SLOVENIJA IN EU Marjcul SVETUČIČ* znanS'!^ ClaaËK ZUNANJE DETERMINANTE RAZVOJA SLOVENIJE IN IMPLIKACIJE HITRE OZIROMA ODLOŽENE VKLJUČITVE V EVROPSKO UNIJO' Povzetek. Vključevanje Slovenije v EU bo potekalo še napivj v nestabilnih in neprechmiljivih zunanjih pogojih. Pričakovanje u/)očasnjene rasli (zlasti v razvitem svetu), naelaljno intenzifikacijo globalizacijskih in integracijskih procesov in velikanske tehnološke spremembe. Nestabilne politično varnostne razineiv jun ečiijejo možnost ponujanja različnih varitutt nepopolnega članstva Prilagojena SWOT analiza fjcenjenih učinkov hitrega oziroma odloženega članstva v EU po izbranih 16 sektorjih je pokazala, daje v celoti ugodnejša re.iitei>pospešena vključitev v EU do leta 2(H)-1. Koristi te rešiti e so t včje tudi v primerjavi z erozijo pogajalske pozicije, kije posledica hitenja. Med najpomembnejšimi koristmi hitre vključitve so večja mednarodna vidnost Slovenije, večji priliv tujih neposrednih investicij, okrepitev varnostnega položaja, pospešitev rasti in gospodarske preobrazbe in možnost sokreiranja nove evropske arhitekture. Glavni stroški hitrega članstva so erozija pogajalske pozicije in propadanje nekonkiirenčnih dejavnosti. Prednosti odložene vključitve v EU pa so pridobivanje časa za izvedbo potrebnih reform, razporejanje stroškov prilagajanja na dalj.fe obdobje ter boljša pripravljenost na črpanje sivdstev iz različnih skladov. Vendar pa so stroški predvidoma višji, zlasti stroški, ki izhajajo iz upočasnjene preobrazbe, krhanja konkurenčnost ter nevarnosti, da se zamudi zgodovinski vlak širitve Ključni pojmi; EU. učinki integriranja, koristi in stm.iki integracije, preobrazba, konjukturna gibanja. Evropa, ZDA, Azija, učinki panogah ' Dr. .Miiijiiii .Ki i-ltlCiC. mtiil /«»^wir lui liibiillvli za itriiHnw nitc ' /M zdu borisuw luisivle. siifnvll/i- In iisinv iitl pMic itnluéiinv pri iztiel/ifi ie milii/>i-. zlasti na /lotlniCJn njiliiiiv (Kiznane i^îjv slK-clalnusii. sc zalimljiijvm trn HanICn. /oictii H Damjann. tinnin l'.rjavcii, Mathmirju IjirriiCii, Hitrisn .Ma/cnn. .Maicjii .Minvlii. .UoJmirjn .Mraku. .Maiiji Hi,Jen. tjiijzvln .Wanii. tfinrjn SlriiiSnikii. .Majdi dinUi. Tanji .MiIkiIIC. .Sanin XiifmnCiCn (>df(iinirmisi za kiinCni izdelek je sereda le atiurjera. Čtiinek je sesiarni delJmijekia .Sloivnija r l:rrn/i.\ki zivzi - Slraie,ttija Ko-^lxxlarske/ia razlitja SUnvnije 1er riiziskni alnena deta prtiuraiiiske sbii/ilne Mednamdiii ihIiiikii. Uvod Zastavljena naloga in časovni ok\ ir ne omogočajo obsežnejše empirične analize. Zato je ta prispevek skladno z zadano nalogo bolj poskus splo.šne analize pomembnih tokov in dejavnikov na temelju zgodovinske analize, analize dosegljivih projekcij ter prilagojene SWOT analize pozitivnih oziroma negativnih implikacij. Analiza bo .sumarno prikazala končne rezultate, brez ob.širnih utemeljevanj, do katerih .se je pri.šlo na podlagi podrobnejSe analize po po.sameznih sektorjih oziroma problemskih .sklopih. Analiza zunanjega okolja ni |X)skus prognoziranja razvoja tega okolja, pač pa Iwlj prikaz poglavitnih "zgodovin.skih" ilolgoročnih tendenc, ki vplivajo na položaj majhnega, odprtega gospodarstva. V osrednjem delu .sem izbral nekaj poglavitnih sektorjev- oziroma jKoblemskih sklopov, s katerimi sem analiziral prednosti in slabosti hitre in odložene vključit\'e v Evropsko unijo. Gre zo|>et za dokaj splo.^no analizo brez |x>drabnej,ših kvantifikacij, ki pa bi jih bilo potrebno, če bi želeli preciznejše oziroma zanesljivejše ocene, storiti v prihodnje. Menim pa, da takšnih zelo natančnih kvantifikacij niti ni mogoče napraviti, ker gre pri večini učinkov za nemerljive stvari. Hitre in tektonske spremembe v svetu pa tako in tako otežujejo zanesljivost kakršnihkoli zahtevnejših empiričnih, ekonometričnih prognoziranj, kar relativizira .slabo.sti tega ilela analize. Ca.sovni okvir prispevka je naslednjih de.set let. Pod hitro vključitvijo mislim na vključitev do vključno leta 2001, pri odloženi vključitvi pa na članstvo v Evropski uniji po letu 2010. Za to .sem .se odločil, da bi lahko Ixjij plastično pokazal razlike med hitro in odloženo vključitvijo, ki bi se zabrisale, če ne bi imel med hitro in odloženo vključitvijo nobene ča.sovne razlike. Pri tem velja upoštevati tudi tlejstvo. da .se s pomikanjem |x> ča.sovni premici nekatere negativne posledice vključitve spreminjajo v koristi. To kar danes lahko povzroči škodo, ker še nismo pripravljeni prevzeti določenih evropskih norm lahko že "jutri", ob boljši pripravljenosti ali ustreznejših predkorakih, deluje zelo ugotino. Zunanje okolje Izkušnje in šlevilne analize so pokazale, da je usix;šno.st majhnega, odprtega gos|x)darstva (kot je sedaj Slovenija) v \eliki meri oecifične predno.sti (surovine, energija,...) 1960s ceneno delo 1970s ekonomije obsega 1980s tehnologija 1990s znanje in informacije Zato danes govorimo o takoimenovani družbi znanja'. Tisti, ki razpolaga z znanjem, ima moč, je konkurenčen. Pri tem pa ne gre .samo za spo.sobno.st kreiranja znanja, pač pa tudi za sposobnost hitrega (jrilagajanja, asimiliranja in adaptacij znanja drugih. Skratka. j>riložnosti za ".svobodne jezdece" (free riders) so velike. Čeprav .se je moč strinjati s Krugmanom oziroma Kuttnerjem, da bi morali biti ekonomi.sti (pa tudi drugi družboslovci, op. M.S.) bolj skromni, ko ugotavljajo .svojo sposobnost prognoziranja bodočega razvoja' v.seeno poskusimo nanizati nekaj "zane.sljivejših" dolgoročnih tendenc. Kuttner pravi, da "kdorkoli enostavno ekstrapolira pretekle tendence, pa čepniv s še ne lako zapletenimi matematičnimi metodami, je izobražen bedak. Ekonomija potrebuje več skromno.sti" (Business Week, september 1999, str. l i). Dejstvo namreč je, da je bila večina prognoz doslej napačnih. Ena morda redkih izjem je študija OECD Interfutures iz .sedemdesetih ' /MiinjvJv liitibo kmnivno, ti.iliiillod.'sjkti In iitlti/ilticljsko. ' Dnsvitinijv /inignozv so bilv loCnv eillno v Ivni. da so bile nvioCne. let, ki je ti>Oiio napovedala bistveni porast pomena prostega časa in s tem porast pomena indiistrije, ki se s tem ukvarja. Prvo kar opredeljuje položaj .Slovenije v mednarodnih ekonomskih odnosih (MliO) je, ali je v prihotlnje pričakovati nadaljevanje tempa razvoja oziroma .\7o/> njo gospodarske imii kot smo jo bili navajeni v zadnjih petih ali desetih letih ali pa bonto priče recesiji ali celo krizi v mednarodnih ekonom.skih odno.stih. Oi") izbruhu t. i. azijske, zatem pa ruske in brazilske krize, smo zasledili pojjla-vo člankov in naiX)veilovanj, da smo preil ponoritrijo rclike ekonomske krize iz začetka iztekajočega .se .stoletja. Tutli te napovedi so se izkazale kot netočne. Mtije izhodi.šče je, tla lahko pride do velike gosptnlarske krize in zastoja v tentlencah globaliz.;iciie le kot posletlica vtijne velikih razsežntjsti. Lokalni konflikti in vtijne tega ne botlo zavrle oziroma ne botlo sprožile S])loSne svetovne ekonomske krize. Res pa je tudi, da ni pričakovati linearne nepretrgane krepitve globalizacije. Lahko pritle tlo upočasnitve tempa, v kolikor se svet ne bo sposoben učinkovitt) .soočiti z negativnimi posletlicami globalizacije, ki .se kažejo v povečevanju neenakomer-nosti razvoja in naraščajočih razlik. Tutli natlaljevanje trenda tako hitrih stopenj rasti kot smo jim bili priče v zatlnjih letih v ZDA kot poglavitni ekonomski sili v .svetu, zatem pri azijskih "tigrih" in "tigrčkih" in končno tudi v Evropi, ni pričakovati; v Aziji zar;itli prehotla iz ekstenzivnega v intenzivni razvoj, v ZDA pa zato, ker je bil poglavitni impulz hitre rasti v zatlnji dekadi v veliki meri posledica pospešene informatizacije, ki bo, če ne Ik> pri.šlo do revolucionarnih tehnoloških ^ sprememb, verjetno v bodoče počasnejša. Ekonomija znanja, ki je značilno.st današnjega .svetf)vnega gospotlar.stva, tudi vpliva na to, da so .stopnje rasti počas-nej.šc. Pričakujejo .se umirjenej.šc stopnje rasti zlasti v razvitih tiržavah, pa tutli v doslej hitro rastočih državah Azije. Pričakovali jc upočasnitev stopnje rasti tutli v ZDA. Čeprav azijske tiržave kot .so Kitajska, Intlonezija, Intlija in Pakistan .še ni.so izčrpale potenci;ila ekstenzivne ra.sii, pa so ga mnoge druge že. Rast sletlnjih bo v prihcKlnje bolj odvisna oti pora.sia prtxluktivnosii, tehnolo.škega napredka in drugih kakt)vostnih tlejavniktjv, ki pa na tej stopnji razvoja ne morejo proizvesti tako spektakularnih stopenj rasti kol .so jih beležile v pretekltJ.sti, čeprav bo njihova rast .še vetlno lahko v.saj dvakrat višja kot je v razvitih tiržavah. verjetno pa tutli več. Vse je otivisno otI tega, ali lx)tlo te tiržave sposobne uspešne preobrazbe iz ekstenzivnega v intenzivno gospotlarjenje oziroma v smeri preobrazlx.' v tlružlx> znanja, v kateri bo rast odvisna predvsem otI kakovosti ekonom.skih ilejavnikov in manj otI novega vključev-anja fizičnega in človeškega kapitahi v razvoj, kar je bilo doslej prevladajoči dejavnik njihtjvih visokih .stopenj rasti. .Možnosti za bistveno |>ovečanje stopenj rasti na sretlnji rok je (jor.ist mednarodne menjave, ki bi jo prinesla pospe.šena uporaba Interneta, na zelo dolgi rok pa določena prerazporeditev boga.stva n;i globalni ravni v korist najmanj razvitih tiržav, k;ijti one lahko inicirajo na zelo tlolgi rok porast /jovjjraSevanja v svetovnem gosptl k;itero razume širitev Evropske unije, postane ptintivno velika ekonom.ska sila in na ta n:ičin pospeši s-\oj nizvoj. Tudi tnl stopnje zavedanja tega, ho otivisn;! tlinamika širitve in na.