PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATEUE Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2193 Entered M Mcoad-clMi matter, Dm- «. I*)7, at the mm Uttdrr tke Art •( Comgnm of Umnki. 1S79. CHICA 'Božična' kiAi s atomsko bombo Porazi laboritov v britanskem imperiju so le na papirju Zo Novo Zelandijo ila v poraz delavska stranka Avstralijo. — V Angliji zmagujejo laboriti v vseh dopolnilnih volitvah. — V politiki le malo sprememb December 14, 1S49 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 611 LETO—VOL. XLTV. fakozva-s silnimi bilo mo< blok noči- Kapitalistično časopisje je z velikim pompom oznanilo, da je bila delavska stranka v Novi Zelandiji poražena tn nato še v Avstraliji. Ob. enem je torijski aparat Velike Britanije* na vse grlo vpil, kako se vsa angleška javnost zanima za dopolnilne volitve, ki so se vršile minuli teden na Angleškem in katere bodo pokazale, da-li imajo laboriti še kaj prida pričakovati v volitvah v parlament, ki bodo v prihodnjem poletju. Napačna razlaganja Laboritska (delavska) stranka v Novi Zelandiji je vlado v minulih volitvah izgubila, ne pa stvari, ki jih je uveljavila. Kajti zmagovita stranka, oziroma zmagovita koalicija, ki jo je nadomestila, ni rekla, da bo njen socialni program v čem poslabšala, pač pa je trdila, da ga bo izboljšala. Torej kolikor je socializma v Novi Zelandiji, bo ostal. Nesreča za ondotne laborite je, da so se prilagodili položaju, ker niso hoteli, niti ne bi mogli v resnični socializem. Prvič zato, ker je Nova Zelandija v velikem blagostanju, je redko obljudena in noben delavec se ne smatra izkoriščanim. Zato v takih državah ne zaležejo nikaka radikalna gesla. Vsak prebivalec je za socialno zaščito, želi si za poznejša leta svojo farmo — namreč ako je industrialni delavec, a drugače pa je za "free enterprise" — to se pravi, za kapitalizem, ker še nikdar ni živel pod sistemi, kot )e bil na primer carizem. Stopnjema v socializem Laboritsko gibanje anglosaškega občestva še vedno veruje, da se bo njihove dežele preuredilo v socializem razvojno in da bo njihov novi ekonomski red res demokratičen, ne pa pod firmo "policijske države". Za slednje se smatra sedaj v zapadnem svetu vse, ki se označujejo za zagrade onostran Železnega "zastorja". Toda v angleškem bloku menijo, da bo socializem kaj vreden le, ako bo grajen kot je npr. sedaj v skandinavskih deželah, v Belgiji ter več ali manj v ta-kozvanem angleškem občestvu (British Commonwealth of Nations). y Čemu poraz v Avstraliji? Stranka, ki je zmagala v Novi Zelandiji, ni s svojim uspehom presenetila niti poraženih labo-ritov. Kajti obljubljala je v pro-speriteti ondotnega ljudstva iz-! vajati njen program učinkovitejše kot pa ga je laboritska stranka. To ji v očigled bogastva, ki ga ima Nova Zelandija, ne bo težavno. Program ji ne ukazuje drugega kot nekaj pridejati ter nekaj odvzeti. Ljudstvo pa bo živelo kakor poprej. Težje razumljiv pa je poraz, ki so ga doživeli laboriti v Avstraliji. Tudi v Avstraliji ni nikake ekonomske krize. Prostora je mnogo in naseljencev se brani. Ne mara drugih kot onih kav-kaškega — ali po Hitlerjevo — arijskega plemena. Delavska stranka v Avstraliji je bila v parlamentarnih volitvah poražena s koalicijo nasprotnih ji strank. Ena izmed njih se iiramije "liberalna", in druga pa deželna (country). V prvi je srednji sloj, v drugi večinoma kmetje in mali vaški trgovci. Nobena ni kapitalistična v ameriškem pomenu besede (namreč kakor sta pri nas republikanska in demokratska stranka.) (Konec na 3. strani.) PREOBRAT NA KITAJSKEM POGLAVJE V SODOBNI Z Vsa celinska Kitajska je sedaj pod no komunistično vlado in priila je na v napori. Borila se je proti staremu redu Kar ji je pomagala Sovjetska zveza, lenkost. To, kar so storile za obvarovanje statšga režima Zed. države, je bilo ogromno. In pomagalo ta jim dokaj časa tudi Velika Britanija, Francija, A¥Otralija ter razne druge dežele, ki so bile in so ie v J&fl interesi-rane z investicijami in z izrabljanjem prlndnih bogastev. Te Azije je sedaj konec — razen ako Japonsko, ki je danes pod vodstvom Arthur ja ter ameri f koga državnega Toda vsa ostala Azija je za angt izgubljena. Provizorični predsednik porojeno onalistične" vlade je prispel minuli tedna v Zed. države — zaradi zdravja. Išče si ga v nelti n&*yorški bolnišnici. Bankrotni diktator Ciang Kaišek pa ie trdi, da se bo boril za "svobodo" in za demoMtfo (?) Kitajske do konca. Do kakšnega konca? Da, ubežni provizorični predsednik, diktator Ciang Kaišek, njegove žena in vsi bi se toda ne na svoje stroške. In vsi se silno hova koža nikjer ne pride v nevarnost, tom je prišla sem na naše stroške, v tru lu modama Kaišek. Hotela je pridobiti in zvezni kongres za odprto, oborožena tervencijo na Kitajskem. V Washingtonu so jo poslušali, a ne tako kakor prod par leti, ko je njen mož dobival iz Wsfidunjtona pomoč v zlatu, v materijalu, municlji za svijp de mora-f t zi rane čete — sploh, zdelo se mu je, da njegova vojna na Kitajskem ni več njegova temveč amerilmI vojna za obvarovanje njegovega režima. V Washingtonu so žo pod Itoosovohom dvomili, da bo komunistično agrarno rovoHo na Kitajskem mogoče zatreti. A vendar, tja so Me GiNspJMMp* po** mol poslane naše vojne in tovorno ladjo,bojeain pot niška letala in pa kopo ameriških ofkirjov, inžinerjev ter raznih drugih veščakov. Pa ni vse nič pomagalo. In sedaj poratem kitajska reakcija še vedno upa, da se bodo Zed. države u-mešale v civilno vojno z oboroženo silo ia fteb poražencem pomagale nazaj h koritu. To se neba zgodilo— neglede kako ogromen je pritisk ameriško phtokracije v kongresu in izven kongresa, da naj v duhu Trumanove doktrine "posredujemo" z vsemi našimi močmi• Državni tajnik Dean Acheson se za tako intervencijo nič ne ogreva. Cemu no, to jo razložil v svoji beli knjigi. Ubežne kitajske veljake sker sprejema, jih nekaj časa posluša in potem se jih odkriža z drugimi obiski. > Naša dežela je vsled svojih starih grehom doiive-la na Kitajskem poslednjih par let precej ponižanj. En naš konzul v Mandžuriji je bil zaprt nad leta dni in z njim vred par drugih njegovih uslužbencev* Cemu? (Konec na 2. strani.) a \a Na svoji zemlji West Allis, Wis. — V soboto 17. decembra bodo imeli Slovenci ter drugi Jugoslovani v našem mestu priliko videti prvi slovenski umetniški film, kateremu naslov je "Na svoji zemlji". Predvajan bo v Alamo Theatre,* 1037 So. 16 St., Milwaukee. Prva predstava se prične ob 1. popoldne in druga ob 3. Slovenci so k svetovni kulturi že*veliko prispevali, posebno na dramskem odru, literaturi, slikarstvu, kiparstvu in tudi v glasbi. **** Novp manifestacija teh uspehov je film, ki je bil narejen v zelo težkih Časih našega naroda v rojstni domovini. Odigrava se na Primorskem, ko jfc bilo pod Italijo nad 25 let. Scenarij«? je napisal Ciril Kosmač, dirigiranje je izvršil France Siglič, vodstvo nad snemanjem filma pa je imel Ivan Marinček. Glasbeno sprem-Ijevavo