Bajt Rožica, učiteljica v Mariboru; Praprotnik Edvard, učitelj v Ptuju; Jurjevčič Marija, učiteljica v Celju; Nežič Milica, učiteljica v Ptuju; Pavčič Alojzija, učiteljica na Ponikvi; Petrovič Simon, šolski upravitelj v Dev. Mar. v Brezju; Lukman Milica, učiteljica v Pobrežju; Hribernik-Kunej Neža, učiteljica v Mariboru. — V 2. grupo II. kategorije: Gumilar Fran. šolski upravitelj v Lipovcih; Vavpotič Franja, učiteljica na Humu pri Ormožu; Vauda Mirko, učitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici. —i Napredovanja z ministrskim odlokom v 3. grupo II. kategorije: Jurman Marija, učiteljica v Ptuju; Premrov Marija, učiteljica v Grahovem; Lukman Franc, učitelj meščanske šole v Celju s pripadajočimi 10 odstotki; Auersperg Marija, učiteljica v Bohinjski Srednji vasi; Gradišar Josipina, učiteljica istotam; Vidmar Alojzija, učiteljica v Le-skovcu; Korošec Ljudmila, učiteljica na Jesenicah; Jurinčič Drago, učitelj v Zametu; Goljar-Kunaver Franja, učiteljica na Ježici; Gabršek Ljudmila, učiteljica *v Mostah; Tomec Marija, učiteljica v Moravčah. Učiteljski pravnik* —§ Važna razsodba Drž. Saveta za nepreve-dene učiteljice žen. ročnih del. Državni Savet Kraljevine Srba, Hrvata, i Slovenaca. Br. 31550/25 2. oktobra 1925. godine Beograd. U Ime Njegovog Veličanstva Aleksandra I. Kralja Srba, Hrvata i Slovenaca Državni Savet, U svom I. Odelenju, sastavljenom od predsednika Državnog Saveta g. Dr. Mihaila Poliče-viča, kao predsednika gg. Dr. Jovana Bogdanova, Ivana Škarije, Dimitrija Popoviča i Stevana Ne-šiča, kao članova i II sekretara P. Davidoviča, uzeo je u razmatranje tužbu g-ce J. P.-D. protivu rešenja Ministra Prosvete od 8. februara 1924. godine O. N. Br. 942 s kojim se tužilja otpušta, pa je proučivši kako tužbu, rešenje i ostala akta, tako j odgovor Ministru na tužbu poslat pismom od 6. Villi. 1925. godine O. N. Br. 44217 našao, da rešenje ne odgovara zakonu i ne može ostati u snazi, jer je rešenje o otpuštanju doneto tek 8. II. 1924. godine s pozivom na čl. 243 zakona o činovnicima protivno čl. 224 istog zakona, po komu oni službenimi za koje se do 1. I. 1924. godine ne donese nikakva odluka o prevodenju imaju smatrati kao prevedeni na novi zakon o činovnicima. Kako se iz tužbenog rešenja ne vidi da je za tužilju Komisija za prevodenje činovnika do ostavljenog joj roka čl. 224. donela odluku da se ista ne prevede na novi činovnički zakon, to se ima uzeti da je ovde u pogledu utvrdivanje činje-nica, slučaj predviden u čl. 26. zakona o Držav-nom Savetu i Upravnim Sudovima. Sa izloženog i na osnovu čl. 17 in 34. zakona o Državnom Savetu i Upravnim Sudovima u vezi sa čl. 52. Uredbe s poslovnom redu u Državnom Savetu i Upravnim Sudovima i čl. 228. zakona o činovnicima grad. reda. Državni Savet ARGUS je naž najboljši informacijski zavod_ ARGUS 'ma v vseh mestih svoje poverjenike_ ARGUS daje informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privatnikov At^GUS-ove informacije so vsikdar točne izčrpne in hitre ARGUS ARGUS- se nahaja v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ov telefon je 6-25, a brzojavni naslov Argjs V tisku je A. Hitu Jii in m i" za odrasle ll. del Segajte po l. delu in ji, Presuduje: Da se rešenje poništi o čemu se ovim izve-štaju kako tužilja tako i Ministar s napomenom da če tužilji