345. številka Trst, v torek 13. decembra 1904 Tečaj XXIX. tm~ Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Posamične Steiiike hp prodajajo pn 3 novć. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trnu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu, Idriji, St. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Orlase in narot'be nprejema uprava lista „Edinost", ulica •5i«rru» Galatti ;t. is. _ 1" radne ure <»«1 2. jr>|>. do zrei-er. — Cene o^ia-om 16 st. na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. a ^scaassc^ TELEFON Štev. 11&7. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece <1 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovilnat pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Giorgrio Galatti 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Ptošiio-hranilntfni račun št. 841.652. r (Brzojavne vesti.) ?ORTARTUR Japonske izgube pred Port Arturjen. IX)>DON 12. »I)aily Tele? aphu« so ap>rc$ili iz Teolsiaa oi 10. t. m.: G k po m urada h japonskih pjdatkov znsša o irgube ,>■ vodom zsdn ili nrpa^ov na Port Artor v zadnjih dneh me^cd ckiobra 3000 mrtvih in 10.000 r^Djen h, djčim s> izgube p »volom zadaj, h ni psd j v mnogo ve5:e. LONDON 12. »Daily Mail« por. či iz Tokija od 11. t. m.: Glas »m neuradn h pore čil, si baje japonske t>rpedovke v neči med i. in t. m. napadle oklo^njačo >S9bast">poU ob uh .du v poTtirtarsko pristan šČp. Izid je nez.an. Rutki lovci torp d ,v §e nahajajo b^je izven pri-tfn šč". Več t>pničark je b?je težko peški, d vatlih. 400 OOO Rusov pri Mukdenu. LONDON 12. »Dailv Telegrjphu« bo sporočili iz Tientsina od 10. t. m. : Ruska aimida pri Mukdenu šteje baje sedaj 400.000 me ž, med tami je 40.000 mož kon en štva. Japonci nakupujejo na nevtralnem < zemlju ve b oda (kamele). 20O0 Japoncev 8e je jzkr-cilo pri Kinčovu. Sjdi sp, da nameravajo Japonci odpo^l-ti letečo kolono proti ruski zvez', ki je v ozadju severoo od Ttealiogd. Položaj pri Mukdenu nespremenjen. LONDON 12. »Da v TeJe?raph« poroča iz Šmgaja od 10. t. m.: Glasim vesti z Pekinga so se Ru*i bije po tridnevnem trdem boju ucntknili prot juŽDemu bregu r ke Hunho. Četrti dan so Jjponc baje pričeli tlanzivo. Pii poslaji Mukden vlada ba,e Velika zmešnjava. Temu nasproti poroča »Retterjev biro«, da je pjiožaj nespremenjen. D > mal h b< jev pr.de ie, ko menjajo čete svoje pozicije. Mraz v Mandžuriji. PETROGRAD 12. (Uradno.) Brzojavka generala Saharova od danes poroča : Tempe ratura znaša po to5i 20 st »pinj, po dnevu na solocu 17 stopinj ped ničlo. Zdravstveno etan e Č-t je izvrtao. O kakem spopadu med obema aimadama ni difiio nikakega poročile. Dementi. v LONDON 12. »Standardu« poročajo: Argentinu&i ministarski predsednik je london-sftfga argentinskegi odposlanca pooblastil, naj ob,av;, da je Argtntimja popolnoma nevtralna tir da je poročilo, da je Arge^t nija prodala svoje ladjo Rusiji, popolnoma neo?novaco. Ruska lazaretna ladija »Orel«. KAPSTADT 12. (Rsuterjev biro ) Ruska zarttna ladija »Orel«, ki pluje v Port Artur, je dospela semkaj, da ukrca ružne zaloge. Tri velike laiije, ki utegnejo pripadati baltiški eekalri, so odplule dsnts zjutraj mimo rta dobre nade. Brzojavne Vesti. Dunajsko vseučilišče zopet otvorjeno. DUNA J 12. Duuajsko vssučil ki ga je u azal akidem čai s aat zfat/orit', je b;lo zopet odprto )n v?a predavanji eo se zopet vršila v po pol ne oa reiu. Danski prestolonaslednik. DUNAJ 12. D:'.s i prestolonaslednik je Oanta svečir le o ijotovsl v Frankobrod ob u Danski princ Kristijan. RIM 12. Daa^ki princ Kr st jan je daues popoiud^e i.biekal kr^ljs. Kcatlo i a to je urieel kralj na Dansko odposlanstvo vrn t princu obisk. Princ se je na to podal v Vat kap, kj je 210 000 mi ž ! Tase pile bi bili trebali, ako so hoteli zmoči 30 000 Ru*ov (druga divizija strelcev Fock in Kondračaoko) v fort:h portaitoi-skih. To število niktkor ne bi bilo računano previsoko ako pimis'imo, da 83 pri Kin?ovu Japonci niso imeli boriti proti nikakim par manentnim utrdbam in baterijam v stolp.b-oklopnikib. In vendar eo morali zaBtaviti 0-kratno premoč. Tem več moči bi bili morali hkrata zastaviti za hiter in vspešen napad na številne f-rtt-oklopnike portirtur-eke. Tega pa ni$o storili ! Nogi je sproti nadomeščal svoje izgube ia je le poSasi napredoval io je potiskal sovražnika od pozicije d > pozicije ob lastnih težkih izgubah in je slednjič se zače'kom jua'ja začal oblego-van e z vojrko kac h 80.000 mo?. S tako silo je — nadomestovaje vsakokrat svoje i/giibj z 10 - 15.000 m ž — dvanajstkrat poaovil napai na utrdbe, ne glede na to, da se je nrpid vsakikrat izvra.l v preširoki fronti, ia to to.iko ariilerisiično, kolikor in-lintrr.htično. Ia ( b tem so izgubili Japonci, glasom vseh dosedanjih poroči najmanje 100 000 mož ne d^ bi se jim bilo posrečilo vzeti ni jeden fort. Ako pa bi 1 ili Japonci opustili dosedanje pojedine napade in bi ti bili s tem pnstedili oudi 100.000 mož in ako bi bili hkratu s silo 180.000 mož izvridi napad na Port Artur, potem bi bilo stalo 6 Japoncev proti 1 Ru u, in Japc noi bi bili dsn-s bržkone gospodarji vsaj treh fortov. Seveda to v predpostav:, da bi bili naskoke nadaljevali enako silno in trajno do izguba vsaj 100.000 mt z ! PODLISTEK. 