še čhmstvo v EU. Težko pa .se je tutli ne strinjati s P. Krugmanom (1999, str. 15 i), ki gtwori o '({cprcsijskeiii j>osj)oda>sti'ii'v n;itialjnjih letih, ki terja keynesi;in.ske injekcije, tl;i bi .se izvil iz zastoja. To .seveda velja lxilj za razviti del .sveta. V smi.slu ekononjskopoli-tičnega ukrepanja p;i tutli za tiruge tirž;ive. To p:i hihko pomeni, d;i bomt) v pri-hotlnje priče bolj liberalnemu odnosu tlo inlhicije in manj " ziitlrtemir monetariz-nui, ki v inflaciji vitli .samo slabo. Krugm:in trtli, tla .svetovno gospotlarstvo ni v tlepresiji, tla p;i smo .soočeni z tlepresijsko ekonomiko, ki je bila ziuičilna z;i tritle.seta leta tega stf)letja. In prav ptxl vtisom nap;ik, ki .so bile takrat .storjene (pro lekcit)nizem, restriktivn;i monetarna ptilitika) se zavzenui za pniv nasprt>tno pt)li-tiko stimuliranj;i |X>rabe. Tretj;i globaln:i tentlenca je globalizacija. To je odločilni pogtij t>zirom;i ten-tlenca, ki l^o vpliv;ila na uresničevanje strategije gospotl;ir.skeg;i razvoj;i Slov enije v na.sletlnjih de.setih letih. Dilema jc, :ili se lx) luuhiljevala linearna prtigresija tlf).se-tlanjih glob;ilizacij.skih tendenc ali pa bomo priče intenzivnejši regioiializadji metliKirotlnih ekonomskih otinosov in s tem ptnečane nevarnosti z:i trgovinske vojne meti integracijskimi skupin;mii tlrž;iv ozirtjma trgovinskimi bloki. V pogojih krv;ive borlx' za novo (X)r;iztlelite\' tržnih tleležev, imamo Lihko v .svettnnem gos-ptxiarstvu tutli kratka obdobj;i prevlade strategije zm:ig;i-|X}raz ozirom:i ničelne vsote, z;i razliko (xl globaliz:icijskcga scenarija, ki implicira igro pozitivne v.sote. ki m;iksimira svetovno bhiginjo. Ktjlikor bi stopnja rasti v ZDA zastala, bi to lahko sprožilo močne protekcionistične težnje v tej "tnulicionalni valilnici" protekcioniz-m;i. Drugi, zlasti Evrop:i, bi sc temu zoperstavili in prišlo bi tlo resnejših trgovin--skih vojn. Re:ilnt) gletlano, lahko napretlov-anje glob:iliz:icijskih tendenc zavre Ic velik;t kriz;i, raz.sežiK>sii krize v začetku tega stoletja, ali p:i svetovn;i vojna. Azijska in ka.s-neje ru.ska kriza sta pokaz.;ili, tla kljub resnim grožnjam, ki sta jih proizvedli, nista z^im;ij;ili temeljev .svetovneg;i globalizir.ineg;i gos|x>d;irstv;i. Opozorili p;i sta n;i nujnost a) vnaprejšnjcg;! reguliranja globalizacijskili tendenc zListi n;i potiročju metln;i-rodnih financ zanidi de.struktivnih po.sletlic prevelikih in prehitrih piet;ik;inj špe-kulativnega kratkoročnega kapitala ter b) uv;ijanj:i ustrezne nacionalne in glob;ilne [Mlitike prerazporejanja koristi in škode, ki jih povzroč:i globalizacija (kompenzacij.ska politika v kori.st tistih, ki z globaliz;icijo zgubljajo), čepniv se svetovna in lutcionalna bhiginja nasplošno dviga. Črnoglede napovedi o možnosti nizvoj;i tlefhicije in vrnit\e k protekcionizmu, ki jc bil ziKičilen otiziv na potlobne tendence po Veliki krizi oziroma takratne inifinacionalizacijc }4o.s|x>clar.stva. so so pokazale kot nerealno'. Prevladujejo namreč ocene, da je protekcionistična reakcija Veliko krizo samo poglobila, ne pa prispevala k njenemu hitiejšemu lazre.ševanjii. Zato je |XJtrebno v priboilnje računati na nailaljevanje in intenzilikacijo globalizacijskih tendenc, ki .se bo razširila tudi na liste pore svetovnega gospodarstva, ki so bile doslej manj intenzivno vključene v te tendence. Prav gotovo pa bo na kakovost, smer in intenzivnost glo-balizacijskib tendenc vplivalo razumevanje učinkov, ki jih ta povzroča na zaposlenost, porazdelitev dohmeni. tla bo položaj nacionalnih gospodarstev v vse večji meri txlvi.sen otl njihove s|X).sobiK> sti .sokreiranja takšnih pogtjjev poslovanja v globalnem go.spodar.srvu. Pos|K».šen razvoj informacijske infrastrukture je temeljni pretl|X)goj za vključitev nekega gospodar.stva in družice v globalno ekonomijo. Zato najuspešnej.ša gospotlarstva in tiružbe na tem p vanjem domačega in metinarodnega znanja meti univerzami, inštituti in gt)spt)-darstvom (Sf>čan. 1999). Brez inJbrnuidJskiHelekoiiiiiiiikadJske reroliidjc ne bi prišlo do takšne globalizacije mednarodnih ekonomskih otlno.st>v ktn jo |X>znaino danes. To pt)meni, tla uspešna globalizacija nacionalne ekonomije ni možna, če ni razvit ta infrastrukturni telekomunikacijski, informacijski pretlpogoj. ki je tlejansko infrastrukturno omrežje, ki omogoča globalizacijo. Zao.stajanje na tem potiročju pomeni tutli slabljenje konkurenčne spo.sobno.sti nacionalne ekonomije, omejuje njene možimsti in posletlično, zaratli nezadostnosti ali odsotnosti globalizacije, slabi konkurenčnost nacionalne ekonomije. Čeprav se \-.se bolj govori o v.se obsežnejši globalizaciji, ki prtxlira v vse pore metinarodne ekonomije, pa je popt>lnoma jasno, tla je ta še vetino omejena pretivsem znotraj posameznih regionalnih .skupin. Očitno bo sotlelovanje hitreje napretlovalo v okviru regij, s tem pa bo napredovala tutli globalizacija. Globalizacija .se bo krepila bolj kot regioiKilizadJa, ki je tlejansko bolj realna pojavna oblika globalizacije v pogojih, ko ta ne more biti enakt) intenzivna v v.seh delih • Kriiiiiimn ztilo Rinuri /c o I Wy. xi). sveta in na vseh potiročjih zarath ogromnih razhi\ v ravneh gospodarskega razvoja. Kegionalizacija je zato l>olj reahio tlosegljiva stopnica na poti k postopni .širši globalizaciji tudi majhnih gos|K)darstev. likonomskopohtično to pomeni, da kaže ghivnino naporov majhnega gospodarstva usmeriti na vključevanje v regionalne integracije, pri tem pa ne zanemarjati tudi hoje po drugi, sicer bistveno "krajši nogi" diverzifikacije ekonom.skih odno.sov tudi na druge dele sveta, ali z ilrugimi besedami na globalizacijo. Temeljna dilema v zvezi z regionalizmom je. ali ta predstavlja stopnico na poti k intenzivnejši globalizaciji .svclt>vnega gospodarstva ali pa preilstavlja oviro širjenju globalizacijskih tendenc v .svetu. Priče smo tako enim kot drugim tendencam. Vsaka od regionalnih integracij v.sebuje določene elemente kolekliriiegn protek-doiiiznui dane integracijske .skupine tlo o.stalih skupin, kar lahko privede tlo Irgo-rinskih vojn. To je po\sem razumljivo zato, ker gre danes v s\ctu za novo "delitev kart", za preraz|>orejanje tržnih čnejše, kt)t pa je spoznanje o kratkoročnih, začasnih koristih kolektivnega protekcionizma. Pričakovati je zato postopno ert)-zijo .skupin.skega protekcionizma integracijskih .skupin. Konkretno to pomeni, tla se botlo tutli tloslej zelt) zaščiteni .sektorji v Evropi (kmetijstvo, občutljivi proizvf> tli, telekomunikacije) morali hitreje liberalizirati Dejansko v.se lx)lj prihaja tlo glol>alizacije metlnartxlnih ekonomskih odnosov kt)t rezultat hisfiliicioiialni/i /lo^ajaiij meti skupinami drž.;iv, ki lilx'ralizirajo .svoje metl.selx)jne ekonom.ske tnlno.se. V.se intenzivnejši intraregitjnalni ekonomski odnosi lahko pri\etlejo do nevarnosti trgovinskih \x)jn, zla.sti na nekaterih pt)tl-ročjih občutljivih izdelkov (kmetijski iztielki. tlelovno intenzivne tlejavnt>sti), pa lutli na potiročju vi.sokih tehnokigij. ki jih tlržave sku.šajo razvijati s ptjmočjo strate.ške trgovinske |xilitike. Zaradi tako močnih lentlenc regionalizacije ekoix>m-skih f)tlnfxso\- znt)traj "trgovinskih bloko\'", tiržava "prosti strelec" skoraj ne more uspešnej.še razvijati in intenzivirati ekt>nomskih otino.sov, zlasti z otltlaljenejšimi tiržavami. ne tla bi .se |Xiprej regionalno povezovala. Vključevanje majhnega (slovenskega) evropskega gf>spfKlarsiva v Evropskt> unijt) je tako tudi institucitiiialna osnova za globalizacijo njenih odno.sov z tirugimi trgovinskimi bloki, s katerimi bo EU .sklepala tivosiranske .sporazunie. Jc .skratka .stopnica na ptJti k intenzivnejši globalizaciji. Nujno.si hoje |X> olx?h nogah, globalizacijski in rcgionalizacij.ski, s ča.stivnim poutlarkom na regionalizaciji in kasneje .še krepitvijo globalizacije, izhaja tutli iz iiesinlimiiostigos/Midarskili ciklov rsrctii. Zelo retiko se zgotli, da imamo stjčasno enake .stopnje rasti npr v Severni Ameriki. Evropi in japon.ski oziron>a Aziji. Običajno prihaja tlo zamikov, tlo ča.sovnih zatjstankov, kt> ena regija za sabo v tltjltičc-nem časovnem razmaku |>otcgnc tutli tirugo regijo, ki trenutno zaostaja. Zato je sposobnost lorljeiijn 'plimerasti'in izogibanja "o.ve/?*lahko izretlncga pomena za majhno ekonomijo. To pa je mogoče le, če .so v njeni go.spotlarski strukturi in strukturi ekonomskih odntj.sov s tujint) i)txlani nastavki (ustrezni tlcicži), dolf>-čcnc tlolgoročnc vezi (ne le trgovinske, pač pa lutli tuje neposredne investicije [TM j, strateške povezave i]xl.), ki jih je moč hitro aktivirati takrat, ko .se za to, zara- cli hiircjšc rasli v icin ticlii svcia, pokaži; priložnosi. V ocisoinosii takšnili ciolj»o-ročniii vozi so prciioili iz enega na lirug Ug skoraj nemogoči. Diverzilikacija MIUJ je lako tudi način za amortizacijtj nesinhronili gospod a r.skili ciklov. Tektonske spremembe v .svetu, boj za prerazporeditev tržnih ileležev, ki smo mu priča tako po razpadu socializma kot |5od neusmiljenimi pritiski globalizacije, vodi v tendence koncem racije kapitala. Priča smo spektakularnim ztiružitvam, ki so |x>siale |K>glavitna oblika TNI tlanes v .svetu. Te so način odzivanja na neusmiljene pritiske globalizacije ter že iirevladujoče integrirane .svetov ne proizvodnje. Mednarodna proiz%'odnja (blaga in storitev) danes obsega že 11.127 milijard USD, v primerjavi z 6.710 milijardami izvoza blaga in .storitev (U.NCF.M), 1999: 9). To pomeni, da .se bo krepila oligopolna narava .svetovnega trga in s tem tržne poma-njkljivo.sti. Na te .se lahko uspe.šneje odzivaS, če intenziviraš "investicijske", inter-nalizacijske oblike MEO in .se ne naslanja.š več samo na trgovinske. Izvoz tlanes ni več edino zveličavna oblika mednarotinih ekonomskih otinosov. Poglabljanje enotnega trga v i:vropski »miji je v bistvu manifestacija in po.sle-dica globalizacijskih tendenc v .svetu. Pomeni, ila .se l>o vse več nteilnarodnih ekonomskih odno.sov dejansko odvijalo kot notranji ekonomski odnosi v .sami Evropski uniji. To lahko pomeni, da .se l>o stopnja mnltinacionalizacije jMHljeiij, ki se manifestira s .