Ministar izdati drugo rešenie u smislu savetskih primedaba. Taksu po... (nečitljiva beseda) 1. tar. br. 52 zakona o tsksama ne plati. L. S. Predsednik Sekretar, Državnog Saveta P. Davidovič Dr. M. Poličevič, 1. r. —§ Povišice položajne plače. Po naročilu ministrstva prosvete se mora predložiti prošnje za priznanje višje položajne plače, kakor tudi vse priloge v dvojniku. —§ Uverenje o priznani stalnosti. Učitelji(ce), ki jim je bila priznana stalnost, morajo prositi ministrstvo prosvete za priznanje četrte skupine položajne plače in velikega župana s posebno prošnjo za priznanje in nakazilo 2. stopnje osnovne plače. Prošnjama mora priložiti prosilec po dve overovljeni u verenji o priznani stalnosti. Obrazce teh uvereni je založila Učiteljska tiskarna in stane komad 50 para, ki se naroča pri Učiteljski tiskarni z navedbo gornjega imena. —§ Uživanje pokojnin v inozemstvu. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno, da bo v eni prihodnjih številk »Uradnega lista« izšel pravilnik k čl. 157. urad. zakona ex 192.3 kako in kje je vlagati in kako obravnavati prošnje za dovoljenje uživanja pokojnine v inozemstvu. Bistvene razlike v primeri s sedanjim stanjem so v tem, da takih prošenj v tuzemstvu ne predlaga s svojim predlogom več delegacija ministrstva financ, marveč veliki župan one oblasti, kjer stanuje upokojenec in da se brez dovoljenja uživanja pokojnine v inozemstvu izplačuje takim, ki so odpotovali v inozemstvo, pokojnina kvečjemu za tri mesece, za četrti mesec pa se ustavi. Naša gospodarska organizacija. —g Iz 2. seje Učiteljskega konvikta z dne 2. XI. 1925. Gangl: Nikar načrtov samih ne snujmo, življenje uči, kako se živi! Predsednik Josip Lapajne konstatira sklepčnost upravnega odbora, ker je opravičeno odsoten le 1 član, od nadzorstvenega odbora sta 2 neopravičeno, 1 opravičeno odsoten. Odobri se taktično postopanje g. predsednika. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče pojasnilo o naraščanju kapitala. V prvih petih letih se je nabralo 2622 Din, letno ca 500 Din. V drugih petih letih smo dosegli 6652 Din, letno ca 800 Din. V tretjih petih letih smo dosegli 19.553 Din, letno ca 2500 Din. V četrtih petih letih smo dosegli 23.000 Din. letno ca 800 Din. V petih (medvojnih) letih smo dosegli 30.000 Din, letno ca 800 Din. V povojni dobi smo nabrali (skupno s prodajo knjig) 200.000 Din, letno ca 33.000 Din. Stvar lizgleda na videz zelo lepo. če pa primerjamo prispevke po valutnem razmerju, ki se je od 1 : 100 znižalo na 1 :70, tedaj razvidimo, da so po sedanji valuti vplačevali v posameznih petletjih po 35, 56, 175, 56 in 56 tisoč Din. iz česar sklepamo, da so sedanji prispevki iaktično najmanjši. Najrodovitneje je bilo tretje petletje in celo medvojna doba nas prekaša za 2:5 krat. Plače učiteljstva so 77 krat večje od predvojnih. Povojno članstvo je padlo za 61:32%, zato smo bili primorani forsirati obveznost pristopa novih članov. Zavodi. Waldherriev zavod, ki je bil 1. 