je komponiral Marijan Kozina. Torej pridite v soboto 17. decembra v omenjeno gledališče, da boste videli film, ki ga ne boste nikoli pozabili. — Chas. Kramer. ooooeeooooooooooooooooooooeooooooeooeoeoeoeoooooooooo :----------'---: KOMENTARJI e oeooooooeooooooooooeoooooooooooeoeoeoooooeeeoeoooooo Zbira in presoja urednik Dr. Juro Adlešič je prišel nedavno v drugič v Zed. države. Prvič kot ljubljanski župan, sedaj kot begunec. Po vojni je dobil zavetje v Italiji. Končno-so se potrudili zanj ljudje v organizaciji Rev. Ambrožiča in za "sponsorje" so mu njegovi ljudje v Kaliforniji. Tako poroča glasilo KSKJ z dne 7. dec. Pravi, da se je dr. Adlešič po enajstih letih spet ustavil v Clevelandu in obiskal župana Burkeja. Sedaj kot ubežnik, a prej pa kot župan slovenske prestolnice. Takrat je klevelandski mestni hiši poklonil soho "Miss Slovenia". Vprašal je Burkeja, če jo šj imajo. Burke jo je nekje iztaknil in tako sta se on in Adlešič slikala ob nji. A kaj pomaga taka Slovenija, v obliki sohe človeku, ki je nekoč v nji bil eden izmed njenih glavarjev, sedaj pa je begunec iz nje! Pač, časi se menjajo. V Oberammergau v Nemčiji se spet pripravljajo na pasijon-ske igre. Namreč kako je trpel odreŠenik, kako so ga usmrtili in kako je vstal. Pravijo, da za časa Hitlerja niso bile privlačne. Sedaj pa da si spet obetajo dohodkov od njih. Je verjetno. Ljudje se namreč rajše vračajo v prošlost namesto da se bi učili iz nje. In vrh tega, pod Hitler-Kadar postanejo tla najbolj I jem zato ni bilo ponavljanja pa-vroča, imajo privatni tajniki žu-1 sijona, ker se ne bi izplačal. Bilo Borci za svoj razred Delavci s socialistično ideologijo so borci ta svoj razred. Nazadnjaški delavci pa se bojujejo proti njim/ materijalom, s katerim je prežel njihove glave kapitalistični razred. panov, governerjev in predsednik republike navado naznanjati, da so odšli njihovi bossi vsled napornega dela za oddih loviti ribe. Kapitalizem in juuuuzem V KAPITALISTIČNI dražbi lastuje nekaj posameznik sv večino bogastev, m da M si jih prislužili. Na eni strani ogromna premete nja, na drugi beda. Ped kapltaiis-mom pomeni isobilje ia "nad-produkcija" paniko, glad srn delavce ln ekonomske anarhijo. V socialistični dražbi be izobilje pomenilo blagostanje za vse. Produciralo se bo aa potrebe prebivalstva, ee sa profitarje. Bogatašev ped socializmom ne bo, pa tudi re-vežev ne. Ako ste sa skrajšanje delavnika, za vel prostega časa, več zabave, več zdravja, za ekonomsko sigurnost sebi in svoji družini, aa pravico do uživanja vsah dobrin življenja, je vafte mesto v gibanju razredno zavednega delavstva. je i pod njim par poskusov, a do hodki so bili nepričakovano niz- nekaj pripomogli tudi angleški šterlingi in mogoče tudi francoski in belgijskv franki. Kajti ves sedanji svet je bizniško urejen, pa magari še tako religijozno zavit. Tako je bilo od nekdaj.Vsak-do, ki je posečal naprimer božja pota po Slovenskem, se tega spominja. Se bolj pa oni, ki so bili na romanjih npr. v Lurd in v Rim. Vatikan se nadejfl v prihodnjem fetu milijone dolarjev dohodkov od romarjev. Kajti 1950 bo sveto leto in praznovano bo v Rimu. ^si hoteli v Rimu, vsa privatna stanovanja, ki bi utegnila imeti kako "extra" sobo, se pripravljajo nanj. To bo gostov — pričakujejo, jih več milijonov. Toda le od ameriških pričakujejo res lepih napitnin ter "trdnjega" denarja. Romarji iz Francije, katerih bo tudi veliko, in iz Španije, ne bodo kaj prida prinesli, a zaleglo bo le. Boljše se bodo obnesli romarji iz Argentine, ker to je bogata dežela z dobrim denarjem. Romarji izza železnega zastorja pa bodo bržkone vprašali za za-stonjski "board". Vendar pa se vsa Italija — vse stranke v nji uključene — veseli svetega leta. A ne zastran pobožnosti temveč vsled dohodkov. In kako veseli so izdelovalci svetinje ter raznih "pildkov *, rožnih vencev itd. Le tisti bodo kaj pomenili, ki jih bo papež blagoslovil. In v tem je denar ne samo za sveto ki. Sedaj pričakujejo, da boder stolico ampak tudi za Italijo, vrzel pokrili ameriški dolarji in (Konec na 2. strani.) Manevri proti UMW nevarni vsem unijam Ali vam je naročnina potekla...? Tekote številka Proletarca * 2193 Ake je številka tik VAMCGA imena na NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! Že precej let je unija premogarjev (UMWA) najbolj tarč* napadov in tudi v najtežjih bojih. Nasprotna ji je Trumanova administracija — seveda is političnih razlogov, sovražijo jo premogovniške družbe v južnih državah in tudi korpbracijam v Pennl in West Virginiji ne bi bilo žal, če bi ji mogli saviti vrat kakor so ga ji po prvi svetovni vojni. Premdgarji sami se čudijo, ka« ko da le njihova organizacija je vedno prva bodisi v vsaki depresiji, v krizi ali v "recesiji", ki je najbolj prizadeta. Najodločnejši v nastopih i n "uganka". Kajti nihče ne ve, kakšen bo njegov prihodnji odlok, kako se bo branil in kaj predlagal v svr-ho poravnave tu in tam. Celo radio forumi si so vseli v svrho svojih razprav tega moža—"za-gonetko" — na piko. Dasi so premogarji pod zaščite Rooseveltove administracije ln pod vodstvom dinamičnega Johna L. Lewisa postali mogočna unija, vendar ji gre manj gladno v zadnjih par letih kot pa drugim velikim uni- Po prvi svetovni vojni so bili' i*m* garači v rovih odslovljeni y tisočih, v stavkah.pobijani in pretepeni in končno so se dogodili še notranji boji v UMW, kar j* to unijo spravilo skoro na niile* Kdo je bil kriv takrat — In kdo sedaj? Bržkone ni nobenega posameznega vzroka. A skupno pa le zaležijo, da UMWA sedaj spet gre skozi težave, kakršne so jo zadele po prvi svetovni vojni. Mnogi trdijo, da je vsemu kriv John L. Lewis. On je med vsemi voditelji ameriških delavskih unij najizrazitejša* osebnost, biti skozi težave s razdeljeva- Nihče ne more sanlkatl, da so se delovne razmere sa premo-garje v zadnjih petnajstih aH dvsjsetih letih Jake Izboljšale. Nil vel niso v nevarnosti, is bi v stavkah streljali nanje, Jim požigall šotore, jih metali is stanovanj in jih vlačili po ječah ter jih pretepali kakor nekoč. Toda čeprav teh nekdanjih tragedij ni več v majnarskih kempah, gotovosti družine premogarjev v boju sa vsakdanji kruh tudi nimajo. Predsednik J. L. Lewis skuša fveje organizirano članstvo pra- njem dela. Namret ie je odločil "poataic*",JU so bile v bistva stavke, neto pa jih pe« sla! nasaj v reve, toda samo po tri dni na iedetu Operaterji trdi-jo. da zaslužijo premogarji blizu |15 na dan. Unija pravi, da je njih plača pe rasnih odbitkih znatno nižja. A če so v pravem operatorji (prenmgovniŠke dražbe). potem premogar zasluži tudi v treh dnefc garanja toliko, da preživlja šikiiss, ako ima svojo hišo in še M šele** pridelki zraven. V letošnjem brezdelju pa je mnogo premogarsldk gospodinj začelo ostre godrnjati, ker če mož ne prinese čeka srn teden, ali A če gre brezposelnost is tedna v teden in eft srnA upravičen niti do brezposelnost ne podpore, Je pa vse nareke pri kili. To stanje se