7J Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlč. Prevel M. C—č. VIII. — Podajte si reko, je rekel škof, pod-pisavši ee zadnji. Tu je nova zaobljuba. Bog dal, da nam ebredi novo odrešenje ! Podajte hi roke, stari in m'adi, bratje sta odslej, kakor da vaa je rodila ena mati. Sedaj pa izginite, podobao hitremu vetru, odkoder 6te prišli, da ti&do ne pegodi eledi za vami. Samo Bog ve in mi, kaj ee je dogod Io dane?. Drugi svet api in sanja o svojih mukth. Mi smo fcucin , da zdravimo muke sveta. Za soomlad smo pozvani v Požego, dotlej bodite modri kakor kače. Razidite ce, bratje, v imenu božjem in B g naj vas spremlja ! je rekel šscf ter razširit roki nad četo plemič a v. In veliko oboč,e cerkve je zopet potem nelo. Sredi iate je diht9la samo rdeča iskiica, zacbljubna lampa. Pjem čt pa so sa razleteli v zimsko noč, na jug, na sever, na zapad, na vebod. Od daleč je gledal ntčni stražar črne sence na viti h l oijih, tir zamrmljal in se prekrž .l: — To so tli duhovi aLi vragovi! Obva-rujta nas Brg in s/eti Fiorijan ! Ali ni bil samo stražar, ki jih je opazil. Kraj poetfclje svoje bolne matere je sedeli Angelija. Mati je spala. Mrzličava iuieč.ca je igrala na obrazu bolnice, kakor reža, ki cvete na grobu; slabotno dihanje je prihajalo iz na pol odprtih ustnic. Živi plamen kamina je sipal žark6 na posteljo ; bela luč mesečine je padala skozi okno na glavo deklice, sadeče povtsena glave in opazujoče plahim oče3om vsako gibanje, vsaki vzdihljal mile matere. Ob tem je sklenjenih rok šepetala tihe vroče molitve ta zdravje roditeljice svoje. Bela svetla luč je poigravala okolo mlade glavice, na tem nedolžnem obrazu, v teh žarkih aolzaih očeh. Videlo ee je, kakor da tu angelj čuva nesrečno dušo. Še gotoveji bi jim bil vspeli, če bi bili zasia\ili 7 kratao premo?, 210—220.000 mož, za generalni naskoS po predidšem več nce^e cev nepretržao nadaljevanem cb&treljevanju iz topov proti jedai naprej moleči skupini fortov, ses.o,e5i iz 3—4 fjrtov, in to proti skupini Kikvanšin, ki leži najbližje ob eteti in že eznic'. (Pride še.) * * * Razmotrivanja o neosnovanosti poročil o uničenju portarturskega brodovja z griča 203 m. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) Vse novinstvo smatra povsem resnimi cficjelne vesti iz Tokija, da so Japonci z mnogo imenovan? g* grifa 203 m. popolnoma un.čiii portartur*ko hrodovje. Torej z enega samega griča, ki je 7 km od fronte ruskih glavnih utrdebt ki dovoljuje nameščenje le omejenega števi a t>pcv in ki je izpostavljen koncentričnemu egiju ruskih fortov — s ta-kega griča n?j bi se bilo Japoncem posre« čilo, da ho v najkrajšem času (v par dneh) dovoljno t< ž c h topov opravili v pozicijo in da so hkratu rešili dve nalogi obstreljevanja?!! Ti dve nafogi sta : a.) da so udušili v ob-sežju ogaja nahajejoče Ee ruske topove v ruskih foriib ; b.) da so v priatanišču zasidrane (!! ?) luske ladje — rizun < ne, o kateri priznavajo, da sa je v zavetju rešila pogube — tako poškodovali, da la ša z jambori in kamini glodajo iz morja. Togo da je torej sedaj sijajno rešil nalego: »uničil je rusko vztr čno-tz jsko brodovje pred pr hodom baltiške ti .te — tako, da je končno vendar enkrat desežen I. dtl japonskega vojnega načrta in se more sedaj brez skrbi posvet ti samo diugi nalogi: proti »fantastični« fl^ti iz Biltškcgd moija. Kaj tacega si domnevajo od luškega vojskovodstva (n celo »ReichfeW;:hr< veruje v to!), da je svoje Angelija je gledala, kako ee rdeči plamen meša z belim žaikom meseca, ktko se borita, drhtita in zamirata. Ćaiobna igra js vzbudila v njeni duši tisoče misli. Hitro so prihajale, hitro s3 umikale fantastične slike iz-pred snivajočih oče*, hitro, brez sledi. O čem neki misli ? Saj ona pozna simo ptice in cvetje, da, pozna tudi acgelje — skozi sanje, a ne pozna sveta ! Hkratu se je vzdramila in pri vzdignila J glavo. Kakor da je čula topot konjskih kopit. Pogledala je, ali ni videla ničesar in povesila je zopet glavo. In zopet se je Btre-sla. Gotska okna cerkve so zasijala v pla menu. Angelija si je otrla oči. Ne, to ni 5 prevara. Da, v cerkvi gore sveče. Ali slave ; Boga duhovi umrlih ? Prestrašeno je zrla ! deklica v cerkev. Sedaj so ugasnile sveče, a okna so bila zopet črna in temna kakor poprej. In zopet je bilo čuti topot. Deklica je poskočila in hitela k oknu in se zagledala v svitlo zimsko noč. Je li bila tudi to prevara? Tako je. Pred njenim očesom se dviga is snega samo črno telo stolne cerkve.. Nikjer nikogar. Ali vendar. Tri sence so se pomi> plavajoče trdnjave (lad je) razorož lo in daje topove in možtvo porabilo za hrambo fortov na kopnem!!! Cadoo, zelo čulao! Forti na kopaem fo bili sezidani v obrambo lad j, a sadaj naj bi k?r naeakrat raje ladije pre • pustili v uaičenje, nego da bi izgubili enegi fortov ! Kakov narobe svet! To je res nekaj novega, da imajo v vojnem pristanišču