1921. naprodaj za 1.500.000 K, bi bil plačan z enoletno obvezno članarino in s tedanjim premoženjem. Tako ugodna prilika se nam nikdar več ne nudi. Huthov zavod na Poljanski cesti (po ogledu) je zelo priimeren za konvikt, toda predrag. Kupnina znaša 3 milj. Din. Zgradba ima dvonadstropno pročelje in 2 stranska trakta. Obsega 40 sob. V ozadju je dolg vrt, ki sega do Streliške ulice. Sobe so lepe, vlisoke, tlak je zastarel. Za zavod se interesira neki prior. Najmodernejši zavod je dekliški penzijonat v Tržiču (po ogledu). Prosili smo g. Gassnerja za načrte, a jih ni bilo mogoče dobiti, ker so last neke inozemske tvrdke. Tajnikovo poročilo. Tekom enega meseca smo dobili in odposlali 337 dopisov. Glede obveznega članstva smo pisali vsem zborujočim društvom, g. predsednik pa se je poleg tega osebno zavzel za akcijo na štirih zborovanjih. Doslej imamo 7 pozitivnih in 1 negativno obvestilo o tozadevnih društvenih sklepih. Glasom sklepa v Šoštanju so društva ljublj. oblasti častno obvezana, da se uklonijo sklepom večine. Brezobrestno posojilo se je uvedlo 1. 1921. na prizadevanje našega predsednika. Z 211 dopisi smo upnike naprosili, da nam sposojene zneske darujeio. O.dzvalo se je 55 tovarišev z zneskom 8937 Din — ena tovarišica dopisa ni hotela sprejeti*!), drugi so pozabili odgovoriti, zato bomo prošnjo obnovili. Pravila so bila objavljena v 41. štev. U. Tov. Zemljevid Kamniških planin je odobren in uradno priporočen. Če se šole in učiteljstvo zanj tako slabo zainteresirajo, kakor sedaj kaže, nam grozi znatna izguba. V gospodarski program smo uvedli prepo-trebno šolsko lekarno, ki je vsestranske socialne važnosti. Naroča se po našem društvu za 350 Din. Prošnje. Ministrstvo prosvete smo prosili za podporo. Odgovora še ni. — Gerentski svet Ljubljane smo prosili za podaritev neke obljubljene parcele, da si zasiguramo stavbeni prostor in začasno skladišče za lesno akcijo. Glasom osebnega poročila gerentski svet v to ni upravičen. (Pojasnilo članov izpustimo.) Blagajnikovo poročilo. Denarno stanje z dne 31. X. i i.25. V Hranilnici Učit. Konvikta je naloženih 21.421 Din, v hranilnici na Vrhniki 207 Din, v hranilnici v Kopru 105 Din, v Mestni hranilnici ljublj. 5.592 Din, v Učiteljski tiskarni 175.833 Din, v l-GŠtn.i hranilnici 877 Din, v ročni blagajni 122 Din. Skupaj 204.157 Din. V vrednostnih papirjih imamo premoženja 33.458 Din, v nesigurnih papirjih 817 Din, v inventarju 1000 Din, vrednost zemljevidov 56.429 Din. Skupaj 91.704 Din. Tako znaša tedaj vse naše premoženje okroglo 300.U00 Din. Brezobrestno posojilo naših članov ni všteto v imovlino. Sklepi. Po stvarnem, temeljitem razmišljanju in po triurni debati, v katero so posegali prav vsi člani, se izčrpajo sledeči sklepi: 1. Predsednika se pooblasti, da izvede iz-knjižbo lastninske pravice na parceli v Petrovem predmestju. 2. Vsa društva in posamezne člane ljublj. oblasti je opozoriti, da so glasom sklepa šoštanj-ske skupščine častno obvezani, da se uklonijo sklepom večine in se včlanijo v Učit. konviktu. 3., 4. Predsednika in blagajnika se pooblasti, da izvedeta denarno vprašanje in raztroseni kapital centralizirata. 5. Uvesti je čimširši gospodarski program. a) Šolska lekarna je nujno potrebno uc.lo in lahko služi tudi izvenšolskim namenom kot prva pomoč v sili. b) S Kmetijsko družbo je stopiti v stike glede nekaterih obče potrebnih pripomočkov za živi-nozdravništvo. c) S tvrdko »Kostnos« je skleniti zvezo v svrho dobave fizikalnih učil. č) Nabavi se skioptikon, ki naj kroži po vseh šolah ljublj. oblasti. Vsi dohodki se imajo izročiti Konviktu. d) Lesna akcija. Vsak učitelji!) naj društvu preskrbi vsaj po eno