prstnogovnišk< dražbe pridne izrabile v ftčnva njn proti 1. L. Lewisa, češ, ie on je kriv vaše nesreče in le njemu se morate zahvaliti", da bodo vaši otroci "ires mlklavža na božič". V privatnih pismih, na deskah ob majnak in v časopisju pa pripoveduje^ da ima Ls#i» $21,MS Ka isle, p če HM garji kaj delajo all ne, tn vrh tega ima še vse svoje drage stroške plačane. Te je*raSdražilo marsikatero gospodinjo, Češ, saj res — lahko je njemu — ko sa služi v enem letu več kakor moj mož, tudi če bi delal, v petnajst letih! Napaka premogovniških dražb je, da upa na pevratek starih časov, ko so radarje svobodno izkoriščali in kot Že omenjano, jih tudi pobijali a pomočjo policije, državne milice in šerifovlh deputijev. In možno je tudi, da ja Lewis, v svojih naporih ukrotiti iakorl ščevalce, res aroganten — a po našem mnenju mu v tek okolščinah drugačna taktika sploh ni na razpolage. Kaj pa delavcu bo unija, če m« nič ne koristi! Jssno je, da v minulih dveh sli treh letih je skoro vse, kar ima kakno oblast — zakleto proti uniji premogarjev. Korperaclje, železnice, kartell, sodišče jo Jfc obsodilo na visoko globo In tudi Traman je pometal s njo. A iz gleda, da se vodje AFL in CIO sa vse to nič ne brifcajo. Pal ne rasumejo, da ako se posreči ofen-siva proti UMW, bodo prej al slej prišle tudi one na vrsto draga sa drug*. * Nekaj o naših stvareh Tuje bil Peter Benedict v družbi predsednika SNPJ Josepha Culkarja in rekel: "Ce nisi prezaposlen, bi rod govoril o Proletarcu?" Seveda, delo, ki ga imamo na glavi, je večje kot pa ga zmoremo s sedanjimi močmi. A vredno se je pomeniti. Torej? "Stroške v tiskarni bo treba znižati/' je rekel Benedict. To smo začasno storili z znižanjem s šestih na itiri strani. A to nam priharni le $30 na teden, torej toliko kot nam prinese deset celoletnih naročin na teden. Da-li bosta nam Benedict in Culkar mogla v nada-Ijnem znižanju kaj znatno pomagati, ne vemo. A rekla sta, da izhod je tu. Kadar bomo o tem kaj določnega sklenili, bomo poročali. Znižanje na itiri strani nam jako nagaja zaradi prostora. Nekateri nam svetujejo, da ako nameravamo ostati pri tem, naj ukinemo angleško stran ter jo nadomestimo s slovensko, Drugi, da bi to bil udarec za list — ker časopisi tujerodnih skupin se poangležu-jejo, mi pa naj bi šli nazaj? , O tem bo seveda treba sklepati naiim merodaj- , nim odborom, a mnenja in priporočila, ki jih prejemamo, imajo pač svoje dobre in slabe strani. Saj bi aa ta list morda ne bilo slabo, če bi si ohranil vso tisto skupino, ki se ga je nekoč oklepala. A mnogi so ga zapustili — eni, ker so pod Normanom Thomasom in Maynardom Kruegerjem postali "militant!", potem pa se umaknili, ko sta zavozila njuno stranko in z njo vred vse socialistično gibanje v tej deželi. Enako so storili oni, ki so se ogrevali za "staro gardo". Oziroma le slabše. Toda z obeh stranih je vendarle ostalo prilično število naših ljudi v bojni vrsti in tako nadaljujemo, dasi s težavami. Npr., med pryimi, ki je bil t militant! v Thomasovl S. P., je pričel aktivno pomagati Proletarcu Donald J. Lotrich na ta način, da mu je plačal K četrtletnih naročnin vsak mesec. V upravništvu so rail imena, list jim je bil poslan na "poskušnjo" in Izid nI bil slab, > Enake metode so pe pozneje poslužil! le nekateri drugI prijatelji tega lista. Iz rasnih notic v upravnikov! koloni ter iz dopisov je razvidno, da smrtna kosa zelo posega v naše vrste. In tako se dogaja, da vzlic znatnemu števil^ novih naročnikov jih skoro prav toliko izgubimo — ene, ker gredo v grob, nekatere vsled pomankanja sredstev In ostale pa ker so se vsega "naveličali". Tako torej delamo, se trudimo in orjefno daljo. - F. Ze proletarec LIST ZA lNtEttil DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREt>0 lidaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drnibs, Chit-ago. III. glasilo jugoslovanski: soc ialistične zvfze NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3 00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00 Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi'morajo biti v našem uradu najpozneje do petima popoldne za priobčitev v itevilki naslednjega tedna._ PROLETAREC lay by the Yugoslav W Inc. Established 1906. Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Esi......~ Editor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES: * ^ United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 §. Lawndale Avenue CHICAGO 23f ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 (Konec s 1. strani) O, ker so baje pretepli nekega kitajskega uslužbenca v ameriškem konzulatu v Mandžuriji. To je prvič po zelo dolgi dobi, da se je Kitajska v diplomaciji postttvila na svoje noge in da odgovarja na ameriške protestne note skoro izzivalno. Ako bi pred nekaj desetletji kitajska vlada vlačila ameriške ter druge konzule po zaporih, bi ne trajalo ddlgo ko bi jo doletela intervencija kot jo je v času boksarske vstaje. Ampak sedaj se je mogočna ameriška vlada trudila nad leto dni predno je novi kitajski režim omehčala saj toliko, da je izpustil ameriško konzularno osebje iz Mandžurije. In to je storil na nič kaj vljuden način. Vročekrvne glave v Washingtonu so vpile~uda-rimo, saj imamo atomske bombe! Drugi, bolj previdni, so svetovali, da naj pošljemo tja Japonce, ki jih naj bi MacArthur mobiliziral v ta namen. A Dean Acheson s svojimi svetovalci v državnem departmentu pa je uvidel, da je doba, ko smo na Kitajsko lahko svobodno udirali in lomastili po Kitajcih kbllkor Ti as je bilo volja, zašla. Komaj par desetletij je tega, ko kitajske oblasti niso smele soditi nikogar iz tujih držav, neglede kolikšen je bil njegov zločin. Ako je npr. Američan na Kitajskem umoril domačina, ali posilil kitajsko dekle, ali izvršil rop — smelo ga je soditi edino ameriško sodišče. Šangaj je bil kitajski New York — ne pod vlado Kitajcev temveč pod v/odo Anglije, led. držav, Francije in Japonske. I h pred prvo svetovno vojho je imela nd kitajskem veliko oblast tudi kajzerjevd Nemčija. Zaeno z osvoboditvijo Kitajske se ošvobule tudi vsa ostala Azija: namreč Indonezija, thdokina, Bu rma. Indija itd. Imperialistom anglo-ameriškega bloka je žal — za bogastva, ki se jim izmuzavajo iz rok, a za svet je zmagovaoje kolonijalnih ljudstev velika pridobitev. Namreč tudi za tisti del sveta, ki je doslej izkoriščal in zasužnjeval več kot polovico vsega prebivalstva te oble. i mwmon m Anion Uddviefv KOMENTARJI (Konec s 1. strani) Sv. Peter je nji v korist ogromno storil. Dasi je svojo skalo postavil na vulkanična tla, dohodke pa le prinaša in to v več* ji meri kot vse druge cerkve skupaj, dasi je katoliška cerkev v primeri z ostalimi skupaj jako majhna.v Organizirana pa je 'boljše^ kakor kominform. i • Italijani se lahko ponašajo s tem, da neglede kaj kdo misli o njih, imajo pa cerktev, ki je svetovna internacionala in je popolnoma v njihovi oblasti. Ameriški Irci npr., ki "deg^te" mrze, se povsem spremene, kadar pridejo v