številom njihovih afilacij, zmanjšala v kori.st oblikovanja večjih proizvodnih enot, ki bodo potem dobavljale blago v v.se dele Evrop.ske unije. To lahko pomeni manj tujih neposrednih inve.sticij na področju nekaterih dejavnosti in več na področju drugih dejav nosti ter več intra-nacionalne trgovine z vmesnimi proizvodi, proizvajanjem v.se lx)lj na temelju specializacije, na temelju "osrednje konkurenčnosti" firm. Pod pritiskom globalizacijskih tendenc .se podjetja morajo odločati za o.sredotočanje na področje .svojih osrednjih konkurenčnih prednosti. Opu.ščajo torej tiste dejavnosti, s katerimi so manj konkurenčne. To obenem pomeni tudi nujnost intenzifikacije zdrnževanja in pripajanja podjetij, ki .se ukvarjajo s sorodno dejavnostjo. Po.sledica je v.se večja industrijska koncentracija in na videz sicer zmanj.šana konkiuenca. v bistvu pa v.se o.strejša konkurenca med oligopolnimi proizvajalci. Na vsak način pa bo prišlo do v.se večjega prepletanja trgovinskih in in\'esticijskih odnoso\'. Prost pretok blaga, sloritef, ljudi in kapitala bo imel za posledico tudi zaostritev konkurenčnega boja znotraj EU. zapiranje nekonkurenčnih tovarn. Gletle na nara.ščajoči pomen storitev v v.seh razv itejših gospotlarstvih je pričakovati, tla bo ta sektor po.stal najbolj dinamičen element gos|K)darskega razvoja in odločilen dejavnik rasti produktivnosti. Kaj je naloga majhnega otiprtega go.spotlarstva v sklopu takšnih predvidevanj? Prvič, vključevati se v integrirano svetovno proizvodnjo, kar pomeni ne le s |>o-močjo metinarotine menjave, jjač pa tudi s ptjmtičjt) vhotinih, pa v.se bolj tudi izhotinih TNI ali tirugih oblik dolgoročnega povezovanja z največjimi tran.sna-cionalnimi podjetji v svetu, ki s pomočjo zunanjih dobaviteljev želijo krepiti svojo konkurenčnt) |x)zicijo. Druga implikacija tega je, da bo |>ri.šlo do nadaljnjega porasta pomena vmesnih proizvodov, tla se bo vse več trgovalo z vmesnimi jjro-izvodi, kar nudi obilo priložntjsti majhnim ekonomijam, manjšini potljetjem, ki lahko v .sklopu takšnih sprememb najdejo svojo ni.šo in na omejenem segmentu. na cloItKcncni proizvodu, postanejo pomemben, včasih celo dominanten dobavitelj ne le enenui, pač pa več iransnacionalnim podjetjem. .\'a ta način se zntanj.ša tudi ranljivost takšne strategije in izboljša cenovna konkurenčnost. Ne nazadnje je izjenuio pomembna determinanta okolja, v katerem .se bomo razvijali v prihodnjem desetletju, tudi poliUčiio raniostiin situacija Na\'kljub napovedim o obilici dividenci miru po padcu l>erlin.skega zidu, ki jih bo moč usmeriti v financiranje razvoja in zmanj.šanje konfliktov, se to ni zgodilo. Paralelno s tendencami ekonomske integracije, smo priča ravno tako objektivno pogojenim tendencam politične racije, osamosvajanja narodov in ilržav. To pa spremljajo regionalni kon/Jikti, tudi večjih razsežnosti. Zato namesto, tla bi .se tli-vitlende odprave hladne vojne usmerjale v razvoj, .se v veliki meri usmerjajo v gašenje konfliktov oziroma vojn in oboroženih .spopadov, in ne v razvoj. Žal je pričakovati tudi prihotlnje nestabilno politično, varnostno okolje v |x>sameznih delih .sveta (bivši ileli Sovjetske zveze, zlasti azij.ski tlel. zatem Balkan ter posamezni deli Afrike in Azije oziroma Bližnjega vzhotla). Netivonujo je stabilnost v svetu in Evropi krhka v |xililičnem in varnti.stnem smislu. Tt> dviguje relativni pomen iskanja zavezništev in vključevanja v integracijske in varnostne skupine držav (NATO). Pt) koncu hladne vojne so se "političnoitleolo.ški konflikti" meti Vzhotlt)m in Zahodom transformirali v konflikt med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo, meti razvitim Severom in nerazvitim Jugom. V kolikor se .skladno, tutli z Ricardo\ o teorijo primerjalnih pretlno.sti, ne bt) iz\ ajala v gltjbalnem .svetovnem okviru ustrezna kom|>enzacija v korist tistih, ki v procesih globalizacije zgubljajo, zato tla bi maksimirali .svetovno blaginjo, potem bo prišlo tlo nadaljnjega širjenja razkoraka meti razvitimi in nerazvitimi z vsemi posletlicami na političntivarnostnem ptxlrt>čju. .Skratka vakuum, ki je na.stal po hlatini vojni na ideološkem, varnostnem, poli-tičnent, pa tudi sistem.skem področju s propatlanjem Bretttin \Vtxxlskega sistema, ,se še ni ustrezno napolnil z no\o vsebino. Vse to vpliva na to, tla je za majhne države varneje iskati zatočišče pod dežnikom širših integracijskih skupin in si na ta način omogočiti lažjo amortizacijo Sokov, ki prihajajo iz globalnega gospt>-darstva v ptjgojih vi.soke stopnje nestabilnosti in nihanj. Na ta način si tudi lažje •soustvarjajo ustrezne institucionalne razmere (režime) za s\elovnf) |X3slovanje, saj jc njiht)va pt>gajalska pozicija močnejša. Takšna ocena je zelo pomemlina zaratli tega, ker bistveno \ pliva na odzivanje posamezne majhne tlržavx;. V [jogojih političnovarnostne nestabilnosti se veča pomen iskanja kolektivnega varnostnega dežnika za vsako majhno držitvo. vključno s Slovenijo, ki .se sama težko brani pred tekton.skimi varnostnimi spremembami oziroma vojaškimi, političnimi in drugimi grožnjami njeni varnosti. Regionalne integracije, \ojaškopolitična zavezništ\'a so lahko uspešen odgovor na takšne nev.irnosti. Ptjmembna, če ne kar odločilna razsežnost zunanjega okolja, je tutli predvideni razvoj same Evropske nnije oziroma njenega otlnosa tlo nečlanic. Dejstvo je, da v Evropski uniji po začetnem entuziazmu, |X3 paticu berlinskega zitlu in kasneje .sprejeti otiločitvi o širitvi Evropske unije na vzhod, vse bolj dominirajo pro-račiniske razprave, razprave o stroSkih širitve. .Nas tlušenje poti težo notranjih prob- Icmov, pa luili |x>liličnih sprcmt-mb v članicah, hlapi. Zgublja .sc vi/ionarski pomen političnovariio.stnih raz.sežno.sti .širitve. Kosov.ska kriza verjetno pomeni preobrat, saj je okrepila zavest oziroma sploh oblikovala zavest v Hvropski uniji, da .so stroški preprečevanja balkanskih koniliktov verjetno bistveno nižji kot pa stroški reševanja teh konfliktov, vojaških intervencij in kasnejših mirovnih operacij. Zato tudi lahko v l",vrop.ski uniji političnovarnt)stna raz.sežno.st v razpravah o širitvi jjridobiva pomen, kar je pomembno s i>olitičnotaktičnih razlogov. Kosovska kriza tako lahko časovno pospeši prvi krog širitve, obenem pa v pliva na bodoče pripiranje vrat pred novimi, manj "kvalificiranimi", manj razvitimi in manj demokratičnimi ilržavami. Če formula stabilizacije Evrope z vključevanjem novih članic velja za prvi krog širitve, ni realno pričakovati, da bo ista formula veljala tudi za nadaljnje kroge. .Možno je, da bodo rešitve v drugem ali tretjent krogu kasnej.še in drugačne. Lahko pride do oblikovanja različnih ravni povezovanja, ki pa bodo manj od polnopravnega članstva v.se tlokler se sama razširjena Evropska unija ne l^rilagocli. .S pospešenim prvim krogom širitve lahko Evropska unija želi ilemon-strirati, kako .se lahko z demokracijo, uvajanjem trga in uspešno iranzicijo države vključijo v Evropsko unijo in tako na dolgi rok kažejo |X)t potencialnim kantli-datkam, ki pa bodo intele zajjrta vrata, v.se dokler ne bodo dosegle ustrezne sto|> nje demokratizacije in razvoja ter vse dokler se Evrop.ska imija .sama ne bo kon.so-lidirala v novih raz^sežno.stih. RazSirilcr Evropske unije .se ztli neizogibna tendenca razvoja. Nemogoče je predvitlevati kdaj bo prišlo tlo prvega kroga širitve in katere tiržave bodo vklju- - čene. V.se bolj očitno po.staja, da botlt) na tlatum širitve pomembno vplivali varnosti dejavniki. Evropska unija ni samo ektinomsko poganjan j^roces, pač pa ima tutli intJčan varnostni in politični nabt)j, je sredstvo za dolgoročno vzpostavitev miru in varnosti na .sedaj mejnih potiročjih Evrop.ske unije oziroma v Evropi nasploh. .Skratka, argumenti, ki so privedli tlo Rimske ]>ogotl!x? in .še prej tlo Evropske skupnosti, za premog in jeklo. Zaratli pomembnt).sti demonstracijskih učinktn- je realno pričakf)v~ati prvo širitev Evropske unije po 1. 2003, realnej.še s l.L 2004. S tent bo Evrt)p.ska unija verjetno želela "pritegniti" najuspešnej.še kandidatke in na ta način pokazati pot tistim, ki so še daleč tjd članstva v Evropski imiji, da bi tako pospešile .svoje politične in ekf>nomske reforme, .seveda s ciljem kasnejše vključitve v EU. Kakorkoli že, pa bo razširitev Evropske imije za setlanje najbolj razvite kandidatke pomenila zaostritev konkurence za plasma (slovenskih) izdelkov na trgih Evropske unije, zlasti na |K)dročjih tratlicionalnih delovno intenzivnih izdelkov. Naši izvozni iztielki botlo pod večjim centjvnim pritiskom konkurence iz tirugih držav kandklatk, ki doslej ni,so imele tolikšnih izku.šenj z izvažanjem na trge Evropske imije. Začasne pretinosti slovenskih podjetij botlo s takšnim scenarijem še hitreje kopnele kot pa bi, če bi ostali tllje zunaj Evrop.ske unije. Še bolj pa bodo slovenski izvozniki tradicionalnih izdelkov poti priti.skom v j^rimeru širitve Evropske unije na drugi krog kanditlatk, v katerih je trenutna raven plač bistveno nižja kot v Slt)veniji, v kolikor ne bodo pravočastio prestrukturirali svojo tlejavnost na iztielke višje tlodane vretinosti in višjih cenovnih razredov Implikacije hitre oziroma odložene vključitve v Evropsko linijo Uvod Ce hočemo dali celovit odgovor na vprašanje, kaj pomeni za Slovenijo hiira vključitev v Evropsko unijo, kaj pa odložena vključitev, je potrebno analizirali tako političnovarnostne raz^sežnosti kot ekonomske, pa vse do kulturnih oziroma psiholoških vidiko\'. Vsak od njih lahko pomembno vpliva na \ ključevanje. Skoraj nemogoče je jionderirati posamezne sklope. Lahko le |X)trtlimo, ila imajo v različnih ča.sovnih obdobjih |)olilični in varnostni ter ekonomski, kulturni in psihološki različno specifično težo. Prvo vprašanje pri tem je: aH sploh obstoja dilema med hitro oziroma odloženo v ključitvijo v Evropsko unijo? Ugotavljali smo že, da jc Slovenija s .s\ojo osamo.svo-jitvijo izkoristila priložnost, ki .se ji je ponudila, če rečem zelo ambiciozno, v zgodovini člove.