smreko. Da bi ne imel učitelj v občini vsaj enega prijatelja, je nemogoče. Nikomur pa ni zabranjeno, da množino darov zv.iša! Les se sežaga v 4 m dolge hlode in zvozi na primeren prostor, okrožni poverjenik (volitev) naj izposluje, da kaka tuja tvrdka les prevzame. Kupnino je po odbitku stroškov na podlagi obračuna vposlati konviktovemu predsedniku. e) S trgovci manufakture in bombaževine je skleniti provizijske pogodbe v dobro učiteljstvu in konviktu. f) Vsaka šola ali društvo, pri katerem sodeluje učtelj, naj priredi vsaj 1 igro ali kaj stičnega v naše namene. g) Književna tombola se ne priporoča iz gospodarskih ozirov ;in slabih izkušenj J. M. Knjig društvo ne more zalagati, ker je trg predrag in zaloge prenapolnjene. Predlogi. 1. Izdajo se članske izkaznice, na katerih naj bodo natisnjena pravila. V izkaznice se bodo vknjiževali: članarino, brezobrestno posojilo, darila, prispevki iger in dohodki gosp. programa. 2. Članarino je plačevati mesečno po čekih. Vsaka šola imej svojega poverjenika, ki pobere članarino in jo z navedbo imen odpošlje blagajni. 3. Ker je društvo nepolitično, vabimo vse učiteljstvo, tudi ono. ki ni včlanjeno v UJU, da pristopi v naše društvo in se obveže plačevati obvezno članarino letnih 100 Din. Slučajnosti. G. Jos. Ribičič prepusti društvu tantieme od igre »O alkoholu«, ki jo izda ZKD. Gangl: Bratje v svoje brazde sejmo, sebi obresti od svojega štejmo! Cerklje, 2. novembra 1925. Josip Lapajne, Josip Kobal, Ivan Štele, predsednik. blagajnik. tajnik. —g Članom Učiteljske Samopomoči. V zadnjem .času sta umrla dva člana: Anton Gselman od Sv. Martina (105. smrtni slučaj) in Anica Cizej-Brišnik U Orle vasi (106. smrtni slučaj). Položnice za ta dva smrtna slučaia prejmejo člani v decembru. Da ne bo zamenjav in zmešnjav, prosim vse člane, ki še niso odposlali zneska na zadnji položnici, da store to takoj. Uprava izplača dedičem samo za ta dva slučaja 16.080 Din posmrtnine. Zamudnikom v plačilih se naberejo previsoki zneski, katerih ne plačajo lahko .naenkrat. Zato pošilja društvena uprava položnice pogostejše z manjšimi zneski. —g Nadaijni darovalci brezobrestnega posojila. Hrovat Vida. škofja Loka, 50 Din; Kopitar Ciril. Jesenice, 125 Din: Mlekuž Vekoslav. Ljubljana, 250 Din; Menard Vilko, Novo mesto, 100 Din; Malovrh Hedvika, Ježica, 100 Din; Ma-lenšek Mira. Pedoslje, 50 Din; Rogina Josipina, Šmartno pri Slovenjgradcu, 125 Din; Kocjančič Ivan. Ljubljana 100 Din; Miklavčič Janja, Kranj, 250 Din; Petrovec Tomo, Jarše, 125 Din. —g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Tov. F e r d o J u -v a n e c , ravnatelj pri prosvetnem oddelku v Ljubljani in tovarišica Janja Miklavčičeva v Kranju po 10 Din. Tov. Josip Lapajne, konviktov predsednik v Cerkljah, je izposloval 100 Din iz poravnave dveh sosedov. Tovariše opozarjamo ob tej priliki, da pridobe občinske posredovalne urade za poravnave v korist Učiteljskemu konviktu. Tov. Robert Herbe iz Cerkelj je podaril eno obveznico po 100 Din drž. invest. posojila s 7 zapadlimi kuponi, skupaj 124.50 Din. Vsi letošnji prispevki znašajo doslej 9451 Din. Brezobrestnega posojila je doslej darovanega 8937 Din. Jos. Kobal, blagajnik. —g Učiteljski dom v Mariboru. Č 1 a- n a r i n a : učiteljstvo osnovne šole v Po-brežju 70 Din. — Darila: po 1 obveznico 7% drž. posojila