kar naenkrat f->rti večo veljavo, neg) li vojne ladije, v katerih obramba eo bili fjrti sezidani!! Ta okolno3t je tem euineja ker eo b: i JapoDci o zadajtrn naskoku na for;e vnovič totalno odbiti s tako velikimi izgubami, kakor nobenkrjt Š5 doslej. Jaz priznavam rad, da je o:l posadke vojnih lad j v tem hipu odv šea del moževa svrbi primerno sodeloval na odbitju zadnjega japonskega generalnega naskoka. Ker pa je gotovo, da je od 13 pomožna čete po odbitju napada 03tal vel k del čjstaikov in nnžtva spo3oben za boj, potem bi morali misliti, da sa ti pomorščaki — roje, te^o Li dopustili, da jim pied njihovimi cčmi japonski oblegovalni topovi uničijo ladije — kakor junaški vojaki postavijo v odprtem boju Togu nasproti kakor eo storili njih )vi tovariši svojedobno pri Cd-mulpo ! Govcri se tudi, da so Rusi zato razorožili svoje ladije v Port Arturju, ker jim je zmanjkalo municije in premoga. Meni se vidi to isključeno. Danimo tudi, da gre lu-kim Udijam res h kreju z municijo in premogono. Ali povsem neverjetno je, da ne bi v trenotku, ko imajo šj toliko tsga, kolikor je potrebno za bitko par ur, posbmili predreti iz pri-stanišSa ter rešiti v odprtem boju proti sovražniku, kolikor sa še rešiti da. To bi storiti tem gotiveje, ker v pristanišču jim je gotov pogin, dočim takov poskus daje ne le nado, da rešijo vsaj nekaj, ampak tudi nado, da — kar bi bilo velike važnosti za baltiško fl >to — provzrečijo tudi sovražniku zaatnih škod. Ker se torej Rusi niso še odločili za takov pcsfcus, Bklepam, da jim ne zmanjkuje še ne premoga, ne municije. Ob takem poikusu bi gotovo provzro-čili brodo7ju admirala Togo znatnih izgub in bi s tem — takor že rečeno — veliko koris.ili baltiški ti jti, če že drugače ni več računati na portarturiko brodovje zi bodoče boje na morju. Po veem sedanjem vojnem položaju v vztočni Aziji je torfj do prihoda Roždestvenskega v vzxčnoazijsko vodovje, in dokler ne pride do odločilnega boja za gospodstvo na morju, trdnjavama Port Artur in Vladivcstoc naloga važaeja, da ščitita poTerjeue jima vojne ladije, nego pa da podpir.ti rusko vojsko v Mandžuriji. Ta poslednja je sedaj — hvala Bogu — dovolj močna nasproti sovražniku, da more gladko ščititi nadaljnje razvrš5anje iz E.rope prihajajočih čat. le teh važnih strategičnih razmotri vanj izhaja v pojašnjenje fe lanje kale od cerkve proti šktfijskemu dvoru, prihajale bi bliže in bliž?. Komaj je dihala cd samega strahu. M'fido roko je pritiskala na srce, a vroče čelo na hladno okno. Ali mora videti, kaj je. To so ljudje, res žsvi ljudje. Ob mesečini jim je sedaj jaeno razločevala obraze. Stoje pred dvon m, govore. Da, oni v sredi je stric, škcf! Dobro mu vidi tudi zlati križ na prsih. Drugi pa je viaok, močan gospod; na črni kapi mu stoji beli križ in križ mu diči tudi dolgi plašč. To je vitez križarskega reda. Da, Angelija dobro pozna križarje. Saj jim je v Novi ve&i samostan. Tam jih je večkrat videla in pozna jih po obrazu in imenu, ker prihajajo k stricu. Ali tega človeka ni videla nikoli, tujec bo menda. A oni tretji ? Ne vidi ga prav, obraz je nekako obrnil, ab, sedaj ga pa obrača proti dvoru. Vitek je, visok, močan. To vidiš tudi ped modrikasto dolamo (turška beseda za neko vrst obleke, kakor so jo nosili v Basni), na kateri so sevala gosta, srebrna okra-šenja. (Pride ša). eituvae.3 : 1.) da Li b lo portartursko bro-dovje, če ne bi nahajalo več zaščite v pristanišču pred ognjem eovražniks, gotovo od-pluio in se spustilo v boj proti Togu; 2.) iitopja je toiej domnevanje, da bi se ruske vojne lacije brez vsake brambe puščale kar rtzstreljfcvati kakor tarče. Dosedsj ne čujemo nič, da bi bilo brodcvje odplulo :z pristanišča, zato smemo mirno reči, da se ko :kor toliko d jbro počuti v Port Arturju in čaka strpljivo, da začne flota Roždestven-skega vplivati na vcjni položaj na morju. S:e-elj raje odstopi Japoncem, ako bi bilo to potrebne, katere mnogih severnih fortov, nego da bi da1 povelje za razoreženje vojnih iadii. Dosedaj pa mu ni bilo potrebno žrtvovati n'jednega f rtov. In tako moremo vse vesti po novinah o uničenju ruskh vejnih Isd j v pristanišču — pa naj se za ta vesti navajajo taki ali taki razlogi — mirno deti na stran s smehljajem na ustnicah. O položaju v Avstriji. Iz poraza, kakoršnega ni z lepa doži-velo kako ministerstvo v Avstriji — iz po-r£zi, ki mu ga je provzročil proračunski odsez pcslanske zbornice, je torej gospod Korber izvel ie? konsekvenco. Toda ne tako, kakoršno bi zahtevala logika ustavnega življenja. Mesto da bi bila ta konsekvenea zadela dra. Korberja in njegovo vlado, je zadela psrament. In tista peresa, ki si jih je znal gospod Korber najeti v tolikem številu, kakor še noben avstrijski ministerski predsednik pred njim, tista peresa so tudi že na delu, da bi do&azala, da za vlado ni prav nobenega povoda za kakov odstop. Prvič zato ne, ker vlada ni parlamentarna in jo kakor tako ne vežejo parlamentarna glasovanje. V drugo da je pa stvar taka, da iz rečenega gltFovanja v proračunskem odseku izhva le to, da so razmere v