Rirri. Tam jim poljubljajo roke in papežu copate. In za ta privilegij morajo drago plačati. ?'Zveza svobodnih unij" je dobila v Moskvi — umevno — zelo neugoden odmev. Ustanovljena je bila koncem novembra ter v začetku decembra* na zboru v Londonu. Ponaša se, da ima v državah resnične demokraciji že s^faj okrog petdeset milijonov čfantrv, še več pa jih bo imela, tako pravi — ko se še druge unije — tiste, ki so izven "železne: ga zastorja,' otresejo komunistične internacionale strokovnih unlf. m je Verjetno, da bodo šle iz nje prej ali slej vse tiste, ki njso pod komunističnim vodstvom Toda kal pratfi sbvjetski delavski list "Trud" o tej novi zvezi strokovnih unij? Da je nič drOgega kot golo orodje anglo-amefiškega imperializma. "Tla sd nafoazana", "polka je ukazana", boj je začet. Klic, "pfoletaf-ci,Vseh dežel, združite se", ni upoštevan ne na eni ne na dru- Mahi. Kongresnik Blatnik U sever- ne Minnesote je bil na uradni turi s svojimi kolegi vred v proučevanju socialnih razmer v Evropi. Pravi, da se mu v Italiji politika zvezne vlade nič ne do-pade. Ugotavlja, da ako bi naši davkoplačevalci vedeli kakšen polom da je (Trumanova politika v Italiji), bi sli na sedečo štavko. To citiramo iz tednika "Labor" v Washingtonu. Na potovanju po Evropi je bil devet tednov. Glavna briga njegove skupine je bilo študiranjč učinkov Marshallovega plana za obnovo zdravega gospodarstva Evrope. Pravi, da se obnova ponekod pozna, toda le na površju, ampak če nekoliko pobrskaš, vidiš, da je spodaj nikjer ni. Da je omenjeni plan v Italiji neučinkovit, pa je zato, je rekel Blatnik, ker je v pomoč bogatašem, in v Italiji se imoviteži znajo izogibati davkom. Dobre vtise pa je Blatnik jtabil v vseh treh Skandinavskih deželah. In to je dobro zanj, ker v severni Mlnne-soti je veliko Fincev in v ostali pa tudi številno Švedov in nekaj Norvežanov. Konvencija CIO minulp jesen je dala eksekutivi pravico nasthpiti proti vsaki uniji v njeni sredi, ki fffla komuniste na vodstvu. Komunist pa je v današnjih dneh skoro vsak tak človek, ki je radikalnih nazorov. Sedaj je v marsikateri uniji CIO velik notranji boj — ki ne dela predsedniku Philipu Murrayju nobene časti. Zdi se — sli pa je bržkone res, da je v svoji nagnjenosti h klerlkalizmu vse preveč za vozil v pristan kardinala Spelltoana, ki ga-obožuje. Unij-skemu gibanju to nič ne koristi.. Ne vem, če se bom kdaj nava-ciil, da bi mislil za v naprej, 4aj za dva tedna ali mesec, ne pa za nazaj dvajset, trideset ali več * t. Kar imam v mislih je tole: oncem novembra bi moral saj v listih apelirati, ko nisem imel časa, da bi na vsa posamezna društvo poslal pisrha glede Prosvetne matice, da bi apeliral na one, ki so že Člani, da bi Še nadalje ostali in na one, ki Še niso, da bi postali in tako skupno pomagali nositi breme prosvetne kulture med našim narodom v Ameriki. Nisem tega storil sato, ker nisem mislil za mesec v naprej, ker nisem mislil, da so fe pred nami letne seje vseh društev in raznih drugih organizacij, ki so včlanjene v gori omenjeni ustanovi. Najbrž bo to malo Škodovalo Prosvetni matici, ker — če tudi bi se kdo spomnil, da bi zagovarja* še nadaljno v član jen je, .bi se ftitro kdo drugi oglasil in precej pikro pripomnil — "O — če so tako zaspani v Chicagu, da niti pisma in apela ne pošljejo, sem zato, da se jih ne podpira." In kmali) se kdo drugi oglasi: "Jaz se strinjali znjim". V takih slučajih ima zagovornik te ustanove težek zagovor in mora biti precej diplomatičen, da Uspe; med tem ko bi malo pisemce rešilo mnogo takih argumentov. Pravijo— "po toči je prepozno zvoniti". Res je — vendar to se gre tal skupno stvar napredne struje, ki deluje med Slovenci v tej deželi, že mnogo let. Vsak izmed nas bi moral nekofiko doprinesti, brež posebnega opominjanja, ker stem olajšate dalo že preveč napreženfm ljudem. Že/\o težko bi mi bilo, ko bi vedel, da je vsled mene trpela ta ali pa katerakoli ustanova* če tudi ne skozi malomarnost. Človek stori kar more, pa to ni dovolj. Pisma v ta najnen bom razposlal za seje prihodnjega meseca; za ni-predne ofganizacije bo še veljalo, kjer pa iščejo "dlako v jajcu" za tam bo pa prepozno. Zanašam se na naše dobre zagovornike in sotrudnikf, da bodo ;tarili vse, kar je £o njihovih presodkih najbolje za splošnost nas vseh. Zdaj pa naprej z rednim tedenskim poročilom. . . Oakland, Calif.—Anton Tomšič je poslal dopis in listu za praznike $1. Pravi, da želi, da bi dobil oni dolar dosti tovarišev; moja mati bi rekla "Bog te usli-Ši". Ob enem nam želi vesele praznike in pa srečno novo leto. Mi njemu in njegovi mami isto želimo. Glenwood Springs, Colo. — Frank Ramskar je poslal denar za besednjak, ki sem mu ga poslal Chlckgo, 111.—Anton Garden se je Ustavil v uradu, obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $1. Malo je povprašal kako kaj: Ko sem začel jamrati, je pa hitro odšel; saj vem, da stokahja nihče rad ne posluša, pa se človek rajši vseeno takemu potoži, ki inpa skušnje z listi. Se iz tega mesta: Charlie Re-nar se je tudi ustavil s svojo soprogo tu v uradu in izročil za novega naročnika Antona Ma-rinseka, in ob enem obnovil svojo naročnltio, ter dal listu v podporo $1. Upam, da še kje kakega novega naročnika iztakne. de vedno iz tega mesta- V uradu se je ustavila tudi Mary Jelene. Obnovila je naročnino in prispevala .listu v podporo $3. Z njo je bila njena hčerka Mary Oven in kot telčsna straža je bil pa Joško Oven. Razume se, da ima mamica denar; pa kar jaz občudujem je njeno energično živahnost. Lincoln, III. — Mike Brilli je poslal denar za koledar. Obžalujem, da mu še ne morem postre-či z njim. Paw Paw, Mich. — Joseph Svigel je obnovil naročnino, poslal za koledar in 50c listu v pod-i pripombo, & mu pošljem koledar kadar izide. Razufae se, da prej ne rtiorem. Buhl, IVfinn. — Rudolph Ko-vacich je obnovil naročnino, poslal za koledar in listu v podpo- Pač pa mu škodi. Ako so komunisti v CIO problem, ie naj bi ga rešilo brez razbijanja unij, ki so bil* l tako velikim trudom Zgrajen« Ampnk je ie tako: kogar hočejo bogovi ^offubltl, ga udarijo s slepoto. « ro 50c. Ob enem potoži, da boleha že od itiesfcci maja 1945. Družbo, za katero je delal, je moral sodnjigko prisiliti, da mu daje nekaj mklegi odškodnine Saj to kar jo: Delavec, ko dela si napravi skromno življenje a poleg tega pa tvega svoje zdravje in včasift tudi življenje, katerega tudi dolar ne more odkupiti. In če že človek kaj dobi zato — dbbi tako malo, da komaj visi pri življenju, četudi se včasih radi pobahamo, da smo najbolj bogata dežela na svetu. Zahvalim se tudi za pripombo rtjfegovi ženi Prances. Take stvari mnogo pomagajo pri našem delu, ko vemo pri čem da smo. Eveleth, Mina. — Louis J. Lessar je naročil 15 koledarjev, Za katere je tudi priložil denarno nakaznico. Kar se tiče vprašanja, upam da ste prejeli moje pismo v odgovor. Neeley vifie, Mo. — Frank Sali je obnovil naročnino, poslal znesek za koledar in listu v podporo 50c. Ob