à 100 Din (IX. 1922.) so darovale: Ivana Brus, učiteljica ženskih ročnih del v Mariboru, GroB-mann Ida in Schmidlechner Fanja, učiteljici na Kapeli (Radenci), Reboli' Fra-nja, učiteljica v Studencih pri Mariboru; omizje tovarišev(ic) in prijateljev(ic), zbranih v gostilni »Amer« pri Sv. Martinu (Vurberg) v spomin umrlega tovariša Gselmana 45 Din. — Za spominsko ploščo U. D. za umrlim tovarišem Martinom Vodenikom: učiteljstvo deške osnovne šole I. in II. v Mariboru 200 Din; učiteljstvo deške osnovne šole III. v Mariboru 80 Din; učiteljstvo dekliške osnovne šole II. v Mariboru 70 Din; učiteljstvo deške osnovne šole v Studencih 100 Din: učiteljstvo dekliške osn. šole v Studencih 60 Din: učiteljstvo osn. šole na Pobrežju 70 Din; učiteljstvo osn. šole na Teznu 40 Din; učiteljstvo državnega ženskega učiteljišča v Mariboru 150 Din. Vsem darovalcem iskrena hva-la! — ^M. Kožuh, blagajnik. iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto 14. novembra t. 1. ob 18. uri v Št. Jakobski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Pristop članstva »Ljubljanskega učit. društva« obvezno k društvu »Učiteljski konvikt«. 2. Vprašanje glede lokala za učiteljski naraščaj in društvo. 3. Slučajnosti. Udeležba obvezna! — Predsednik. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v sredo, dne 18. novembra t. 1. ob 8. uri v »Narodnem domu« v Kranju. Dnevni red: 1. Prva pomoč ob nezgodah — ref. okr. zdravnik g. dr. A. Fajdiga. 2. Pomen protialkoholnega gibanja — ref. tov. Rudolf Horvat. 3. Naša zborovanja — ref. tov. M. Malenškova. 4. Slučajnosti. Udeležba častna dolžnost. Obedujemo skupno v »Narodnem domu«. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA DOLNJELENDAVSKI SREZ zboruje dne 21. novembra t. 1. ob 10. uri v Dol. Lendavi. Kot prva točka bo na dnevnem redu anketa o novem učnem načrtu. Ako bo depuščal čas, bosta predavala tov. Kokaljeva o Levu Tolstoju ter tov. A. Kreps o svoji metodi v računstvu. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 21. novembra 1925 točno ob 10. uri v deški šoli v Konjicah z nastopnim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »Deška ročna dela v osnovni šoli«, predava tov. mešč. ravnatelj Drago Hu-mek. 4. »Šola in dom«, predava tov. Al. Bercé. 5. Iz vprašalne skrinjice. 6. Slučajnosti. Po zborovanju se vrši skupna seja odbora in narodno-prosvet-nega odseka. Poverjenica Slov. Šol. Matice, tovarišica Pernatova, vabi vse v okraj došle tovariše(ice) novince k pristopu. tovarišica blagajničarka pa prosi za zaostalo članarino ter šolske upravitelje za izkaze o vplačani članarini. Ker sta predavanji izredne važnosti za vsa-koga, je pač polnoštevilna udeležba sta* novska dolžnost. Dobrodošli tudi tova-riši(ice) nečlani konjiškega učiteljskega društva. Književnost in umetnost. v$e tu navedene knjige in publikacije sc dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. Frančiškanska ulica SI. 6. Ocene. , Patrir! Liriena epopeja v treh slikah » konč"° alegorijo Spisal Igor £ .