parlamentu ostale fctare, nezdrave, kakor so bile tedaj, ko se je razišel državni zbor. C'e Be torej, pravijo, ni nič spremenilo, pa tudi za vlado ni nobenega raz (ga, da bi na sebi kaj spreminjala. Torej niti v dejstvu, da vlada ce vživa zauparj i pri treh četrtinah pariamenta, ne vid io dr. Ko-berjevi hlapci razloga, da bi morala vlada cd*topiti. Kaj dene to, da se vladi nirekajo sredstva, s katerimi naj bi zadesčala svoji nalogi nasproti državi in Dasproti prebivait7u. Glavno je, da ee — vlada obrani. Temeljiteje ee pač ne more postavljati na glavo konstitucijonelnega prin-c pi. »Neue Freie Presse« javlja, da ni verjetn j, da bi se vlada že sedaj odiočila za rfzpuščenje zbornice, marveS da hoče po B ž ču vprizoriti nov poskus za saniranje pailamenta. In nade da je, da ee ta poskus posreči. Sij smo rekli. Razpuščenje zbornice bi bi preriskantna stvar za dra. Korberjn in n'jve volitve bi mu utegnile prinesti jako ntijuba z.enedenja. Z sto se je raje odločil zi nov pesku s. Ča bi iocel dr. Korber le nfkjiiko kon't'.tucijoDelnega z mi al a in poleg t-ga nekoliko državniškega ponesa, bi odstopil. Ktr pa tega nicca, bo »saniral« dalje. Ne samo : katoliški s ampak tudi pravični bodite. Tako k ičemo gjspoii nemškim katoli-k m. Ozirom na akcijo nemške duhovščine proti s o venske mu vodenju matrik na Koro- P O I) L I S T E K Prvi koncert „Slavjanske Čitalnice44 v Trstu. (Zimska sezona 1904 ) »Fjfct justit:a«. »Kritik je največi neprijatelj samega sebe«, pravi na nekem mestu sv( jih kr t onih razmotri vanj nemški muzikolog in diiigent Felix \Veingartner. In po pravici. On je posredovalec med dvorano in občinstvom (tega dobrega ali čeeto toli nepravičnega in muhastega cbSinstva); med avktorjem, oziroma njegovimi deli, in utisi, ki jih delo na-pravlja na isto, z drugimi besedami : ukusom občinstva. A ukus? Ta je naj veči tepec, dete hipnega razpoloženja, ietotiko, kakor se kaže vnanji izraz človeške koncepcije in dispozicije ; ali da govorimo tehniški: ekvivalent producirane materije, oddelane po individu-vclni a oči duševnega premoženja. Ako pre-motrimo nadalje — kakor autitezo gornjemu — tra no vrlino dela, ali vsaj trajno ekzi-stencijo istega ža obzirom na svojo narav, obzirom na karakter, ki ga jemlje kakor člen duševnih produktov na makro« fari — potsm škem, katero počeije je razmerno ojstro zavrnil tudi ^»Slovenec«, opaža »Politik« povsem primerno k dotiČcemu članku v »krščansko socijalni« in ob enem nemško — netolerantni »Reichspoatc : »Tudi to je do kument za duh nestrpnosti, ki se bolj in bolj š ri tudi med nemška duho\š5;no. Kje je kakov Nemec, ki bi ee zadovoljeval s tem, da se mu izdavajo krstni, poročni list in BmrtTvnica v drugem in ne v njegovem jeziku ? To primarno pravo pa ee hoče odrekati slovanskim katolikom. A tisti, ki hoče to, je katoliški duhovnik ! To je morda nemšio, utegne biti ce <5 cemškonacijcnalno, ali ni — katcl.ško«. »Politik« pa priobčuje še drug veleka-rakterističen dokument. To je neka pesem — paradija, v kateri te nečuveno sramoti narod češki in žalijo čutstva tega narodt*. V tej »parodiji« je opisana češka mati, kako no3i otroka ca hrbtu ; se brijejo norci iz čeških deklet in — kuharic ; se delajo neslani dovtipi o »vuhtelnih«, o »povidlu«, o Čeških nosovih ;n — kakor krona vsemu — se označa narod češki kakor tatinski narod!! Mati pravi namreč otroku : pridi semkaj, da te naučim, kako moraš delati, če boš — kasr! Tako zasramujejo nemški katoliki narod, ki je po ogromni večini katoliški ! List, v katerem je natisnjena rečena pesem, se dobiva namreč v pisarni katoliškega društva »\Vei8enhausverein« na Dunaju J. Wollzeile 20., drugo nadstropje. Ž9 dejstvo takega zasramovanja v katoliškem listu je tako nečuveno, da človeka obhaja najhuja indignacija. Ali kaj naj rečemo še le o dejstvu, da nosi oni list naslov »Das »alsenkind«, in je meaečnik za otroke in prijatelje otrok! Katoliški list, ki v takih viharnih časih narodnega boja v nežna srca otročičev kaplja 6trupa sovražtva — to je prizor, od katerega se človek obrača se studom ! ! Ponavljamo vam, o goajola, nemški katoliki : ni zadostno, da se zovete nemške katolike, ampak morate biti pravični, ozna-njevalci miru. ljubezni in medsebojnega spoštovanja in pred vsem je ravno vam dolžnost, da vzgajata mladino v plemenite ljudij, ker še le potem boste res — katoliki ! Drobne politične vesti. Angležko-turški konflikt. — Iz Londona javljajo, da utegae priti do kotflkta med Anglijo in Turčijo. Anglija se je baje odločila, da s silo prežene turško posadko v Adenu (Arabiji). To akcijo na kopnem bj z morske strani podpiralo an-gležko brodovje. V pomnožitev makedonske ga orožništva sta, kake r znano, odposlali Avstro Ograka in Rusija, vsaka po Šest čast-n kov, ki so že dospeli v Solun. Italija jih odpošlje še pit Anglija enega in Francija tri častnike. V m noli spomladi je prišlo k makedonskemu orožništvu 25 inozemsk h častnikov, sedaj j;h pride še 21 ; torej bo v Makedoniji deloralo ekupno orožnišk h čaBtn kov. Barski nadškof M i 1 i n o v