štva. .Mnogi argiunenii govorijo v prid lezi. da je to bila edinstvena priložnost, neuresničljiva nekaj prej ali pa kasneje. Dejstvo je. da .se v Evropi oblikujejo nove .strukture, nova arhitektura, in izjemnega zgodovinskega pomena je biti akter teh sprememb. I litra vključitev to omogoča, medtem ko odložena vključitev v EU lahko pomeni zamuditi vlak postati .sokreaior teh sprememb. Uihko zamudimo to zgodovinsko priložno.st. .Vnalogno temu .se jiri analizi implikacij takojšnje oziroma otiložene vključitve v Evropsko unijo zastavlja vprašanje, ali tudi j^ri tem ne gre za zgotlovinsko in ne|wnovljivo priložnost? bodo vrata Evropske linije permanentno odprta za nove članice? Obstajajo mnogi znaki, da bo zaradi nepredvidljivega razvoja v .svetu, naraščajočih konfliktov- tudi na mejah Evropske unije, vse večjega razkoraka v stopnjah razvoja in bogastvu med različnimi deželami ter težavami v zvezi s samo institucionalno konsolidacijo Evropske unije, le ta |)o prvem ali drugem krogu širiivc /iriškrnila vrata in lx) nadaljnje \ ključevanje novih članic vse težje in težje. Želela se Ik) namreč kon.solidirati in bo novim članicam morda ponujala drugačne oblike povezovanja, ne pa polnopravnega članstva. Ce je takšna ocena točna, potem na politični ravni ne bi smelo biti dileme, pač pa .stremeti vključiti se v Evropsko unijo .sedaj, ko za to obstaja priložno.st, in ne zamudili tega zgodovinskega vlaka. 7. drugimi be.sedami, gre bolj zalo, kako .se vključili, da bi bili stro.ški vključitve čim nižji in koristi čim višje. Ne glede na to, pa je potrebno analizirali potencialne implikacije hitre oziroma odložene vključitve v Evropsko unijo že zaradi javnosti oziroma volilcev, ki bi morali bili .seznanjeni z implikacijami glavnih alternativ, glavnih .stroškov in koristi posamezne rešitve. Obenem pa je potrebno razgrniti tudi .siro.ške in koristi, če do vključit\c v l!vropsko unijo sploh ne bi prišlo, če bi Slovenija morala izbrali tlni-gačno strategijo. Ena od realnih alternativ je globalizacija in študije .so že pokazale, da so stroški ali grožnje globalizacije na sivdnji rok viSje kot pa vključitev v Evropsko unijo (.Svetličič, 1998). Pri analizi alternativ je potrebno upoštevati tudi dejstva, da mora majhno odprto gospodarstvo kot je Slovenija defacto sprejeti večino direktiv in standardov, ki jih uvaja EU, ker smo pač tako močno vpeli v gospodarstvo EU ne glede na naše članstvo ali nečlanstvo v tej integracijski .skupini. Sprejemanje Acqui-ja tako dejansko ne |X)ineni veliko dodatnih obveznosti (stroškov). Večino prilagajanj moramo namreč realizirati tudi zaradi potreb tranzicije. ne glede na članstvo v Evropski uniji. V tem delu analize bom analiziral posamezne bistvene .segmente in pri njih navajal |X)zitivne in negativne implikacije posameznih rešitev. Med temi .segmenti so [Kimembni zlasti naslednji: političnovarno.stne razsežnosti, kulturnopsiholo.ške raz.sežnosti, znotraj gospodarstva pa konkurenčne oziroma nekonkurenčne panoge, kmetijstvo, banke, turizem, .šol.stvo, .šport ter posamezni problem.ski sklopi kot so vključevanje v n.MU, suverenost, turizem, šolstvo in znanost, zajjoslo-v;inje, okolje, šport, odnosi z Balkanom ter npr razmerje med kratkoročnimi učinki, oblikovanje in preusmerjanje trgovine ter dolgoročnimi dinamičnimi učinki integracije. Potrebno je razlikovati tutli meti učinki na l elika in majhna podjetja. Velika uživajo pretinosti zgodnjega članstva, če so .seveda konkurenčna, če pa niso, lahko še hitreje propadejo, ker imajo manjšo sposobnf>st hitrega prilagajanja na pogoje EU, .so manj prilagodljiva in otizivna. Tutli za slovenske razmere velike firme, bi se v primeru hitrega član.stv-a morale povezovati s tujimi partnerji ali kapital.sko (TNI) ali pa ptigodbeno (strateške povezave, podpogodbeništvo), kajti tendence združevanja in prevzemanja so pod priti.skom neusmiljene nujnt)sti zniževanja stroškov zaratli globalizacije tako močne, tla .se moramo tutli največje firme združevati, da bi s pomočjo tlo.seganja ekonomij obsega zmanj.šale .stro.ške. Hitro članstvo v EU |X)meni za majhna podjetja ali proj^ad ali pa i^rosperiteto. Vse je tjtlvisno od njihove .strategije in politike, otI njihove spt).sobnosti najti ustrezne tržne ni.še na povečanem tržišču v EU. V kolikor so sposobne uveljaviti "luksus .specializacije" na ozkem področju postati tlobavitelj velikih evrop.skih firm, na potlročju npr vmesnih proizvodov, in .so sposobne hitrega prilagajanja proizvodnega prtjgrama in njegovo tliverzifikacijo sklatino z okusi potrošnikov, potem lahko takšne firme po hitri vključitvi v EU pridobijo na konkurenčno.sti. .Slabost pospešene vključitve v EU pa je, tla v kolikor majhna podjetja ne izix)lnju-jejo teh kriterijev, lahko vključitev pomeni njihovo pospešeno propatlanje. Prednost hitrega članstva je tudi odpiranje novih tržnih nii za majhna podjetja, ki jih na omejenem .slovenskem trgu niso bila sposobna niti videti. Na vsak način pa je potrebno za uspešno prosperiteto majhnih firm znatnejša pomoč države oziroma raznih asociacij, zbtjrnice, ker majhne firme niso six)sobne same nositi vseh stroškov seznanjanja oziroma vstopanja na tuja tržišča. Zato je racionalno, tla .se tovrstni transakcijski vstopni .stroški ptirazdelijo na skupine podjetij oziroma se majhne firme razbrenieni tlela teh stroškov. Na učinke hitre oziroma odložene vključitve v EU vpliva tutli sočasnost vstopa vseh kantlitlatk ali pa njihovega posamičnega vključevanja. Če bi .se v.se kandidatke prvega kroga vključile sočasno bi to pomenilo večjo konkurenco cenejših proizvajalcev slovenskim na trgu EU na potlročju tratlicionalnih iztielkov, čeprav ne gre z;i količinsko tako pomembne učinke, ker že pridruženo članstvo pomeni velik del uresničevanja takšnih učinkov (skoraj prost dostop na trg EU). Veliko je tudi odvisno od tega, v kakšni smeri bo šel razvoj EU, ali v smeri nadaljnje liberalizacije odnosov z nečlanicami tudi na področju sedaj za.ščitenih sektorjev (kmetijstvo, infrastruktura) ali pa bo Evrojia počasna v liberalizaciji svoje kmetijske politike. Zaključki urug\ajskega kroga pogajanj predstavljajo splošni okvir nujne dinamike liberalizacije na področju kmelijsiva, tekstila oziron»a ol>čutljivib izdelkov. Vendar j^a obstaja nevarnost, da bi .se pod pritiskom vi.sokih •Stopenj nezaposlenosti in drugib težav nacionalnih ekononuj članic, ta proces odvijal počasneje. To pa bi lahko pomenilo na dolgi rok slabitev konkurenčnosti EU v primerjavi z tirugimi regijami. l'omembna okoli.ščina, ki bo odločilno vplivala na učinke hitre ozironia odložene včlanitve, je tempo iit eljarljanja I-vra kot svetovne rezervne valute in odnos med EU in ZDA na vseh področjih, zlasti na trgovinskem. V primeru zaostajanja tečaja l-.vra za dolarjem, .se bo krepila konkurenčnost evrop.skega gospodarstva nasploh in s tem tudi možnost večjega izvoza Slovenije izven EU. torej v ZDA in azijske države. .Močan Evro pomeni pod pritiskom cenenega uvoza velik pritisk na zniževanje stroškov proizvajalcev v EU in znižuje konkurenčnost izvoza izven EU. Politično-varnostne razsežnosti Prednosti hitre t'kljnčiti>c:^ - postaneš sokreator (iblikovanja nove varnostne in politične arhitekturc Evrope; - okrepiš vzvotle političnega odločanja na celotno politiko Evropske unije tudi na tistih |5odročjih, na katerih kot majhna država niti sanjati ne bi mogel, da bi hihko, četudi skromno, prisix-v;il k oblikovanju skupne Evropske politike; - možnost širjenja vpliv;i z;ir;idi znanja n;i pos;imeznih področjih, tudi n:i tistih področjih, ki .so sicer izven dometa majhnih drž:iv (npr. poznavanje i)olož;ij;i n:i Balkanu, tranzicij.ske izkušnje. pozn;ivanje jezikov na Balkanu...); - zgodnja vključitev v EU nam d;ije t.i. dividende miru", stabilnosti in politične transp;irentnosti. Slovenij;i kot še vedno težje prepoznima držav;i, bi s članstvom v EU pridobila status -nornuilne" evropske države in bi ji že samo čkinstvo prihr;inilo mnoga sredstva, ki so ozirom:i bi bila sicer potrebn;t za ustvarjanje imidž:i in promocijo države; hitrejš;i evropeizacija slovenskega političneg;i pro-.stora z vsemi pozitivnimi dolgoročnimi učinki; - hitrejš;! in uspešnejša gospodarsk;i preobrazba st;ibilizira tudi socialno politični razvoj, saj bo prisjsevala k zmanjšanju sedanje razvojne blokade str;inkokracije (Sočan, 1999); - večja g:irancija za politično 5t;ibilnost in transparentnost političnega prostora zaradi integracije v evropske politične tokove; - bistveno okrepitev varnosti zaradi vključevanja v evropske vntrnostne povez;ive; - članstvo v i;U lahko bistveno pos|>eši vključev;mje v NATO; * Kvr so lirm itomn /nviliituli tiiliv rblJiiCiliv zrcalna sMui sl(ri}osti odložene MjnClUv in shliosli hitre fkljiiCilve imitnosli odložene, se Imuh v iem seblorsbo lirol^emskvm dvtn analize osivdoloCit le na /irvd-no.