enem nam sporoča, da je pred meseci umrl naš naročnik Jacob LipOvsfek. Hvala za sporočilo, ker 64 nigdo rte sporoči, mi ne vemo. Oni, ki so člani SNPJ^ saj v Prosveti vidimo če kdo umre in nato pogledamo v naš imenik, da tako vemo pri čem da smo. Želim, da bi tUdI po drugih naselbinah sporočili ako vesteK da kateri naših naročnikov zapusti ta svet; če mogoče sporočite tUdI kaj podrobnosti o njem ali nji, da to potem sporočimo v javnost Gallup, N. Mex. — Mary Marinšek, naša ondotna zastopnica, je poslala tri naročnine, naročila šest koledarjev za kar je poslala tudi denar in listu v podporo $6.00, kitere so prispevali sama Mary Marinšek $2, Jennie Marinšek $2, in John Novak $2. Hvala za vse/leakor tudi za lepo pismo in izraženem somišljenju Conneaut, 6nlo—Joseph Sed-mak je obnovil naročnino in nam želi vesele pravnike; mi jih bomo najbrž prebili tu v uradu pri delti. Želimo mu, kar on nam želi. Barberton, Ohio — Alois Oce-pek je poslal ftiri naročnine. nam nič, zato ne vemo kako se počuti. Bridgeport, Ohio — John Vitez je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $1. Ob enem je naročil Članske znamke JSZ in dod4l Prosvetni matici za klub št. 11 JSZ $9.00. Upam, da je vse drugo v redu. O naročilu koledarjev je bilo poročano. Cirmichaels, Pa. — Anton Zupančič je obnovil naročnino in ob enem naroča sedem koledarjev. Sporočil Je tudi, da je šel John Mlakar v stari kraj. Bil je naš naročnik, do tega sporočila. Ce se ne motim, je neka dopisnica, katQDt ime se ne morem spomniti, pisala o njemu, da je tam na smrt bolan in da mu je zefo žal ker je Šel v stari krftj. Res je, da vsaka ptica rada leti tja, ker se je izvalila; vendar brez gnezda in črvičkov ne gre — pa še kaj drugega povrhu; saj v«sto kaj mislim. Ctarkvft*, Pa. — fran* Ka-donick je poilaj denar za koledar, pa bo moral zanj še malo počakati, ft Herminie, Pa. -r Anton Zornik se je zoptt oglasil, poslal je naročnino za Josepha Britza, kateri je.tudi prispeval v tiskovni sklad $1. Kot poroča, ga je prišel Britz obiskat in mu še prinesel poleg naročnine tudi medu, ker goji čobple. Najbrž obiskovalec še ni pozabil ono molitev — telesnih dal usmiljenja, ki pr*vl v peti točki "bolnike obiskovati". Polog tega je pa Zornik dobil zopet upanje, da bo še šlo. Zdravnik mu obeta, da s sodelovanjem nekega zelo dobrega zdravnika ii Pittsburgha Je še .upanje, da mu okrepijo dihalni aparat. Co vsaka stvar nekaj pomaga, potem mora biti bolje. Obiski prijateljev, posebno še z medom; dobri zdravniki in pa naia igkrane dobre želje. Ce vse to kolfčkaj zaleže, bo Tone zopet Jal n* ftot kot pravi. Naroča tudi 50 koledarjev; iz tega sklepam, da ftsno misli iti zopet na dalo. Moj nasvet je, da se naj Še pazi saj do pomladi ih stem nasvetom gredo najboljše Želje katera pu tudi mnogi drugi izražaj, Johnstown! Pi'. ~ frank Cvetan jo poslal oaaca »naročnin, li- rad hi mu odgovoril kar želi vedeti, samo žal, JkZ sam ne vati natančnega odgovora. Kar se tiče naročila bom uredil kot naročeno. Naročil je tudi 180 izvodov koledarja! To je v razpečevanju pionirja že precejšnjo število ter veliko delo. Človek mora marsikoga srečat, da jih toliko ali še več izvede. Včasih pomislim, kaj bo, kadar se kaj pripeti tem našim sotrudnikom: Amerika jih ni rodila takih, ki bi so bili pripravljeni žrtvovati za kako — ne glede kako potrebno stvar. Saj med našimi potomci jih'ne najdemo. , Vandling, Pa. — Joseph Čebu lar je obnovil naroČniho, ki jo je poslal Anthony Drasler. Sharon, Pa.—Joseph Cvelbar je poslal naroČilo za 25 iztisov koledarja, ob enem potoži, da se njih vrste rčdčijo za list in še bolj za koledar. Res je, da je začelo precej pobirati te naše somišljenik^. Iz iste hiše stm dobil tudi pismo od blagajničarke društva "Slovenec" št. 262 SNPJ, sestre Josephine Cvelbar, ki je poslala članarino Prosvetni matici za omenicno društvo v Farrell, Pa., znesek $6. Star City, W. Va. — Tajnica Rose Selak je poslala članaHno Prosvetni matici za društvo št. 388 3NPJ, znesek $6. Milwaukee, Wls.—Frank Puh-cer je nam sporočil, da gre v bolnišnico, da bodo nekaj odvzeli kar ga zelo nadleguje. Iz tega urada mu želimo, ds se srečno in kmalu izleči, ter zdrav vrne med aktiviste. Kar se v takih slučajih zgodi je, da ne izrežejo samo notranjščino človeka, pač pa mu izčistijo tudi žepe; pa dokler se da pomagati,, ni drugače. Razna pošta: lz južne strani v Chicagu je sporočita Frances Globokar, da je pred časom umrl naš naročnik Joseph Hrovat. Hvala nji za sporočilo. Tako zgleda, da zagrebe-jo vsak teden po enega ali dva naša naročnika; sicer bo vzelo še dolgo predno bo prišla vrsta na vse nas. Aguilar. Colo. — John Kovach je naročil koledar pa ne onega novega 1950, pač pa tega 1949, je že vedel, da bo prej postrežen če tega naroči. Diamondville, Wyo. — Anton Savsek je poslal denar za knjigo, ki sem jo poslal in ob enem tudi za koledar — on hoče pa onega, ki še nI gotov. . Burton, Oblo — Z Johnom Brescakom sva se tudi pogodila glede knjig; tako mislim je vse v redu. Chicago, m. — Peter Benedict iz El Cajon, Calif., je obiskal ta urad in osebno prinesel božičAo darilo Proletarcu v tem, da je prispeval v tiskovni sklad $15. Hvala lepa! Upravnik obžaluje, da ni bil v uradu, moral je biti v tovarni. Vražja fabrika je prva — kar Časa preostaja od tovarne ga pa posvečam temu uradu. Želim, da bi praznoval res vesele praznike in še doživel mnogo novih let, vedno v dobrem razpčložeftju kot je v navadi pri njemu. Na/hreČ to želim Benedict t/. Chicago, III. — Stanko 2ele je posetil urad ko je prinesel eno svojih umetniških risb v koledar. Kaisba na oko ni lepa, a zelo dobro zamišljena. Kar se tiče dela samega je umetniško do-vrŠno in kar predstavlja je Stanko izvrstno porodil; le žal, da je resnično tako kot je on narisal. Naslikal je človeški značaj, naravo človeka tako kakoršna je. Dokler to laliko zakrivamo, ne zgleda tako šlafco; kadar pa kdo tako dobro pozna naravo Člove-ka kot jo imenovani in jo tako dovršeno prinese ni papir, ta-krat spoznamo kako hizkottn je človek v pravem pogledu. Naslikal Je lobanjo človeka z nekaj bistri pod vratom kar zna-či njegove dobre lastnosti. V ustih ima ta |>odot>a nekaj cvetja lilijo, kar znači prevar Ijivo lepoto v več kot enem ozi-ru; lahko v besedi, kakor v obliki t^j ali oni se povrlnb vse lepo vidi, a v resnici se pa izvija iz v$eg* tega velik modras, ki je prepleten skozi udrtine očes, o-koli glave in iz površine lobanje sika v gledalca. Ni dobro, kadar človek pozna človeka. 