i ć je odpotoval v Rim, to pa v svrho, da bi se spremenile neke točke v konkordata med Črnogoro in Vatikanom, sklenjenem leta 1880. Sedanji konkordat namreč ne zagotavlja barskemu nadškofu letne plače. vidi tudi laj.k, kako je često neizog bna kolizija obeh pojavov (umetnosti in njenega interpretiranja ter ukusa v širokem sm s u ) - -in to že v svojih pojmih. Kritik pa mora odgovarjati eni in drugi zahtevi. On mora s par besedami presoditi vspeh oziroma nevspeh t )likih priprav, razbiti toliko nad, iluzij, pričakovanj ! Fiat justitia ! Brrr?... Plašil sem se, priznavam, prevzeti referat ali recenzijo nedeljnega koncerta, a vendar Bem to storil drage v»lje. . Bd sem kakor gimnazijalac, ki bi rad, da bi ga profesor vprašal, a vendar se boji, da ne bi ga spomin zapu-et'1 otirom na težavo materije. Ali dijaku je bila naloga olajšana in on se je vendar oglasil, dvignil dva prsta v zrak. Lepota, ako faktično obstoji, ni nego ena ; istotako tuli dobrota. A ta estetiČni skrjom velja sosebno za umetnost. Ako se lepita kipa razteza na vse dele istega, potem bo govoril vsakdo: kip je ldp — kip je vspel — k9r je tu harmonija delov, ki tudi neukemu izvablja ta izraz. I*to je biio tudi pri meni. Koncert »Slavjanske Ć.talaice« je vspel. O tem je uverjalo oduševljenje, frenetično aplavdiranj) pojedinih toček — moja Domače vesti. Seja političnega društva »Edinost« se bo vršila v eoboto, dne IG. t. m. ob 9. uri zvečer v pisarni g. odvetnika dr. Grego-rina ter bo povabljeni vsi gg. odborniki, da se iste prav gotovo udeleže. PredsedniŠtvc. V spomin. Včeraj popoludne smo spremili k večnemu počitku pokojno Marijo Požar. Pokojnica, kateri je bilo 62 let, je bila sicer delavskega stanu, a je bila med najbolj navdušenimi za našo narodno stvar. Vdeleževala se je s svojim soprogom vseh narodnih zabav in lista »Edinost« je bila vs-kdanja zvesta čitateljica. Pogreb, katerega se je vdeležilo veliko število prijateljev in zaancsv, je priredilo nuvo Mozetičevo pogrebno podjetje v popolno zadovoljnost vseh. Vječnaja pamjat! »V novem svetu« ! Pod tem naslovom nam pišejo : Prešlo nedeljo je iVetel precej mnogeštevilen oddelek pevk in pevcev »Kola« na »hrib« k sv. Alojziju, v kraj torej, kamer hoditi nekdaj ni bilo varno slovenski družbi. Družba se je vstavila v gostilni »Pri novem stoletju« (Al nuovo Becolo). Ta gostilna ima lep vrt, lepo dvorano, dobro vince, dobro kuhinjo in — kar je največ vredno — poštene cene. »Kolaši« so zapeli več narodnih zborov, ki jih je občinstvo odobravalo v obče. Slovenci in Italijani, zbrani v gostilniških prostorih, so zahtevali ponavljanje nekaterih zborov. Zabava je bila tako lepa, da nam je bilo žal zapustiti goste. Na tem mestu izrekamo vsem iskreno zahvalo za bratski vspre-jem, kakoršnega nismo pričakovali v kraju, kjer nismo še nikdar bili in kjer menda ni še bil noben slovenski zbor. Ker je na »hribu« lep razgled, dobri ljudje in, kakor rečeno, dobra postrežba, priporočamo drugim narodnim pevcem, da obiščejo imenovano gostilno. »Kolaš«. Nadina Slavjanska t Trstu. V petek smo poročali, da priredi slavni ruski zbor Nadine Slavjanske 15. in 16. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma« dva koncerta, ako bode dotlej dvorana oblastveno potrjena. DaneB moremo poročati, da je gledališčna komieija včeraj popoludne pregledala dvorano ter da ni, kakor se zdi, našla bistvenih zaprek za vporabo iste. Nada je torej, da namestništvo potrdi tekom današnjega dne dvorano, tako da se bodeta !ahko vršila cd nas avizirana koncerta. Kakor doznajemo, bodeta oba koncerta jako zanimiva. V prvem koncertu ee bodo pele ruske, hrvatske in poljske narodne pesmi, ruske in srbske cerkvene peemi in zbori iz oper glasovitih ruskih skladateljev. V drugem koncertu ee bode pelo »Življenje za carja« slavnega ruskega skladatelja Glinke. Kakor ee vidi bode obilo glasbenega vžitka ter ne bi smel noben zaveden tržaški Slovan zamuditi te prilike, da Be naslaja nad pristno slovansko ghsbo. Cene bodo sledeče: Vstopnina v pritličje 1 K 20 fct, na galerijo 60 st.; sedeži v pritličju: I—IV. vrsta po 2 K, V—VIII. vrsta po 1 K 50 at., IX—XV. vrsta po 1 K, na galeriji po 1 K. Sedeži se bodo razprodajali pri blagajni v »Narodnem domu« (g'avni vhod) od 14. t. m. naprej od 8—12. opolu-dne in od 4—7. ure popoludne. Kdor hoče biti gotov, da dobi sedež, naj se požari. Vse to velja seveda le za slučaj, ako danes gle- (sit venia verbo) Bkromna umetniška duša. Vnanji vspeh je bil uprav sijajen — tako sw mi pamctieji od mene pravili in jaz jim tudi verujem; a da prekinem t) svoje konfabuli-ranje, dovolite mi, da po tem diabulus eeripti preidem na notranji, čisto muzikalni del programa, ki je na vse zadnje moja jedina kompetencija. Po vojaškem orkestru je otvoril koncait g. dr. S 1 a v i k, ki je svojim sonornim baritonom odpeval Vilharjeve starovečee »Mornar« in »Pitaš dušo ?