  • rehajanju meja tudi drugih držav; - dvig nacionalne samozavesti, ker [X)stanemo državljani EU; - lažja preclst;ivitev slovenske kulture v okviru ev ropske subregije. Slabosti hitre vključitve: - "konllikti" na zunanjih mejah EU zantdi |X)ostrenega iKtdzora, ker Slovenija postane zunatija meja EU (zLtsti občutljivo v odnosu do bivših jugoslovanskih republik); - visoki stroški vzpostavljanj;i zun;tnjih mej;i EU se r;izporedijo na kratek čas (visoko soci;ilno breme, če EU ne sofinancira teh stroškov); ix}slt»dic:i; navdušenje n;id čhtnstvom slabi. SploSni učinki na gospodarstvo Prednosti hitre vključitve: - dvig bhtginje zaradi pozitivnih tieto učinkov integriranj:t v EU; - poveč;in izvoz v EU, (učinki obliko\~anja trgovitie preseg;tjo učinke preusmerjanja trgovine); - dvig učinkovitosti, doseg:inje ekonomij obsega ter koristi od večje specializacije bodo pospešile rast; - hitra vzpost;tvitev nove gospodarske strukture prilagojene novemu mestu m;ijh-nega slovenskega gospodarstva v veliki ekonotniji EU. Tako bomo končno presegli še vztrajajoče ostanke uvozno substitutivne strukture velikega vseobsegajočega gospodarst\a, ki je eden od poglavitnih podedovanih slabosti slovenske ekonomije. Na ta način bi ustv;irj;ili ekonomije obsega in uveljavlj;ili prednosti specializiacije; - hitrejš;i realizacija dolgoročnih dinamičnih učinkov integracije (»speši rast in produktivnost, omogoči boljši dostop do dosežkov znanstvenoraziskovalnega deht v E\'ropi, da impulz dom;ičemu zn;inst\enor;iziskov;ilnemu delu (inova-livnosti) zaradi povečane konkurence; - hitrcj.šc tehnološko posod;ibljanje gospod:irst\'a; - pacicc cen (večja konkurenca zaratli otiprave zaščite) tivigne konkurenčnost ]>rt)izvajalcev; - zaratli otiprave zaščite in subvencij, se pospeši preobrazba gospotlarstva; - več tujih TNI kot instrument, ki prinaša tlinamične učinke in s tem pozitiven vpliv na hitrejšo krepitev konkurenčnosti tlomačih podjetij; - porasle bfxlo TNI, kar je dober znak, da je tlrž:iva stabilna, to pa ima z;i posletli-co cenejši tlostop do kapitala (lx)ljša kreditn;i sposobnost) zaratli še tx)ljših ocen tveganosti; - boljši r:Uing pri oceiKih tveganj je z;i Slovenijo kot mkitlo tlržavo, ki jo pogosto zamenjujejo z tirugimi tiržavami. jo povezujejo z Balkanom ali z bivšo Sovjetsko zvezo, izretlnegii pomen:i. Nasploh \elja, da bo v prihotinje ponisel pomen tovrstnih komerci;ilnih ocen |X)ložaja v |X)sameznih tiržavah. zaradi v.se večjih ni-h:mj in nest:ibilnosti na svetovnem trgu; cenejši tlen;ir pomeni bistveni \'zvotl za krej^itev konkurenčnosti. Če ima tlrž;iv:i oznako, tl:i je visoko tvegan;i, .se plačuje vi.soka ekstr;i premij:), ki je lahko tutli petkrat vi.šja, kot pa če tlržava ni ozn;iče-na za tvegano. Bistvena posletlica višje tveg;inosti je manj (tujih) investicij; - zm;mjšanje realnih tran.sakcijskih stroškov (tran.sportnih, komunikacijskih, mejne formalnosti, enotnejši standardi in dokumenti...); - hitrejš;i preobrazba javnega sektorja; - hitrejši r;iz\oj že konkurenčnih p;mog, porast njihovega izvoz;i in zaposlovanja; - bolj.ša alokacija re.sursov in s tem krepitev konkurenčnosti; - čimprejšnje članstvo pomeni tutli hitrejše doseganje iiglomeracijskih učinkov vključevanja v n:ijtlinamičnejše |X)le rasti v Kvropi in s tem dvig konkurenčnosti n:icion:ilneg;i gospotkirstva. Slabosti hitre vključitve: - relativno zaostajanje trgovine z nečlanicami Evropske unije, k;ir je hihko shibo z;i tehnološko preobrazbo slovenske ekonomije n;i vseh tistih potiročjih. kjer evropske firme zaostajajo za konkurenco v ZDA in na Japonskem. Venthir p;i se temu hihko izognemo z zavestno tlt)lgort)čno naravnano strategijt), glob:ilnejšo tliverzifikacijo MEO vzporedno z vključevanjem v EU, globali7.:icijo, intenzi-fikacijo ekonom.skih stikov tudi z nečlanicami, zlasti s tehnološkimi voditelji (ZD.\, Jiiponska pa tudi drugimi azijskimi tiržavami); - Act|ui ni optimalen si.stem.ski okvir za drž:ive v tranziciji, s;ij je odraz intere.sov tiržav n:i višji stopnji r:izvoja; - nepripravljenost n;i |X)\'ečan uvoz privetle tudi do zapiranj:i tistih tlej;ivnosii, ki bi, če bi imele čas za pril;ig:ijanje, lahko postale konkurenčne; to je velik problem. saj je skoraj polovic:i slovenskeg:i gospothirs^a v težkem finančnem in tehnološko inovacij.skem st;inju (Sočan, 1999); - zaratli nepripravljenosti slovenskih firm, imajo tuje firme več koristi otl odpiranja trgov; - tehnološko zaostajanje vpliv;i na zatirževanje obstoječe gos|x>darske strukture; prevlad;! dejavnosti nizkih tlothinih vrednosti; - TNI lahko nadomeščajo dej;ivnosti domačih podjetij tudi tam, kjer bi te imele možnost obstoja, če bi imele več časa |>eobraziti se; - še nepriv.itiziraiii javni sektor pride v tuje roke (ekonomsko to lahko krepi konkurencost). Konkurenčne panoge Prednosti /litre rkljiičllve: - hitrejša rast konkurenčnih panog, l>oljši dostop njihovih izdelkov na trg EU; - sjxKlbuda R&R oziroma inovacijam, hitrejšemu tehnok)Skenni posodabljanju in s lem tlvigovanju konkurenčnosti; - več TNI in strateških |X>vezav ter večje možnosti naših investicij znotraj EU in s tem dvig konkurenčnosti. Slabosti hitre fkljnčitre: - v primeru, da .so panoge sicer v pogojih nepopolne libenilizacije ktjnkurenčne, pa venilarle tehnokjško zaostajajo Zii konkurenco v EU ali v svetu n;isploh, lahko hitro članstvo v EU pomeni slabite\' njihovega konkurenčneg.t |X)ložaja. Nekonkiirenčne panoge Prednosti hitre fkljnCitve: - hitrejša sanacija nekonkurenčnih branž skladno z evropskimi vzori v povez;ivi z regionalnim razvojem; - hitrejša makro in mikro preobrazba pod vplivom liberalizacije in močnej.še tuje konkurence. Možno.st uporal>e TNI z namenom njihovega prestrukturiranja, v kolikor tuji partnerji ugotovijo dinamično možno.st preživetja takšnih podjetij; - prevzetje .Skujine carinske tarife EU zagotavlja zaSčito |x>sameznim ol>čuiljivim proiz\oclom in omogoča u|X)rabo zgrajeneg;i sistema necarinske zaščite, ki zagotavlja izenačevanje jJogojev domačim proiz\ajalccm nasproti tnoznikoni iz tretjih držav; jih dodatno .ščiti; - možnost sklepanja strateških povez;iv s tujimi p;irtnerji in na ta način olajšana tehnološka preolirazba (boljši dostop do R&R) in prehajanje iz nekonkurenč-no.sti v konkurenčnost; - dobimo podporo iz EU za prestrukturiranje teh dejavnosti. Slabosti hitre vključitve: - hitrejše propadanje nekonkurenčnih panog; - izgubimo možnost subvencioninmja teh deja\'nosii s ciljem preseganja njihove nekonkurenčnosti. Bančništvo in financc' Prednosti hitre vkljiičitfe: - liberalizacija kaj^iialskih tokov, ki jo vspostavljauio dejansko že pred polnopravnim danst\'om. vendar jo tako s članstvom v celoti percipirajo tudi tujci, krepi konkurenčnost domačega gospodarstva zaradi cenejšega tlostopa tlo kapitala. Dvig produktivnosti bank omogoča cenejše bančne .storitve. Diverzificirajo in hitreje se razvijajo finančne storitve, boljši je dostop tlo finančnih virov, diverzificirajo .se portfelji. Večji priliv TNl, ker jih spremljajo njilune banke; - hitrej.še in strankam prijaznejše bančne .storitve; - či;instvt> i^omeni svobotino ust;inavlj:inje tutli potiružnic bank, zav;trov;ilnic, lx>rzno posretlni.ških družb in vz:ijemnih .skLidov iz KU tlrž;iv (brez dovoljenja Banke .Sknenije), kar še tlodainti krepi konkurenco, ki je že itak mt>čna, ker imajo tuje banke takt) :ili tako možnost prekomejnega opntvljanja storitev v Sloveniji brez prisotnosti na slov'enskem trgu. V.se to zniž;i stroške kretlitov; - poti priti.skom liber;iliz;icije tega sektorja, .se pospeši proces konsolitlacijc domačih nn;mčnih ustantjv, ztlruže\'anj:i donuičih b;ink in zavarovalnic ter njihovo povezovanje s tujimi bankami in s tem krepi njihtjva konkurenčntjst; - član.st\ o v KU chtje dežnik, ki banke kolektivno ščiti pred velikimi špekulativnimi utiari bolj kot i>;i je to primer, če naše b;inke ostanejo prosti strelci; - ponist prtxluktivnosti b;inčništv;i; - ])rilivi iz skladov EU so večji kot p;t je pretlpristopna pomoč. Slabosti hitre t>kljiiatt>c: - prop:itl m:mjših nekonkurenčnih slovenskih bank, zar;idi njihovega preix)č;i.s-neg;i pril;ig;ijanja (ni zunanjega priti.ska), ali pa njilu>v prevzem s strani večjih konkurenčnejših tlt)m;tčih in tujih bank; - ne\'arnost prevelikeg;i tujega histništva v slovenskem bančnem prt)storu, ker tutli največje slovenske banke ne bi bile sposobne najuspešneje tekiiun ati z velikimi transnacionalnimi bankami (nacionalistični, vendar ozkt) ekontjm.sko gledano, šiljek argument, ker če to pomeni tiražje kredite tudi slabi konkurenčnost sltnenskeg;i gospotlarstAa in znižuje bhiginjo); - povečanje izthttkov tlrž;ivnega proračim;i z;ir;itli prispevkov v proračun EU; - finančni j^rilivi iz sklatlov EU bodo manjši oti n;iših prispevkov v proračiui EU, ker .še nismo .sposobni za kvalitetno pripravo projektne tlokument:tcijc in nimamo zatlosti domačega .sofinanciranj;i. ' l' u-m Mu iifHiSlerdmo ttibit iiCiiibc mi ftimii iMiiiCiilSIni bol (HKUvdne iiCiiibe icKii seblorjti iiii rvut-lin /tnsiHHtiirsim. NI nujno, do so iiCiiibl na iMiiibf aH finance in na ivalnl .icbinr cnnbi: lahko .su iigotliii za ene in neiifindni za dnijie. V cetnvHem ocenjvvanjn Jv IKilivhno /nvinjali celnin in dinaiiiiCnl funnen iiCInkov lili ^oslHHtaatliti v celoli In ne le z nzkefia flnanCnegfi ridika. Evropska monetarna luiija in Evro Prednosti hitre vključitve: - po določilih Accjiiisa jc zahtevano dvoletno predhodno sodelovanje v ERM oziroma ERM2. To pomeni, da bi s članstvom v EU npr leta 200 i lahko računali na \'stap v EMU šele 1. 2007. Po drugi varianti pa šele okoli leta 201.3. E.MU pomeni širšo obliko integracije, več kot le vključitev v EVRO (npr lil^eralizacije tokov kapitala, neodvisnost centralne banke itd.). EU je že od 1. 1. 1999 v fazi EMU in nove članice, ki bodo vstopile v EU, bodo že od z;ičetka .sodelovale v EMU. ne pa še v Euro območju. Imele bodo derogacijo. Euro bodo sprejele kasneje; - hitrej.ša monetarna in finančna stabilnost, stabilno.st cen, znižanje obre.stnih mer in stabilizacija proračuna; - .skupna valuta i^omeni nižje tran.sakcijske stroške ter s tem dvig konkurenčno.sti slovenskega gospodarstva; - TNI bodo rasle hitreje v E.MU/Evro deželah; - hitrej.še do.seganje stabilnosti cen, zmanj.