«T C^in11«.!!10*111 Učite'jska tiskarna- slovn^aTkar je rZŠla kpa knjižica z gornjim na* slovom. To je plamenica, prižgana na žrtveniku lzlarevaJ°ca rj,g.l0bljo domovinsko ljubezen. Kratki predigri slede tri slike s poseb. mm! naslovi: »Mati Žalosti«, »Mati Bolesti«, »Mati Radosti«. Nesloga, samosvojost in sepa* ratisticm duh med sinovi preti upropastiti dom Ljubezen pa jih zopet združi, ideja sloge in edinstva jim pokaže zopet pot nazaj k domu, ki se ponosno dvigne in ojači, da more kljubo» vati vsem viharjem. Igra, ki je pisana v vznesenem jeziku in diha vročo ljubezen do skupne domovine, je kakor nalašč za uprizoritev na podeželskih odrih zlasti ob državnih praznikih, da zasveti iskro ljubezni in dvigne duše iznad vsakdanje letar» gije. Uprizorila se je že v Kamniku in Logatcu "i i6 iV °bel1 krajih ganila poslušalce in zapustila globok vti&k, posebno še med Logatčani, ki so nekaj časa nosili jarem tujega gospodstva in vedo ceniti lasten dom, svobodno domovino. Igra je posvečena Jugoslovenskemu Sokol« stvu. Upamo, da bodo naša društva pridno se= gala po tej knjigi in da bo uprizoritev tudi drus god dosegla uspehe. —k Pomen čilskega solitra za vrtnarstvo. To slovensko knjižico je ravnokar izdala Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu. Spis bo zelo prav prišel vsem kmetovalcem, vrtnarjem in onim, ki se količkaj pečajo z vrtnarstvom in cvetlicami. V njej so kratka navodila za gnojenje posameznih rastlin s čilskim so-litrom in drugimi gnojili. Tako se lahko vsak natančno poduči, kako in kdaj mora gnojiti k sadnemu drevju1, raznemu grmičevju, vrtnicam, vinski trti, korenju, repi, pesi, zelju, krompirju, kumaram, solati in drugi zelenjavi, vrtnim cvetlicam, cvetlicam lončnicam itd. Zelo priporočljivo je, da jo prečita vsak kmetovalec ter vsak ljubitelj rastlin, ker jo na željo dobi brezplačno. Oglasiti se mu je samo pismeno na naslov: Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 16, ki mu na željo brezplačno dopošlje tudi še druge kmetijske knjižice v slovenskem ali srbohrvatskem narečju, ki yh je izdala Delegacija. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu G. J. Č.: Sklep pokrajinske skupščine je bil dosedaj vedno enotne počitnice in to je za uredništvo merodajno. Zato tudi sedaj ne moremo več propagirati poedinih drugačnih mnenj. ( Radi (zborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo KARO" čevlje 9V Lastne delavnice. Cene solidna. mapibor Koroška cesta 19 Le najbolje je najceneje 1S| ZAHVALA. Vsem mnogobrojnim tovarišicam in tovarišem, prijateljem in znancem, ki so nam ob smrti našega nepozabnega sina MILANA ustmeno in pismeno izrazili svoje sožalje, se za vse tolažilne besede najsrčneje zahvaljujemo. Posebna dolžnost nas veže, se javno zahvaliti: Gosp. J. Zupančiču, ravnatelju mariborske realke za ginljivo nagrobno slovo; odposlanstvu mariborskih realcev, ki je prihitelo v Ljubljano spremit v imenu zavoda dragega tovariša na zadnji poti; dijakom ljubljanske realke in neznanemu nam g. profesorju, njihovemu vodniku ob pogrebu; profesorju g. Bogoviču veroučitelju mariborske realke, ki je iz lastnega nagiba čital realcem v Mariboru sv. mašo zadušnico za pokojnika ter se ga spominjal v molitvah in v svojem cerkvenem govoru; gosp. zdravnikom mariborske zlasti ljubljanske bolnice, ki so se z vnemo trudili, ga ohranili pri življenju; ljubim usmiljenim sestram, obeh zavodov, ki so mu požrtvovalno stregle stregle; učiteljstvu in šolski mladini v Radvanju za blago spominjanje na pokojnika Najsrčnejšo hvalo in „Bog plačaj" vsem. Radvanje pri Mariboru, dne 10. X. 1925. Žalujoča rodbina Knafllčeva.