2e-letove risbe so velikokrat krasile koled&r v raznovrstnih oblikah. A najbrž še nikoli zamišljene tako globoko kot ja ta. Ob enem je obnovil naročnino na Proletarca za tri leta. Tudi1 še iz CMcaga. Joseph Slogar je obnovil naročnino in dal listu v podporo 50c. Izročil Frank Zaitz. Tudi prispevek Petra Benedicta, ki je omenjen v tej koloni/ je on izročil. Clarendon Hills, III. — Joško Oven, dobro znan slehernemu čitatelju in aktiven sotrudnik pri tem llstti vsa lota, je daro- val Proletarcu k božičnim Dra-znikom $5. Zeli. da bi dobfl še mnogo posnemalcev, kakor tudi, da bi dočakal še mnogo praznikov in novih let; ne samo spremembo letnice, pač pa novo leto družabnega reda in pravic za one, na katerih dlanih se svet vrti. Toliko za danes. Pazite na zdravjfc, brez njega Je življenje malo vredno. Jolko Overi; RAZGOVORI Leto bo kfhdlu ptf krajtl in]časi — bi bil Emiliaho dokončaš prihaja za ražrie p»k ruše van je. razna zelenja za praznično Podarite prijateljem * bolnišnicah na Božič cvetje In bolnikom doma. Nekateri naši čitatelji so že bili v njeni palači, ki še stoji v Genevi v Švici, velikansko poslopje — zdaj večinoma prazno, i je posest nove organizacije — naslednice pokojne lige, ta, ki ima sedaj zborovanje v svojih začasnih prostorih v Lalte Success pri New Yorku. (Končala je s svojimi sejami 1Č. decembra.) Kako uspeva organizacija združenih narodov? Mnenja o tem so različna. A večina soglaša da nič boljše, kakor po prvi svetovni vojni liga narodov, čeprav so v sedanji tudi Zed. države zraven in jo finančno največ zalagajo. Je pa organizačija Z. N. vendarle uspeh saj v tem, da državniki lahko pridejo skupaj, se med seboj seznanjajo, se na sejah kregajo in zmerjajo in tako se te stvari nadaljujejo z dneva v dan brez kakih vidnih uspehov. A veliko ljudi pa smatra, da je Orgknizačija Združenih narodov v mnogih svojih delokrogih uspešnejša kot pa je bila pokojna Liga narodov. Kako Izgleda ta svetovna zbornica po štirih letih svojeea obstoji? * Informativna agencija Common Council piše o nji: njenega obstoja. Za druge organe organizacije Združenih narodov so bila prva Generalna Skupščina Združenih narodov, ki je otvOrila svoje četrto redno zborovanje na Flushing Meidorts, Long Island, dne 20. septembra, je zbornica te organizacije za svetovni mir ln sestoja iž predstavnikov vseh priključenih dežel, ki imajo vse enakopravno reprežentacijo. Njeno zborovanje torej lahko smatramo za pozoriŠče na katerem se preiskušajo smernice vključenih dežel, velikih in malih ^ Ker so mnoge male dežele pokazale precej neodvisnosti, je generalna skupščina skušala igrati vlogo posredovalca in pomirjevale« v sporih velikih sil. Ta vpliv skupščine je stalno naraščal tekom prvtfi štirih let PRISTOPAJTE K SLOVENSKI prva štiri leta dobi uspehov fn razočaranj obenem. Ratočaranja so bila posledici trenj; nekatera resnih, med velikimi silami. In baš ridi teh trirtj In razlik med velimi silami, rti ddbil naprimer varnostni svit oboroftertih sil za ave!javlj*nj* akcij v prid ohranitve miru; nič ni bilo storjenega za resno uvedbo kontrole nad atomsko silo ali pa regulacijo in Zmanjšanje drugega orožja. Na teh poljih, pravi tajnik Zdr. narodov Trygve Lie, bi bilo potrebno soglaianje med velikimi silami, tUdI ako pravice veta v Varnostnem svetu ostanejo v ve- PODPORNI JEDNOfl \ \ NAfOČItE SI DNCVNfR PROSVETA" rttttčUvu ti z*rtte»« • 2657 SOUTH LAftNOALI AVKNOf : CHICAGO 23, ILLINOIS . ....... ljavi. Navzlic znanim razlikam {n nesoglašanjti, pa Ždttlžem rt* rodi podvzanrtejo korake za iz-ravnanje sporov med včlanjeni-mi deželami. Naj navedemo nekatere nedavne uspehe Zdr. narodov v korist miru: Posredovanje in pomirjevalni vpliv te organizacije je ustavil bojevanje v Palestini in zbližal nasprotne si stranke ter si ^tfem ugladil pot končnemu spofazu-mu in rešitvi problema, ki ga niso mogli izravnati nohtni poskusi tekom dobe tridesetih let. Združeni narodi so tudi napravili konec vojskovanju v Kašmi-ru,'provinci v Himalajskih gorah. Dve članici Zdr. narodov, •Indija in Pakistan sta si lastili pravico kontrole čez to provinco, nazadnje pa pristali, na rešitev vprašanja potom plebescita. Sredi letošnjega leta so nastale nove potežkoče, ali do bojev ni prišlo. V Berlinu je bila ukinjena blokada in Svet zunanjih ministrov, kl se ni sestal 16 mesecev, je bil pozvan nazaj v akcijo radf stalnega prizadevanja Zdr. narodov v smeri poravnave. Poleg prizadevanja ohranitve miru, se je organizacija Z> N. polotila delovanja, da odpravi temeljne vzroke vojn, ki imajo svoje korenine v lakoti, revščini, boleznih in socialnih negotovosti. Na tem polju deluje ekonomski in socialni svet ter druge organizacije Z. N., kot n. pr. ži-vežne in agrikulturne organizacija ter Svetovna zdravstvena organizacija, dalje Mednarodna delavska organizacija, Mednarodna organizacija za begunce in Vzgojna, znanstvena ter kulturna organizacija. te organizacije Z. N. so sicer še vedno v razvojnem stanju, ali vkljub temu so imeli od njih delovanja doslej koristi milijoni ljudi po svetu. Zdr. narodi so tudi prevzeli naše odgovornost za kakih 200 milijonov ljudi živečih v odvisnih predeljih in kolonijah k Z. N. pripadajočih dežel, Tu deluje F^overjeniški sv^t Z. N., ki si prizadeva dvigniti ta ljud- laMtov v britanskem imperiju sa le na papirju more obstajali brez sakonev, za-tb se Z. N. potom svojega Mednarodnega ^odišča, ki polagoma oblikuje svetovno zakonodajo s pomočjo mnogih ukrepov generalne skupščine. Vesoljna izjava človeških pravic, daairavno še ni zakonita, vendarle pometi! korak naprej v evoluciji svetovnih zakonov. Pripravlja se tddi sestav človeških pravic, kar bo postavno obvezovalo dežele, ki bodo ratificirale kovenant. Korak naprej je lani sprejet ukrep proti uničevanju etniških, političnih in verskih skupin. Taki so uspehi Z. N. v kratki dobi štirih let. RAZGOVORI (Konec s 2. strani.) uničenje lastninskih papirjev na vsakem zaplenjenem velepose-stvu ter razdelitev zemlje med peone. Razlika med Zapatom in drUgfmi revolucionarnimi' voditelji je bila ta, da so ti zadnji samo govorili o delitvi in pa o pravici mehiškega peon a, dočim je Zapata veroval in delal v tem smislu. Iz prve stotine njegovih privržencev je v enem letu na-rastla njegova armada na 40,000 mož. (Dalje v prihodnji številki.) rtaie gibanje Naše ženske pri Progresivnih Slovenkah so v soboto 3. dec. obdržavale svoj letni Baaar. Kot navadno so zopet to leto imele na izbiro na stotine čudovito lepih stvari. Časih mi zares ne gre v glavo, da so ravno ng£e ženske tiste, aRo se zavzamejo, da nas moške v resnici porinejo v koš. Našim naprednim ženskam vsa čast! Upam, da bo imel naš upravnik Tone Udovič zelo lepo poročilo sedaj ob koncu leta. In da se to uresniči — spomnimo se na naš list. PSOUCTAJKfeC Je Daš sa misleče čltatelje. (Konec s 1. strani) Zmaga "svobodnega podvzetništva" Vendar pa je ves ameriški ka* pitalistični tisk ter radio prošlo nedeljo zakričal, da je bil v Avstraliji socializem zavržen ter da je zmagalo "svobodno podjetništvo". Tako namreč sedaj diskrediti-rani kapitalizem naziva sam sebe z novim imenom. V Avstraliji vzlic temu Uidu ne bo nobenih temeljnih sprememb, ker laboriti so verjeli le v socializacijo težke industrije ter prometnih sredstev, ne pa kmetij ali male trgovine. Cemu so ljudje dali večino proti-laboritskim strankam? Najbrž vsled naveličanosti imeti v vladi toliko let eno in isto