« Dr. Slavik je častno rešil s/rjo veletežko nalogo. Pomislimo samo, da je operni bariton g. Angeli na povratku iz Padove iznenada obolel in da je g. dr. Slavik isti dan ša prevzel substituiranje An-gelija — in to 4 ure pred koncertom ! Oba komada je'odpeval čutstveno in e mnogo takta, osobito »P t š dušo« ?, ki je jako lepo odgovarjala timbru njegovega glasa. Naj mu bo »Ćitalnica« hvaležna v vsakem pogledu, Ker jo je redil iz neugodcega škripca. Serijo ii strumentalnih komadov je započela vijo'inistinja g.ca Mahne s poznano dališčna komisija dvorano potrdi, o čemer obvestimo nhše čitatelje jutri. Prej nego završimo današnje poročilo, ne Basemo pezabiti, da je »Slovansko pevsko društvo«, katero se je prvo prijavilo za koncert v »Narodnem domu«, radoveljno odstopilo prednost zboru »Nadine Slavjanske«. Za to uprav bratsko in slovansko postopanje gre istemu vsa hvala. Upamo torej, da naše občinstvo istemu društvu skaža svojo hvaležnost z obilnim obiskom prvega njegovega koncerta v dvorani »Narodnega doma«, katerega misli prirediti o oficijelnem otvorenju dvorane, ki bode, kakor čuiemo, prve dni januvarija. Gledališče Kautskega. V nedaljo je g. Kautsfey dal dve predstavi, prvo v Barkov-ljah, drugo pa v Rojanu.' Obe predstavi sta izpali vrlo dobro. Ddne3 da zopet dve predstavi v Rojanu, prvo ob 4. uri v šoli, drugo ob 8. uri zvečer v prostorih »Kcn-Bumnega društva«. Občni zbor pevskega društva »Kolo« bo, kakor že javljeno, v nedeljo, dne 8. ja-nuvarja 1905. ob 2. uri popoludne v prostorih »Trgovskega izobraževalnega društva«, ul. S. Francasco št. 2. Odbor. Odhornice ženske }>odružniee družbe sv. Cirila in tfetodija so uljudno vabljene, da danes v torek cb 4. in pol uri pridejo v sejo v hotel »Balkan«, Preširnova soba. Predsedništvo. Plovbena proga Trst—Dalmacija— Argentinija. V gospodski zbornici je minister za trgjvino baron Call izjavil, da se vrše pogajanja z Nikolom Mifcanović, znanim bro-dolastnikom za direktno plovbeno zvezo Trst —Dalmacija—Argentinija. Tujci t Opatiji. Od 1. septembra do 7. decembra 1904. je prišlo v Opatijo 5826 03eb. Od 1. decembra do 7. decembra 1904. je došlo 140 eseb. Dne 7. decembra 1904. je bilo navzočih 685 oseb. Za »Božičnico« so darovali sledeči gg.: Kristjan Dejak 20 K, Mohorjani na Opčinah 12 K, dr. Piki v Gorici 5 K, Ivan Slavec župnik na Opčinah 2 K, Fr. Domenico v Vodnjanu 2 K, zavedno dekle Marija Žitnik 4 K s sledečo pripombo : »Za »B^ž.Čjico« se odzvati vse Slovenke [hočemo, Ljubezen do mladine dejanski skazati moramo. Dekle, ali mati, zneeek hiti mali dati domo- jvini v dar! Ne dar, to noče biti, kar dolžnost je vgeh (storiti Za našo kri, oj, d». narodae (ee) zaspance (klic) Božičnica zbudi Blaga pa darovalce naj Bog živi!« Rodoljubi, posnemajte gori navedene ter odzvojte ee našim prošnjam ! Blagajništvo. Iz kletke ubegli ptiček zopet prijet. Včeraj proti večeru se je raz=inla no mestu govorica, da je na smrt obsojeni Freno pobegnil iz zapora. No, ti govorica n; odgovarjala rcsaici, a evo iz česa je bila navstfcli. Neki dan meseca septembra t. 1. so bili pobegnili iz jtča pri Jezuitih 3 kaznjenci, mej temi neki Periesini. Včeraj popoludne je neki jetniški paznik srečal Perissinija v etirem mestu. Povedal je to takoj svojim predstojnikom. Policija je takoj organizirala patrulje, ki so se — spremljane vfaka pD enem jetni- Vieuxtempsovo »Bircarolo« (g moli) ob izvrstnem apremljevanju g. I- Mačaka. — Mlada goapica, Ž9 več ltt živeči za svoj instrument, je pokazala mnogo glasbene intuiteta in ei je ee s/ojo delikatno igro hkratu pri-Bvojila občin. tvo. Igrala je pazljivo in zavestno toliko Vieuxt3mpsovo »Barcarolo«, kolikor Tiriindelijevo »Caanson«, ki jo je poklonili izven programa. Naj ie marljivo dela in naj jo nič ne genira : ako jej bo morda kdo prigovarjal, da jej visoki flage'ebni toni niBO vsikdar povsem čisti — ena vendar doseže cb dobrem delovanju svoj cilj. Za to nam jamči nje prvi nastop. A kaj naj govorim o gospej M a n k o č -F o rsterje vi, ki je igrala z g. I. Man-diče m na glasovirju četeroročno ? Da jo je bila milina poslušati, da je bila prava umetnica. Alt hoče kdo jemati to zadnjo besedo kakor frazo ? Naj ee gospa Mankoč tega nikar ne boji. Jaz VBaj sam jej z mirno vestjo izdal spričavalo zrelega umetn:škega čutstvo-vanja, ne da bi se ni najmanje bal strogosti, ki jo involvira beseda »umetnost«. , Kakor je, na pr., izvela II. tempo (Meno moeso) Dvorakove »Iz burnih dob« ! Ta divni skerc paznika, ker t pozaajo Perisainija — razkropila po starec mestu iskaje begunca. Lju^j*, ki eo videli patrulje, spremljane po jetniskih paznikih, so takoj raznesli glas, da je Freno ušel iz eapora, izvajaje to iz dejstva, da ima rn največ vrroka, da pobegne. Ob 10. uri zvečer eo redarji aretovali Perissinija v ulici Doncta ter ga odvedli nfjprej k pol cijeken-u uradniku v ulico Tigor, a petsm pa v zapore pri Jezuitih, odkoder je bil ušsl. Morilec redarja Magodeta pred porotnim sodiščem. (Zvršetek.) Imela bi se bila zaslišati priča Marija Paptž, ki stanuje tam, kjer prejšnja priča in je bi a z ist) na oknu ter tudi ona videla ves prizor. A ta priča je bolna in se nahaja v bolnisnitv. Zato je pa bila prečitana njena pismeta izjava, v