šanje inflacije; - zgodnja aplikacija Pakta .stabilnosti in rasti pomeni hitrejšo stabiliz;icijo oz. zmanjšanje delež;i proračuna in javne |X)r:ibe v BDP. Slabosti hitre vključitve: - izguba monetarne suverenosti, toda velja, da ne moreš biti po|X)lnoma monetarno suveren in skušati koristiti vse prednosti globalizacije. Drug;iče pov edano, ne moreš ostati nedolžen, če želiš .seks; - tečaj preneha biti instrument .strukturnega prilagajanja; - premalo časa za izvedbo zahtevanih strukturnih reforn» in doseganje predpis:inc makroekonomske stabilnosti na zdravi in trajni osnovi, ki se končno |X)kaže v tloseganju vseh maastrichtskih konvergenčnih kriterijev; - odložen;! vključitev v EU bi Sloveniji dala več časa, da "v miru izpolni maastricht-ske kriterije"; - razlik na področju liberaliz;icijc pretoka kapitala med takojšnjim in odloženim članstvom t;iko rekoč ni, saj že pridružitveni sporazum predvideva liberalizacijo tudi kapitalskih pretokov po preteku prehodnega obdobja; - v primeru nečlanstva v EU in lastne tečajne politike .se konkurenčnost slovenskeg:! gospodarstva lahko krepi, če tečaj Evra raste hitreje kot pa tečaj tolarja. Odnosi z bivšimi jugoslovanskimi republikami Prednosti hitre vključitve: - višja konkurenčn:! sposobnost n;iših podjetij na teh trgih v primerjavi z evrop-.skimi in drugimi firmami, v kolikor ohranimo pravico do prostotrgovinskih .spo- razumov'. Če pa jili ne moremo oliraniti (realnejše pričakovanje), ob.staja veijei-no.st, da bo Evropska iinija sklenila tovrsine sporazume s lemi drž:ivami. V tem primeru .se na.ša predno.st v primerjavi z drugimi evropskimi Firmami formalno izniči, del pa jo v.seeno tlejansko .še ostane zaradi boljšega poznavanja in tradicionalnega .sodelovanja s tem trgom; - zantdi poznavanja teh trgov so \cčje možnosti z;i podpogodlx^niške odno.se z velikimi evropskimi firm:imi, ki bi .se vključev;ile v obnovo teg;i. odročju .se hitreje združujejo in s tem nižajo stroške in krepijo konkurenčnost gos|x)darstv;i, čepniv je m;!lo verjetno, d;i se jc moč n;i tem področju izogniti intenzivnemu sodelovanju s tujimi podjetji. Ekonomije obseg;i so pri telekoiiumik;icij;ih p:ič izjemneg:i jx)mcn;i iti prcvhickijejo velike lirme. Slabosti hitre fkljiičiltv: - dom;ič:i telekomunikacijskia podjetja se t;!ko ;ili drugače povežejo s tujimi partnerji; zelo verjeten je njihov prevzem s strani tujcev, ker se nepripravljen;! hitro soočijo z močno tujo kotikurenco; 'J.!'. Dtimijiiii je IzniCiiiiiit itii bi Izniilui /ireilntiitll. ki so jo sloreiiski izvozniki /iriitoljili s sklenitvijo lii-osliitraorinskesii sjHimznmti. zniiifili z/i iniliislrijo km celoto tt,r>% HDt' (Diiniijanj.. tWJJ ozintniii. Ce stiiS/niio to bvtmlifidnili. neknj iiuinj kot tJfl milijonov itoltnjer. 'tU Jiomenl. eraterjev na slovenskih železniških progah, zlasti tranzitnih (Koper) in oprtnih prevozih; - polož:ij dom:ičeg;i let:ilskeg:i prevoznika ogroža velik jjristLsk tujih let;ilskih prevoznikov- (povez;ive verjetno neizogiben predj^ogoj z;i obstoj); - Luka Ko|)er bo bolj odvisna otl |X)litike Luke Trst; - večja odprtost za vlaganja v konkurenčne projekte; - določila skupne EU trans|X)rtne ptjlitike bodo omejila možnost netržnega Hnan-ciranja Luke Kojier; - ogrožen položaj domačih špediterjev in agentov (otlp:tde njihova provizija z;i posle z EU); - zaradi povečaneg:i prometa večje onesnaževanje okolja, če .se ne preusmeri večine tovornjakov s cest na vlake. Knictij.stvo in živilska industrija Prednosti hitre vključitve: - hitrejša preobrazba kmetijstva sklatino z evropsko kmetijsko politiko; bolj. si- sicinaiska in iičinkoviicjSa kmetijska politika, ki razpohiga z več proračunskimi sredstvi in pregledninu ter prepoznavnimi melianizmi ukrepanja skupne kmetij-.ske politike (SKP); - ob vsio|)u po pogojih ilanih z AGENDO 2000, povečanje sku[>nega proračuna z;i kmetijstvo do 250% (odvisno otI sprememb politike do jjristopa in posebne obravnave novih kandidatk), ob agregatno primerljivi ravni kmetijskih cen to (joineni |x>večanje dohodka za kmetijstvo kot panogo; - odpiranje irg:i za konkurenčne panoge agroživilstva; - večji poudarek in njožnosti razvoja |X)deželja in kmetij.sko okolj.skim ukrepom, ki v večji meri ohranja)o iK'k;itere, družlx>no zaželene značilnosti slovenskega podeželja; - Ix)lj.ša pogajalska i^ozicija Slovenije v globaliz;iciji medn;uoclne trgovine (CEF1"A, \vro); - predvidena pomoč SKP je višj;i od predpristopne pomoči. Slabost i hitre vključitve: - otisoinost strategije razvoja bio |>rogramov ter jx)vczave kmetijstva s turizmom ovira modernizacijo kmetijstva znotraj EU; - prenos suverenosti v kinetij.ski politike na .skupne organe EU, k;ir pomeni v precejšnjih primerih tudi izrazito povečanje admin.strativnih |X).stopkov in stroškov ter prevzem tudi nekaterih za slovensko kmetijstvo iracionalnih ukrepov (proizvodne kvote, program pnihe); - napovedana di.skriminacija kandidatk pri prevzemu direktnih plačil ter izgub:i proračiniskih prilivov lahko vzame veliko prednosti pristopa, ;igro-živilstvo je lahko celo neto-phičnik v bruseljsko blag;ijno; - soočenje s konkurenco na sku|5nem trgu bo večini ]x>djeiij živilskopredelovalne industrije povzročalo precejšnje tež^ave, dodatni stroški zaradi prevzema veteri-nar.ske z:ikonodajc, zelo težko bo ohranjev;iti sedanjo raven ;igro-živilske proizvodnje; - ()reiii;ilo časa za preobr;izbo kmetijstva in živilske industrije; - SKP .se liberalizira in racionalizira, bogatej.še in kmetijsko učinkovitejše drž:ive bodo imele večje ugodnosti kot revnejše in kmetijsko manj razvite; - nove članice bi lahko bile di.skriminirane pri SKP. Šolstvo in znanost Prednosti hitre vključitve: - medsebojno priznav;uije diplom in s tem boljše z;iposlirvene možnosti vi.soko kvalificiranega kadra iz Slovenije v EU. Na t;i način bi se na kratek rok slabila', na dolgi pa krepila konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ker bi se ti strokovnjaki po delu v Evropski uniji lahko vračali in svoje znanje uveljavlj:ili v slovenskem gospodarstvu; " Sliin-ii.tbi i ihiiiisbi slrobiiriijabi hI Ktbi) .časno začeti izkoriščati, ker snu) premalo usposobljeni za pripravo ustreznih projektov, imamo premalo ča.sa da se na to pripravimo. Turizem Prednost/ /t/tre fključ/tve: - otiprava v.seh ovir bi imela za posletlico |x>večanje priliva turistov. Temu bi pripomogla tutli večja prepoznavnost Slovenije kot članice Evropske luiije in prepričanje, d:i gre za drugim članicam primerljivo tiržavo in sistem v tej tiržavi; - neto priliv od turizma bi se lahko povečal le, če bi povečana pre(x)znavnost Sitnenije kompenzirala negativne učinke ukinjanj;i prosttKarin.skih protlajaln in če bi se hitro povečala tutli kakovost turistične ponutibe (manj verjetno); - član.si\o v EU bi ocfpravilo mnoge psihološke zatlržke, ki ovirajo odločitve turistov za letovanje v Sloveniji, ki temeljijo na premajhni poznavnosti Slovenije. |X)vezovan)u Slovenije z vojno na Balkanu kot biv.šega dela Jugoslavije; - poveč;ma konkurenčnost zaradi boljšega iniagea in konkurenčnej.še proizvodnje in trženja (integracije n;i področju inforni;iiike, centnilnih rezervacijskili si-.stemov in Injlj.šega dostopa do slovenskih turi.stičnih proizvodov, nižjih stro.škov inputov org;miz;itorjev iM)iov;inj); - nižji tnui.sakcij.ski stro.ški zaniili pre\zema Evni (transp;irentnost cen, |X)eno-st;i\'ljeno phičevanje z:i tuje goste); - prenos evropskih potov alnih n;i\;id in vzorce\- in s tem povečana intenzivnost |X)lov;inj slovenskeg;i prebiv;ilst\'-a. SlabosU hitre vključitve: - zgodnje čhinsrso bi pomenilo tudi večji odliv slovenskih turistov n;i leiovanj;i v Evropi tako zaradi odpravljanj:! ovir in lažjega pieh;i);!nj;! jjieko meje, kakor ti!di zaradi večje ;!gresivnosti in ponudbe tujih titrističnih organiz;icij na na.šem trgu; - zmanjšan priliv od turizma zaradi ukinjanj;i prostocarinskih prodajaln in verjetno tudi m;mjšeg:i priliv;i na potiročju igr;ilništva; - n;i.ša turistična podjetja bi imela večjo konkurenco v tujih kompanljah, k;ir bi lahko |)rivedlo do prop;idanja majhnih turi.stičnih organiz;icij in s tem izgube delovnih mest (nekaj bi jih zapo.slile tuje turistične organizacije?). Na dolgi rok pa bi zgodnje članstvo pomenilo priti.sk v.sitjcri ztiruževanja domačih turističnih org;inizacij pri dviganju konkurenčnosti in uspešnej.šem tekmov;uiju pri .sooč;i-nju s tujo konkurenco; - stroški in izgube iz naslova posjješenega prevzema Evr;i (izguh;i provizij, rehi-tivno vi.soki stroški priLigajanja v majhnih podjetjih, dvojne cene ilokler ne pridemo na Evro); - poveč:m odliv kvalincir;mih kadrov iz Slovenije v druge države; - stroški zgodnjega članstva so .samo deloma EU specifični. .Majhno odprto go-.spodar.stvo bi .se moralo t;iko ali tako intenzivno vpeti v globalne luristične tokove, torej bi moralo biti odprto. Potencialni negativni učinki bi se tako izkazali v v.sakem primeru, tudi če z;ive.sino odht.šamo s članstvom v EU. Zaposlovanje in socialni vidiki Prednosti hitre vključitve: - medsebojno priznavanje diplom in poklicnih kvalifik;icij omogoča večje zapo.slitvene možnosti; - enakojjravno kandidiranje slovenskih državljanov za prosta delovna mesta v EU; - več delovnili mest za konkurenčne panoge, ker se jim bi še bolj odprlo tržišče EU in ker bi firme monile pod pritiskom konkurence več \ hig:iti v r;iz\oj histnih izdelkov in storitev' in s tem krejiiti .svojo konkurenčnost; - več zaposlitvenih možnosti v tujini, tako v režiji tujih |x^djetij kot v režiji lastnih vse bolj iniernacion;iliziranih podjetij znotraj tržišča Evropske unije; 61 - črpanje sredstev Rvropskega socialnega sklada (in tirugili, ki podpirajo razvoj človeških virov in za|x>slovanje ter doizobraževanje in oblikovanje novih programov); - dolgoročni pozitivni ličinki izobraževanja ob delu pod vplivom večje izpost;tv-Ijenosti evropski konkurenci; - poveč;i se fleksibilnost trga clehi in s tem ustvarj;i pritisk n;i znižanje stroškov dela. Slabosti hitre vkljtičilve: - zmanjš;mje števiht delovnih mest za nekonkurenčne clej;ivnosti. Res |);i je. da bi se to Zgodilo tudi v primeru ;ilternativnega globaliz;icijskega scenarija, ki predvideva unilaieralno liberalizacijo vseh ekonom.skih ocino.sov s tujino. Število delovnih mest bi se v tej ;iltern;itivi zmanjšalo še bistveno bolj kot p;i v primeru čl:insiv;i v livropski luiiji. Poleg ieg;i p;i bi se od|X)ved;ili prednostim čkinstva. to je možnosti financiranja izgube delovnih mest, rinanciranja programov do- ali preizobraževanja in drugih ugodnosti .skupne zaposlitvene [jolitike EU; - krepitev socialne diferenci;icije; - uveljavitev Magrebškega six)razuma bo vplivala na tlotok cenene delovne sile. Okolje Prednosti hitre vključitve: - hitrejše prilagajanje EU okoljevarstvenim pretipisom in standardom; - hitrejše sprejemanje EU standardov n:i tem (XKlročjii bi ugodno vpliv;ilo n;i j)re-strukturiranje dom;iče industrije v smeri hitrejšega in popolnej.