stranko, Ampak noben Avstralec ni glasoval s tem proti že uvedenim socialnim reformam in nobena stranka jih ni v volilni kampanji pobijala. Kar pa se Anglije — oziroma angleške laboritske stranke tiče (za socialistično se jo po krivem označuje) pa ni še nič v skrbeh: Zmagala je doslej še skoro v vseh dopolnilnih volitvah in zanaša se z vso gotovostjo, da bo dosegla nov triumf v parlamentarnih volitvah, ki se bodo vršile enkrat v prihodnjem letu. SANS ima nav urad Slovenski ameriUd narodni svet (SANS) se je preselil is svojega prejšnjega urada, Id Je bil na 3424 W. 29 St. v Chicagu, na 3854 W. 26th St. Naslavljajte v bodoče vse, kar se tiče SANSa ter njegovih relifnih akcij na — kot že omenjeno — SANS, 3854 W. 26th St., Chieago 23, 111. SANSov novi urad ima tudi drugo telefonsko številko*. LAwndale 2-0977. me jv \v • ... . \ »lektrična posteljna odeja lahRo [ napravi čudeže pri izboljšanju udobnosti spanja v kakršni koli okoIriOsti. Brez razlike kakšno posteljo Vi imejte, boste našli udobnejšo enakomor-io toploto. Električna posteljna ode-vas zaziblje v mimo spanje v par linutah. Kadar spite pod električno odejo, »trebujete samo eno odejo ... ta na« lomešča vsa vaša staromodna \ posteljna pokrivala in vam daje toploto >rez teže. Ne boste se prebudili M ob- potrebam. čutki kot bi premikali gore pokrival vso noč , . . občutili se boste osveženi in spočiti. Brez izjeme kako pada temperatura * zimskih nočeh, električna odeja, fcovter ali rjuha bo obdržala toploto kot ste jo želeli. Na- slavite kontrolnik in ta avtomatično t f... . v redi spremembo temperature. Električna posteljna odeja se dobi v raznih barvah in stilu ... in si lahko ižberete kar najbolj pristoja vašim - iAFi cQ-MfoTr-yw w pft Ml M ftii Th0r? *YP» of oloctrk Mcevart from whk* yoo hoy choom flfCTOC SHfftt 124.95, lUMElU (Twin M Sif) Hnh $$9 95, ftlAJWKYTS (Doubfc led S/is) from $44.9if COMtOtTM $49.$3. AS prfets mckxh frdsroi Exam ton. ' • Sa tbtm st your DiAiM* or ne*r*$t FJium store. COMMONWEALTH EDISON COMPANY JA. A Yugoslav Weekly Devoted to the f — —v „ -EDUCATION Interest of the Workers TJT> #\T Lir l A TjXj/ ^ ORGANIZATION o ' Kc 1 VI M I / \ K H I CO-OPERATIVE OFFICIAL ORGAN OF 1 1 % S V I . ■ 1 ■ 1 m I .m. J. S. F. and Its Educational Bureau JL IvvyJuJU X X VJLvJ—/V*/ COMMONWEALTH NO. 2193 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., December 14, 1949 VOL. XUV. Democracy, Not Militarism, Is What Germany Needs Rearming Former Enemy to Fight on Our Side Is Risky "Wishful Thinking" . . . Uncle Sam will need the "wisdom of Solomon" to carry through a successful conclusion a job he started recently. With Britain and France, he promised to stop "dismantling" factories in Germany, in return for the new German government's pledge not to rearm and remilitarize the country which was our most powerful enemy in two World Wars. On one hand, no sane American wants to oppress the German people, or to keep them from rebuilding their industry for peace. They have the right *to earn a living, and it would be the worst kind of folly to hold them in poverty. •But, on the other hand, the announcement that Germany is to resume operation of its great industries, and undoubtedly to expand them in the long run, is something to think about seriously. Especially as this announcement comes at a time when suggestions are heard that Uncle Sam may rearm Germany, along with the rest of Europe, to fight on our side in a future war with Russia. The Gallup Poll, which last November's election proved none too reliable, says 43 per cent of Americans believe Germany would fight on our side, but history indicates that is a dangerous assumption. After American boys shed their blood to defeat Germany in the First World War, powerful industrialists and financiers in Britain, France and even the United States, winked at the rearmament of Germany. Let that country get strong and knock off Communist Russia, they said. Meanwhile, let Hitler and Mussolini and their Big Business backers put an end to that trade union nonsense. , So Germany again became a mighty militarist nation, signed a deal with Russia, and turned on us. Only when he thought he had our side "licked" did Hitler try to knock off Russia. Who knows whether, next time, a German deal with Russia might not be longer lasting? If we help "Germany rearm, who is prophet enough to predict the result? The way to make Germany a peaceful and democratic nation is not to put weapons in her hands, but to concentrate on improving the conditions of her workers and common people. That will require some steps which our American governors in Germany have so far apparently been too timid to take. For example, breaking up the big estates which, through all German history, have been the chief bulwark for militarism against democracy. If we had done that after the First World War, there might have been no second one, no Hitler, and Americans might have been saved the second and greater outpouring of their blood and treasure. Fortunately, President Truman sees this danger. As Defense Secretary Johnson said in Germany recently: "The President has staled his position. There is no intention or plan for rearming Germany. That statement is full and complete—no hedging, no dodging—and that's it." As time goes on, Truman will be under heavy pressure to rearm Germany "to fight on our side." We hope and believe he will stick to his present wise decision.—Labor. REFLECTIONS By Raymond S. Hofsos ON SUNDAY, NOVEMBER 27, I heard Walter Winchell tell Mr. and Mrs. America and all the ships at sea why the people of America never again will have to suffer another major depression. 9 "Both major parties will dip into the Federal treasury to prevent such a thing," Walter declared in effect. ' And it is safe to say that a large section of the American people breathed easier and slept more soundly after that dose of Winchell's flamboyant optimism. But Winchell's assurances would not be so comforting if the American people understood what really causes depressions in the first place; and if they projected their reasoning into the future to discover where "dipping into the public treasury" would take them; and if they really value the "freedom" about which they talk so much and understand so little. WHAT WINCHELL WAS tell-' ing us was that the government is going to do whatever is necessary to preserve class inequalities. Perhaps that may mean that those of our children who do not die in another waste-making war will eat instead of starve. But, unless this generation socialises the means of production and distribution, it certainly meant that individual freedom will be warped beyond the recognition of Winchell's Sunday night listeners. Well, assuming that you still have a choice, how do YOU choose: Socialist control of things or government control of people? CHIEF AMONG THE conditions of "depressions" are idle