šega uveljavljanja okoljevarstvenih standardov, s tem bi se izognili kasnejšim stroškom odpravljanj;! škode vzdrževanj;! industrije, ki onesnažuje okolje; - hitrejše uvajanje okolju prijaznejše tehnologije; - kot članica EU bi dobivali iz skhidov EU znatno pomoč pri uveljavljanju zahtevnejših okoljev:!rsivenih standardov. V primeru nečlanstva bi morali takšne stroške nositi sami; - sofinanciranje preobrazbe okolju prij;!zncj.še proizvodnje iz virov EU; - |x>večajo se možnosti za uvclj;ivljanje strategije tr;ijnostnega razvoj;!. Slabosti hitre vključitve: - visoki stroški uvajanja mcKlernc, okolju |)rij;izne tehnologije ozirom;! dnižitev proizvodnje z;iradi uveljavljanja zahtevnejših okoljevarstvenih standardov. Vendar so lo stroški le na kriitek in srednji rok, medlem ko .so na dolgi rok koristi višje od eventualnih stroškov odpravljanja posledic onesnažev;inja okolja; - nepripravljenost uvesti okolju prijaznejše tehnologije in proizvodov ogrozi konkurenčnost naših proizvajalcev; - pritiski na višanje d;ivkov oziroma zviševanje proizvotinih stroškov jKjdjetij in s tem zniževanje konkurenčnosti in poveč;inje možnosti propadanja le-teh (neplačevanje ustreznih taks za onesnaževanje je dejansko prikrito subvencioniranje podjetij s strani države na škodo okolja in s tem vseh potrošnikov). Kultura in šport Prednosti hitre vključitve: - slovenski kulturi se s članstvom na stež;ij odpirajo vrata v evropske kulturne ustanove, razstave, festivale ittl.; - pospešuje .se evropeizacija slovenske kulture in s tem njen razvoj; - slovenski jezik postane eden od jezikov, ki bi .se u]5or;iblj;ili in prevajali v Evropski uniji v služlx.>nih dokumentih. Brez članstva .sc to nikoli ne bi zgodilo; - večje možnosti objavljanja sloven.skih del v članicah zaradi skupnih kulturnih programov in zaradi večje razpoznavnosti .Slovenije v EU in v .svetu nasploh; - Ilniinčna |X)moč za nizvoj slovenske kulture in jezika iz fondov EU; - še intenzivnejše vključevanje v športne programe, lige, na nivni Evrope; - "niting" naših klubov bi .se s članstvom v Evropski uniji gotovo dvignil (Če ne zaradi drugega, zaradi psiholoških učinkov članstva); - večje možnosti, da naši športni funkcionarji pridejo v vodilne organe evropskih športnih zvez in mednarodnih organizacij. S tem se tudi krepijo možnosti uve-Ijavljiinja slovenskega športa v svetu, kar bi imelo |X)zitivne učinke na slovensko vidnost v .s-vetovnen> š(x>riu. Slabosti hitre vključitve: - nev;irnost izgubij;inja .samoniklosti slovenske kulture zaradi utapljanja v evropsko kulturo, zhisti na področjih, kjer kulturno z:iostajamo za Evropo; - povečan "uvoz" evropske kulture ogroža slovensko, ker smo se prehitro odprli; - evropeizacija .slov-enske kulture v smislu izgubljanja njene .samoniklosti. Vendar bi do v.seh teh sl;ilx)sti prihajalo tudi v primeru nečlanstva v EU zaradi globa-liz:icij.skih tendenc; - vse več naših š|X)rtnikov odhaja v druge klube EU. Vendar pa bi se to dogajalo tako ali tako, ne glede na članstvo v Evropski uniji, le da v malo manjšem obsegu; - prehitro odpiranje lahko v primerih, ko pri posameznih športih bistveno zaostajamo, zavile razvx)j le-teh, ker bi se klubi krepili z uvozom več igralcev kot pa bi bil to primer, če ne bi bili člani Evropske unije. Prednosti in slabosti odloženega članstva'» Prednosti odloženega članstva : - več časa za strukturno in sistemsko-organizacijsko prilagajanje in krepitev sposobnosti za konkurenčen s|X)pad z EU konkurenco; " v leni iKijiliirjn /mifihimi ne iiiiitijaiii iKiseltej /nvtiiiosll ler slv", ki bi jih z dolgotrajnejšimi pogajanji prklobili; - prednost odloženega članst\';i je z;itlrževanje monetarne suverenosti za daljše olxlt)bje in s tem možnost uporabe tečaja kot instrumenta strukturnega prilag;»-janja, k;ir je v času tranzicije zelo pomembno; - pričakovan neto pozitiven učinek meti pozitivnitn učinkom otipntve v;ilutnih nihanj na blagitijo ter negativnim učinkom na bhtginjo kot pt>sledico izgube tečajne politike kot instrumenta ekonomske politike; - potencialno na razpohtgo vx'č instrumentov za prestrukturiranje potljetij; - thiljše obdobje za prilagotlitev proizvodnje okoljevarstvenim st:indartlom; - tlaljše obtiobje za uspešno izv;ij;inje sprejete z:ikotitxl;ije v |iraksi; - tlaljše obdobje za preusmeritev industrijske politike; - daljše obtiobje za pripravo n;i izdektvo prtjjektne dokumentacije in preusmeritev' drž:ivneg;i subvencionininja v solniancir;mje izbranih projekttjv. Slabosti odloženega članstva: - txlpovetlujemo se možnosti sooblikovanja ev ropske varnostne, pt)litične in ekonomske strukture; - erozija vplira tiiajhne drž;ive, ki ostane izven dominantne EU kot političnega in ekonomskega ;ikterja v Evropi; - nujne siiremembe, ki jih je potrebno opniviti ne zaradi vključevanja v EU, pač p:i z;ir;nli zahtev tranzicije v uspešno gospodarstvo se upoč:tsnijo; - več politične nestabilnosti in kasnejša harmoniz;icija z evropskimi tlemokratič-nimi vzorci; - |x>č;isnejše vključevanje v NATO; - šibkejš;! pogajalska pozicija v pogajanjih za spremembo svetovnega trgovinskega sistetiia, ker nimatno kolektivne podpore EU; - višji stroški in s tem shibitev ktinkurenčnosti n:icion;ilne ekonomije. k;ir ovira hitrejše pril;ig:tjanje in krni možnosti za u.spešno odzivanje na tentlence v svetu; - manj tuje konkuretice pomeni večjo možnost za ohranjanje domačih tnontv polov; - počasnejše reševanje obmejnih in tirugih problemov; - verjetnost, tla potljetj;i zmanjšajo /3rizadev;inj;i z;i ustrezno prestrukturiranje, se hthko zveča in s tem odlaga preseg;tnje tehnološkega zaostajanja; ■ popolno odi)iljc velikega trga ELI se odmakne v prihodnost; s tem se odpovedujemo ekonomij;im obsega; odhiga se možnost večjega vstopa neposrednih tujih investicij in s tem se odpovedujemo njihovi preobnizbeni vlogi; finančni jjrilivi iz n;islova predpristopne |X)moči so bistveno nižji od pomoči, ki bi jo dobili kot člani; prcpoč;isno pril;ig;ijanje dom:ičih b;mk medn;ir(xlni konkurenci, z:ito bo pri odloženem čLmstvu Se manj domačega bančnega prostoni v slovenskih rokah; slabi .se konkurenčnost gospodarstva zanidi višjih obresti in slabših ter dražjih bančnih storitev (banke so nekonkurenčne, imajo višje stroške); reforma slovenskega kmetijstva in živilske predelovalne industrije bo morala biti izpeljana predvsem z histnimi sredstvi, ker ne bomo imeli dostopa do višjih sretl-stev skLidov SKP v primerj;ivi s sredstvi iz n;islov:i |>redpristopne strategije; Zaključek Vključevanje v EU poteka v nest;ibilnih, skoraj nepredvidljivih tektonskih spre-memb;ih v svetu. Mnogi lok;ilni konflikti in razphimtevanje nacion;ilističnih str;isti na r;izJičnih koncih .sveta, zhtsti p;i v ;izijskenj delu bivše Sovjetske zveze kiižejo, da je mir krhek, varnost ogrožena na veliko koncih .sveta, vključno .seveda z Balk;inom, kar v.se vpliva tudi na varnostni položaj Slovenije. N;ivkljub lokalnim konfliktom in grožnj;im miru, ni pričakovati vojn večjih raz_sežno.sti. Ravno tako, in n;ivkljub pogostim apok;iliptičnim napovedim, tudi ponovitve Velike krize ni realno pričakovati. To p;i ne pomeni, da nismo pred nevarnostjo depresijskih pritiskov, ki bodo terjali inovativne po.sege pri oživljanju gospodarstev mimo tratlicionalnih ukre|x)v. Glob;iliz;icija .se lx) tudi v prihodnje krepila, četudi jc moč pričakovati nihanja njene intenzivnosti. Najmočnejša poj;ivna oblika bo še naprej regionaliz;icija in od tega, ali bo le ta koncipir;m;i kot .sto])nica na poti h glob;iliz;iciji in ne inspirirana s politiko osirom;išenja so.sedov, je odvisno ali bo pripeljahi tutli tlo možnih trgovin-■skih vojn. Tcg;i ni mogoče izključiti .še zhi.sti, ker bo prišlo tlo upt>časnenja stopenj r;tsti v razvitem svetit. Pa tutli spekt;ikul;irnc stopnje nisti v Aziji .so večinoma stvar preieklo.sti. lmplik;icija takšnih tendenc je zasledovanje tako politike regioiKi-lizacijc (vključevanje v EU) kol sočasne glob;ilizacije oziroma diverzifikacije MEO s ciljem lovljenja plime in oseke različnih gospotlarskih cikbv in sto|x-nj nisti različnih svetovnih regij. Izkušnje drugih tiržav k;ižejo. tl;i je zgotinjc članstvo boljše kot pa kasnejše. Zgodnja vključitev v Evrop.sko unijo namreč pomeni polno odpiranje, ki j^jti predpostavko, da je potencialna dežela kandidatka na takšni (višji) stopnji razvoja, ki ji omogoča pril;ig:ijanje, ne da bi "bolnik" pri tem preminil, krepi bhiginjo. Slovenija jc že tloscghi raven, ko hthko preživi t;ikšen preskok in s tem pospeši prir;istek bhtginji. Kasnejše članstvo pomeni podalj.šcv;mjc z:i.ščite in neracion;ilno alokacijo resursov in s tem prepočasno presirukturininje. Z;i primer hihko navetlemo Irsko, ki sc je po vključitvi v EU t;ikoj popolnoma otiprhi in je kot t;ik;i tlo.seghi viiSje stojv nje rasti iiot Grčija, ki pa jc imela mnogo prclKxInih obdobij in .