men and idle machines; needy people and empty stores; worried workers and frightened merchants —and bankruptcy for the weaker exponents of free and individual enterprise. There are a number of reasons why such conditions develop. But basic to all of them is the face that a relatively small number of people own the means of produc- ing abundance and, because of that ownership, are able to grab the lion's share for themselves and leave the many with less than enough. % Depressions come because the few get much and the many get littll. And when that sort of thing goes on long enough it is inevitable that surpluses will develop, workers will be laid off and civilization will split at the seams— unless charity or waste or controls, or a mixture of all three of these, is introduced to dispose of surpluses and hold a desperate populace in check. And to deal with depressions— and yet not remove the class exploitation that causes them — a government MUST ddp into its treasury. THE FACT IS that the gpvern-ment has been doing just that for more than 20 years. It has been keeping workers employed by waste and worldwide dumping.. It has been taking millions off the productive labor market by swelling the number of government employes. It has expanded its war machine. And, because as soon as it stops 'doing such things the capitalist class-economy will suffer a worse collapM than that of the Hoover era, tha government probably will continue to "dip." Newspaper Racketeers Operate Ori West Coast By Clarence Zaitz Not so long ago the first issue of a proposed newspaper began to flood the Rogue River are^ near Grants Pass, Oregon. It had all outward appearances of being sincere, at least at first glance. On the front page were a group of items obviously clipped from the daily newspapers, and a few original items. The original items included an "ad" for a young man or woman to assist in gathering news for the NEWS. In another column there was a small item explaining that-there wasn't any local news in that issue, but every effort would toe made to collect local news items for later issues of the paper. The not too obvious fact that aroused some curiosity was that there wasn't a word said anywhere in the paper about the cost of subscriptions, or a plea for subscribers. In fact, every indication was that its backers didn't care for subscribers! There wasn't any date on the paper, so it didn't make much difference when it came out. It seemed odd, also, that there wasn't even a bit of local news in the paper. I have seen many "first" issues of newspapers and no matter how new to the community, they always carried a full page of local news items. This paper contained about 16 pages and was just full of advertising, solicited from local as well as neighboring communities. The ads weren't the well - known ads that try to sell you something. These ads were more in the form of reviews. Each review highly praised that particular firm, or business, to the utmost. Aa I later found out/ this was part of a highly-specialized racket which is operating on the west coast and is repeatedly pulled in small communities near larger cities where ads can be easily sold. But the funny part of it all is that the ads aren't sold, in the common sense of the word. A very glib-talking super-smooth salesman phones a small business in town and reads to the proprietor a very well written and clever review praising that business. When the agent finishes reading the easily digestible matter, he tells the store owner that he is starting a new newspaper and asks if he can fun that review in the paper, no mention at all being made of the charge. •Naturally, the businessman^ says "yes." Later, when the paper is printed from one centrally-located plant in California which prints all of these bogus Mpers, numerous copies were sent the businesses who run the "ads" and shortly after, the salesman appears to collect the amount due for the advertisement. Naturally, the store owner is within his legal rights to refuse payment, because he never actually authorized the ad for any particular payment. But, most of the business men are usually not too harsh about it, and fork over the money, but make a mental note not to be "caught" again. And even if some refuse to pay at all, the percentage is so small, that it doesn't hurt the pi of it of the racket. No one knows just bow many copies of the paper are printed nor where or how widely they are circulated, but judging by the methods of the racketeers, it cannot be very many. Sometimes only one issue, sometimes several, appear in a community. As long as the agent can collect enough ads to make it profitable, issues keep coming out. But after he has contacted all possible advertisers, (none ever advertise again) he pulls out and heads for another community. TBE AUBCH OF LABOR High Wages Bolster Capitalism Spaghetti Supper On Saturday night, Dec. 17, 1949, msmbsrs of the Slovene Center Social Club are Invited to a spaghetti supper and social which is free to all members. Members planning to attend are asked to give their reservations to Arley Bozicnik before Dec. 15. The supper will be served between 7:30 and 9:30 after which there will be dancing. Call Rockwell 2-9738 to make reservations. On Priday, Dec. 23 it will be Turkey night at the club. There *(ill be prizes galore for more details Arley at the club. v —Committee 1,9*4 momthamTWD SttfLLVON *0*KMCV*R1 IN COMPANY UNIONS OF VARIOUS TYTW%m PEOPLE DO IT JOHN L. LEWIS did NOT KILL Sant. When it looked like another coal stoppage, one radio commentator said he did, even quoted a miner as saying so. The radio station was bombarded with phone calls from tearful children, forcing a denial of the accusation. Spokesmen there had some tall explaining to do, for that's one *yth that must'nt be destroyed at long as By Henry Jones We're on our way to something like a slot-machine psychosis. We punch a time-clock and put in a day's work. Machines makes holes in a time card and punch out a paycheck, with our civic duty of taxpayer already performed for us as a deduction by the machine. If we violate the Uaffic rules on our way to spending the paycheck in the various slot machines, we taka candy canes and electric trains are care of that in a cafeteria service Empty Seats Worrying Movie Theatre Owners After a war-years bonanza, movie thsater owners throughout the nation are worrying. For the third strsifht ysar, sttendsnee has been declining. It is still fsr above pre-war levels, but this is of little consolation, in view of the fact the number of theaters has grown so there are 1.3 million more seats to fill. ."Wung Nung," said the ma g is« Crate, "you are charged with con. ducting games of chance. Have you anything to say for yourself?" "Yes, your honor," replied the Chinaman. JWe no play game ol chance. Cat* all fciarkod, dice all loaded,*