šc tlanes prcccjS-ncga cicia Acqiiija ne izvaja. Tudi naša SWOT analiza je pokazala, da pmliiosli liiirega rčlaiijcraiija odtehtajo slabosti in tla prednosti sti ne lx) tako kmalu. .Možno je. tla se lx>tlo kaiulidatkam |x>nujale tirugačne tiblike sotlelovanja, ne pa članstvo. Poleg tega pa nestabilne razmere v tem tlelu .sveta s|Xxlbujajo iskanje kolektivnega varno.stnega dežnika. Po drugi strani pa .sedanje prilagajanje zakont> daje in celega ekonomskega sistema praktično zapirajo vrata za vrnitev na zakone in prak.so (na primer subvencioniranje in potlobno) preti harmonizacijo z EU. Institucionalna .sistemska vrnitev' nazaj bi bila ali .skoraj nemogt)ča ali pa ekonomsko neracionalna. Težko je skočiti iz brzovlaka. ne tla bi se |X)škotloval. Poleg ozkega ocenjevanja pretlntisti ter slalmsti, stroškov oz. koristi hitrega in odloženega članstva v EU, je potrebno u|x>štc-vaii tutli stmške in koristi najboljše alternative. Analiza pokaže, tla je v primeru otiloženega članstv~a realna strategija, ki bi jo lahko majhno gospotlatstvo ubralo, enostranska liberalizacija .MEO z vsemi ali vsaj večino tiržav. Obenem pa bi do liberalizacije naših .MEO prihajalo vsak dan bolj že na tenjelju na.šcga članstva v WTO. Članstvo v EU pomeni manj liberalizacije kot bi jo pomenila globalizacij.ska strategija, .saj EU pretl.stavlja tudi kolektivno zaščito članic tlo nečlanic, četutli ne na vi.soki nivni. V otlsotnosii zapiranja razvojnega prepatla meti EU in Slovenijo, natkimcš-čanja subvcncijskih ukrepov ter tečajne politike s kvalitativnimi razvojnimi vzvodi, odlaganje članstva v EU v bistvu povečuje razvojni prepatl in je za Slovenijo šktitllji-vo (Sočan. 1999). Štutlija je potlrobneje razgrnila prednosti in slabosti hitre in odltižene vključitve v EU. Sklepna ocena mora upoštevati pretiv.sem naslednje dejavnike: Izbrane prednosti in slabosti hitre vkljnčitfe v EU odložene vključitve v EU PREDNOSTI Slovenija poslane bolj razvidna zinanj.Sa se politični voluntarizem in vloga strankokracije več časa za prilagajanje maa.strichtskim kriterijem sokreiramo novo evropsko arhitekturo socialni stroški razporejeni na dalj.še obdobje izkoristinu) zgodovinsko priložnost včlanitve boljše se pripravimo na črpanje sretistev iz sklatlov EU okrepimo varnostni položaj pos|x?šena preobrazba in do.seganje makroekonomske stabilnosti na trajni osnovi dinamični učinki integriranja spodbudijo gospotlarsko rast in produktivnost SLABOSTI slab.ša pogajalska |X)zicija počasnejše reforme in preobrazba breme preobrazbe .se odlaga, vendar so njeni kasnejši stroški višji slabitev konkurenčnosti zamudimo zgotlovinski vlak propadanje nekonkiirenčnih dejavnosti proračunski prispevki v blagajno EU višji (višji GDP) predprisiopna pomoč manjša od prilivov, ki jih lahko dobijo članice tehnološka preobrazba |X>časnejša manjša varnost izguba prostotrgovinskega sporazuma s Hrraško itd. počasnejši priliv TNI Bistveno je primerjati prednosti hitre jtreobrazbe in stroške odložene preobrazbe gospodarstva. Odloženo član.st\o ne nudi dežnika kolektivnega protek-cionizma ter finančnih prilivov iz skladov HU, bi lahko zavrlo tranzicijske sj^re-membe in upočasnilo prilagajanje majhnega gospodarstva globalizacij.skim tendencam v svetu, kolikor je inspirirano z idejo ohranjaiija obstoječe zaščite. Težišče preobrazbe se pri hitri vključitvi prenaša iz državnih pomoči" na tržno prilagajanje. Proces včlanjevanja bistveno popešuje nujna prilagajanja in reforme, ki bi jih morali tako ali tako opraviti, ne glede na članstvo v EU. Bolje bi bilo, da bi jih opravili .sami. j)retl vstopom v EU, vendar se je pokazalo, da je proces vključevanja v EU te reforme bistveno pospešil. Odloženo članstvo bi tako dejan.sko pontenilo tudi odlaganje reliko nnjno potrebnih reform. Očitno je postalo, tla bi bile brez "tlamoklejevega meča" vključevanja v EU, tranzicijske reforme v .Sltjveniji bistvent) počasnej.še in manj učinkovite. OdltJČitev o vključevanju v EU je tako uspela pospešiti nujne reforme, u.strezne spremembe zakontxlaje in ne nazatlnje začela proces integracije sil na prioritetnih razvojnih vprašanjih. Tutli to .so koristi otl pospe.šenega vključevanja v EU, ki pa jih je tudi nemogoče meriti. Odložena vključitev bi upočasnila tranzicijo in s tem prispevala k slabitvi konkurenčntjsti slovenskih potljetij v primerjavi s tujimi partnerji. Res je, tla preveliko hitenje krha slovensko pogajalsko pozicijo, ker zaradi "tlatu-mov" hitreje popu.ščaš kot bi sicer Vendar pa o.siaja dvom, ali bi olajšave, ki bi jih s takšnimi tloJgotrajnej.šimi pogajanji lahko izpogajali, odtelitale kori.sti zgotlnej-.šega članstva. Kaže da ne, ker so ocenjene koristi članstva znatno večje kot pa je v.saka pomoč, ki jo lahko pričakujemo v pretlpristopni fazi. Bistveni strt)ški odloženega članstv a se izražajo v podaljševanju zaščite in subvencioniranja domačih proizvajalcev, kar pa je ekonomsko gletlano, na tlolgi rok dejansko .stro.šek in ne pretino.st, s;ij pri.speva k ohranjanju neracionalne alokacije resursov v slovenskem gospotlarstvu in njegov o počasnejše prilagajanje globali-zacijskim tentlencam v svetu. .\a dolgi rok to lahko votli v propatlanje nekon-kurenčnih ptxljetij. Povečani konkurenčni priti.ski. ki vtxlijo v propadanje firm. ne smejo zavreti vključevanja v Evrop.sko vinijo. To namreč pomeni hitrejše prestrukturiranje gospodarstva, ki je srž tiruge faze tranzicije. Pospešuje tudi sekundarne, tlolgo-ročne in tlinamične učinke vključevanja v EU. Odloženo vključev-anje bi ix>mcnilo tutli manj tujih neposivdnih investicij, kar bi slabilo konkurenčnost in zavrlo preobrazbo slovenskega gospotlarstva obenem z zaviranjem razvoja infrastrukture. V nobenem primeru pa vključevanje v Evropsko imijo ne sme zavreti .stremljenja |x> globalizaciji ekonom.skih odnosov slovenskih potljetij nasploh. In.stitu-cionalna integracija v Evropsko unijo pomeni tudi vključevanje v in.stitucitinalno mrežo medintegracijskih povezovanj z drugimi regionalnimi skupinami, s ciljem dosegati "prvo najboljšo rešitev", to je globalno alokacijo resursov. Vse to tvori infrastrukturni predpogoj za uspešnejšo globalizacijo dejavnosti sloven.skih podjetij. V primeru takega scenarija pa lahko odločilno vlogo za uspešno nacionalno " /•*(•( tem izliiijtimo iz /loilmeiie. (ta ilustvj ilritinw ixwioCi v ivtilii meri ilejaiiskn niso lsi.yieier/ile lirvi>l)riizbe. jmC {hi ImiIJ oliniii/tile[ireitivlo fios/H>ittii-sbo siriikliini. Ta prvtt/Htsiarka /irosneltjeiie ilriaiv ni ivatiia. Ixitje je iiamreC (tali firimai iriiieniii iirejaiija. straicgijo pripiSeino sposobnosti hitrega in vnaprejšnjega otizivanja na tendence v okolju. Pro.st pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala, ki je jKJsledica vclanje\'anja v KU, omogoča, ob iistrezno razviti inlra.strukturi, hitrejši dostop do informacij o pogojih poslovanja na globalnem trgu, kar omogoča hitrejše odzivanje na te tendence. Relativno vi.sok prag znanja in informacij, s katerimi razpolagajo subjekti globalizacije (podjetja in držjive), je predpogoj za takšno ustvarjalno ex ante naravnano strategijo gospodarskega razvoja .SIo\'enije, ki bi morala temeljiti tuili na časovno utemeljeni konkurenčnosti. Počasnejše vključevanje v EU bi pomenilo tudi manjSo sjiodobiiost hitre odzivnosti majhnega gospodarstva in s tem krnilo njegove konkinenčne spo.sobnosti. Navkljub po.skusom je nemogoče kvantificirati korLsti ter .stroške hitre in odložene vključitve. Preveč je dinamičnih, dolgoročnih in nemerljivih učinkov, da bi bil tak izračun zane.sljiv. Zato smo le nanizali nekaj odločilnih elementov in jih primerjali tudi z alternativami oziroma s koristmi morebitnih olajšav, ki bi jih dobili v pogajanjih. Predpristopna pomoč v okviru SAPARD (kmetijstvo) predvideva za Slovenijo za 1. 1999 6,milijona evrov, ali po setlanjih cenah, do konca I. 200.^ 25,.?5 milijona evrov". ISPA, predpristopna pomoč za prilagajanje na področju infrastrukture ter okolja, predvideva za Slovenijo 1-2% od skupaj 1.040 milijona evrov letno oziroma 10,4 -20,8 milijona evrov. Temu je potrebno dodati še vrecino.st PHARE programa (okoli 25 milijonov e\Tov letno). Letno torej skupaj okoli 67 milijonov evrov. Podrobnejši izračuni kažejo, ila bi Slovenija iz predpristopne pomoči ter PIIAl^E programa lahko letno dobila 75 mil. evrov (Strmšnik, Tavčar, 1999: 50). Pričakovana pomoč iz strukturnih ter kohezijskih .skladov ter iz na.slova SKP bi bila hihko bistveno višja. Izračuni (.Strmšnik, Tavčar, 1999) so pokazali, da bi bila prccl|)risfo|)na pomoč leta 2006 za okoli 5 krat nižja od pomoči, ki bi jo dobivali kot člani EU. Leta 2005 bi znašala okoli 4% ocenjenega GDP ali od 1 do 1,3 milijarde evrov letno (cene 1997). Neto proračunski učinek včlanitve v EU bi bil pozitiven (od 570 do 870 mil. Evrov), saj bi naš prisjjevek v skupnci blagajno znašal okoli .330 milijonov evrov i.stega 1. 2005 (Strm.šnik, Tavčar, 1999: 50). Olaj.šave, ki bi jih dobili v prehodnih olxlobjih, bi morale najmanj kompenzirati to razliko, kar pa je malo verjetno, saj je največja koncesija, ki bi jo želeli (prostotrgovinski sporazum s Hrvaško), težka le okoli 115 mil evrov. LITEIUTURA I>:iniij:tn, P. Jože (1999): Welfare i;ffects of Free Trade Agreement iKiween Sloveni:i and Croatia: ;i numerical ex'iiluation In a partial ci|uilihriuni framework with iniperfect competition and .scale economies. Conference 'Mconomic .Sy.stenj of l'Airo[K'an union and Adjustment of the Republic of Croatia. Rijeka. 22 - 23 April 1999 Krugnian, Paul (1999): Tl»e Return «)f Depression I'conomics. Alan Lane. Tlie Penguin Press til! M'H ke. SI. J. si-JilemlKT tVW. sir 7 SoCan, I.. (19W): Slovenija in l'U, iniernt) gradivo, KDV, I.jubljana. Strnišnik, I. TavCar, ».(kooalinaiorja) (1999): Straiegija go.s|T