katerej je potrjeno vse, kar je iz av.la Regina B sahctf. Priča Angelina Celan, lahkeživka, stanujoča na št. 12 v ulici Crosada, je bila tudi ta oknu ttr videla ves prizor. Ta je dejala, da je bil Freno sam. Redar je Fre-nota mečno pahnil. Potem je hotel redar izdreti sabljo, a ker tega ni mogel, je udar jal Frenota z držajem sablje. Hkratu sta le redar in Freno objela in pala na tla: redar spodaj, Freno na vrhu. Videla je, da je Freno udaril ieJarja nekolikokrat ter potem vstal in odišel. Priča Hektor Dellapietra je bil oni večer v Frenovi družbi. Do 9. ure so bili v krčmi »Al pojz> a' oro«. Potem so ši v krčmo v ulici Daneta. Tam se jim je pri druž 1 Ivhlov. Od tam bo se vrnili proti prvi kremi po ulici Crosada. Freno je šel zadej, za vsemi. Prepevali so vsi, a Freno bjlj glasno, nego drugi. Ni videl, ko j s redar vstavil Frenota, ker je bil šel naravnost v kremo. Slišal e pa vpitje, ko je bil že r ločin z vršen. Pozaeje je videl Frenota, a ta nu je rekel: »Zbogom za vedno I«, on mu je pa odvrnil: »Vid.s, kaj si storil!« Pr.ča Jakob Fabris ja dejal, da je za pusti družbo še prej, nego se je z^iš 1 zločin. Sil je v h ši, kjer stanujeti priči Papež in B =chofl'. Naslonil ee je na okno in giedai od tam. Videl je prepir. Red^r je udarja*, FrenUa z dižijem sablje. O colu njiju je bila gruča ljudi, a n h?e se ni ganil, da bi pomagal redfcr u. IzkljuSil je, da bi se bil Ivanov udelež 1 poboja. Na to so bile prečitane iziave prič : re-daritv in < troks. Nagode je za malo plačo vršil službo, katera je obstojala v tem, da je pazil na red in mir, njem komadu: »Legendi«, katero je odigral da je paz 1 na varno it imetja in življenja izven programa. drugih. A kaj je dob;l. Zato, da je pazil na Tudi v klasičnem slogu potrdil je še varnost drugih, je izgubil življenje. Opisal je enkrat veliki glas, ki ga vživa v svetu. Z potem jako spretno ves dogodek, ter doka- divno intonacijo in klasično pedanterijo je zoval, da je Freno vedno gojil sovražtvo do izvel Beathovenov koncert spremljevanjem redarjev sploh, a do Nagodeta — osobito orkestra — za me ena najlepših kamornih tisti večer — pa še posebno; da ga je torej skladeb velikega Nemca. Strogo tematično umoril z namenom. Pobijal je neodgovornost skladbo predava on z največo natančnostjo. Frenota, kajti isti je dobro vedel, kaj dela; Kakor je uprav mojstersko izvel vrlo tudi po zločinu je dobro vedel, kaj je storil, težko mesto, kjer na dve struni (na D) igra sicer bi ne bil odišel iz Trsta. glavno melodijo (temo), a na drugih dveh Frenotov branitelj dr. Gasparini je v kontrapunkt. Pa elegantnest II. tempa ! jako doJgem govoru izpodbijal izvajanja dr- Kako virtuoznost je pokazal v Tartinijevem žavnega pravdnika. Dr. Robba se je pa za »Trillo del Diavolo«. Občinstvo ga je nešte-svojega branjenca Ivanova trudil, da dokaže, vilnokrat prizvalo in na koncu ee ni meglo da je popolnoma nedolžen, da izven dveh ločiti od njega, bilo je, kakor da je sugestio-prič, ni nobena druga potrdila, da bi 89 bil niral duhove . . . on udeležil poboja. Pač pa je ena priča to | Tudi to pot nam se je nudila prilika, da izključila. Pmo slišali pianista g. Famero, vrlo spretnega Porotniki so pctrdili soglasno prvemu igralca na glasovir, kateremu ne manjka ni vprašanju g ede Frenota, a zan kali aeglasno tehnike ni znanja. Občinstvo ni tudi njemu vprašanje tičoče se Ivanova. Na podlagi tega štedilo burnega aplavdiranja, a obče mnenje pravoreka je sodišče obsodilo Antona Freno je bilo, da ima pianist jako lep udarec na smrt na vislicah, a Josipa Ivanova je fAnechlag). oprostilo obtežbe. j Konečno ne smem pozabiti niti na g. ^^, Teplyja in njegov vzorni orkester. On stvarja prave čudeže, to pot so tudi diple pokazale j velik napredek. Mislim, da se more gosp. M—<*. Književnost in umetnost. Koncert OndriČek. Na svojej tonrneri Teply s svojim orkestrom meriti s vsako obiskal je Ondriček, kakor tudi minolega leta, i drugo dobro civilno kaoelo. A to je mnogo tudi tj pot naš Trst. On je umetniška duea skozi in akezi. Oa živi za svoje gosli in v njih vživa nečuvene slasti. Velika je ta njegova dula — polna ekspanzije in efaktov. Oa ne peva — on govori.. . Negledajoč na trme mase — on ostaja veren svojim tradicijam, svoji umetniški duši, ki so ga učinile takim velikanom. A masa — ona je čestokrat nehvaležna — to je gorko izkusil tudi on. Minolo leto mu je v Trstu donesla malo častilcev — to ga je morda bolelo — ali on je zopet došel... Tudi to pot v isti formi — sama sentimentalnost in globoka filozofija, nazval bi ga gotovo filozofom na gesli. In vspel je. To pot Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Izpred Port Arturja. TOKIO 12. Uradno poročilo oblegovalne armade izpred Port Arturja sa glasi : Štiri ruske oklopnjače, dva križarja, ena top-n:čarka ia ena ladija za polaganje min so postale nesposobne za boj. Nadaljno obstreljevanje Jadij je nepotrebno. Sedaj ob3tre-ljavajo Japonci mesto ter provzročajo veliko škodo. LONDON 12. Neka brzojavke, došla ga ni obkroževala le mala četica elušiteljev < lukaišaiemu japonskemu odposlanstvu od oble-— tj pot ga je slavil najodličoeji Tret in j £ovaloe flrmad« Pr*d Arturjem, poroča, kar je velikega Slovana brez dvoma najbolj ' da ie V8led včerajaojega obstreljevanja bila postaja za brezžični brzojav ob vznožju Zlate gore znatno poškodovana ter da se je vžgal tudi arzenal. razveselilo, našel je lepo štavilo Slovanov, da pod \p ivoaa njegovih gosli, ki prodirajo v dušo, pozab jo na vsakdanjost. Zimore li biti z\ Sio ane veča slast, nego je slovanski repertoar, izveden od slovanskega umeudka ? Minister Goluchow^bi v avdijenci pri cesarju. DUNAJ 12. Cesar je vsprejel ministra z-i zunanje stvari grofa G3lucho\vakega v pD- Ojdriček je odigral 6 slo.anskih kema dov. Kakor da slovanski genij najb- Ije nadah nuje nj govo fiU.zijc. Pri maršem 1gehni flvdlie"CT" uccetniku nazvali bi njegov način maniro — pri n;emu je pa to posledica njegove velke umetnost. Oa izbira one formo ki odgovarjajo največ njegovemu impuleu. Koliko življenja, je vliI. c. pr. v D.orakovo »Ri-manco« ra gosli n o kester (f moli). Od od ušavJjeoja dovaja Človeka do največe apatije, ker ee veliki obilici čutatev ne more več zoperstaviti, — on igra — a slušatelj kakor da dremlje in sarja n?jelaje sanje al ... zopet življenje, — n >va radost nove nade .... „ ,J J. _ . , < do 489.—, Bodenkredk 1880 * 305. - 315.—. B^ Kako ;e t j Oadnce« lepo isvel, kristaliziral! denkredit 1889 K 297.— 3o7.— turške K 13150 L)verikov«j tone ! Igral je tudi Oajkc\v*ki-jevo »Legendo« — vse dela iste vrste. Z Parlžka In londonska borza. Pariz. (SUod.) — framozira Tema 98 77 % Italijanakn renta 105.15. Span- ki eitariear 50'5>, akcije otomanake banke 592.— P a r i z. (Sklep.) Avstrijske dr*avno železn e —.— Lombardi —.— unificirana turSkft renta 87.67 menjice na London 251.50 avBtriiRk« zlata ren 101.25 ogrska 4% zlata renta 101.75 L&nderba«'* 495,— turške arečke 127.25 parižka bank* 12.72 italijanske meridijonalne akcije —. — akcije R ^ava Santoa gr»rd average za dec. za marec 3BV4, za maj 39:V4, za september 40s/4> vzd žaao- Kava Kio navadi lcco 37—39, navadna reelna 40—41, navadna dobrf, 42—44 Ham b u r g. (Sklep > Sladkor z« dec. 2890 z» jan. 2.4. —, za febr. 29.10 za marec. 29 35 z»> apiil 29.30, za maj 29.35. Stalno. — Vreme: megla. London. Sladkor iz reoe surov 143/a Sta. Java 15 6 Mlačno. Pariz, lit za tekoči mesee 16.75, rž ia januvar 16.75, za januvar-april 17.—, za mi rec-junij 17.C5 (mirno.) — Pšenica za tekoči mr-sec 24.15 za januvar 24.8t>, za ;anuvar-april 24.70 za marec-junij 25. iO (mlačno). — Moka za tekoči mesec 31.55 za jan. 31.90, za januvar-april 32.—, za marec-junij 32.75 (mlačn >). — Repično olje za tekoči mesec 46.75, za januvar 46, <5, za januvar-april 47.25 za maj - avgust 47.—, (mlačno.j špirit za tekoči mesec £0.—, za jau 49.50 z» januvar-april 49.— za maj-avgust 46 50 (mirno.j. Sladkor surov 88° uao nov 383/4—39l/4 (mirno) bei za tekoči mesec 423/8 za jan. 423/4 za jan. -april 423/g za marec-junij 43!/y (razburjeno. Cene nepravilne- rafiniran 74—74V2 Vreme: dež. Že 15. decembra t. L se bode vršilo sreekanje XXXVI. državna lotarije nama-njene 2a civilce dobrodelne namene, katere glavni dobitek znaša 200.000 K ter razven teea še 1S435 dobitkov v zneskih K 40.000, 20 000, 10.000, 5000 iti Povpraševanje p j ereekah je takrat jako . ivabno, kar je tudi v interea Bvojemu namenu. Užgani znak na zamašku t varstvo proti ponarejanju MATTONIJA GiessMMer Sauerimu, Borzna poročila dne 12. decembra. Napoleoni K I9.C4 — 19.C6 —, angležke lire K. —.— j do —.—, London Kratek termin K 239.30—239.75 i Francija K 95.10—95.30. Italija li 95.10-95.30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčiia K i 117.45—117.75, nemški bankovci K--" —__! avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.1."» ograkfe I kronska renta K 98.— V 8.25, ltaliianr.tra tent* 102.a/4 10'č.l/H kreditne akcije K ^»74 50 — 676.n0 državne železnice n 649.— — K£ 1 — UambarH* * 87.— 89.—, Lloydov akci]> j 72 ---730 — Srečke: Tisa li 323.--3 • . . In „ „ srebru tej vrati prvi. fn njemu ni virtuosnoft naj • Avstrijska renta v zlatu elavnfjer on hoSe, da poleg tega tudi eovori. L . r. " kronah 4°/0 ■ t . ,,,..? Avst. investicijska renta 31L°L kakor je tudi glasba : jenk v tonih. — Ob- j Ogrska renta v zlatu 4% „ „ „ kronah 4 rti i a .t /- Sinstvo je bilo kakor elektriBirano po zad- patoa, slovanski patos, ki ga ob vsaki priliki ope/dm v Dvcrakovem komplet su tonov in v obee v slovanski glasbi — ustvarjal je z njenim slovanskim patosocn divno harmonijo. Jaz sem sa o poslušanju one divne psssige — v kat?r vidim čist) rusii kolor t — prenašal nekam v Kts jc, na stepe Volge ... ne zaam, kje. Neki nepoznan glts m je peval zlo usodo r<> finega krtja, (a spreml^a'o ga je rrirao gibanje valov reke), podoben udarjanju Bkozi prim t vne bas«toae kontra-oktave njenega spremljevalci. Oaa je vt rna ,kri slovanskega rodu. Bodi mi dovoljeno reči : narava je cetav la sledi ingenja Fr.rstsrja tudi v njej — v veliki meri. Občinstvo jej je burno , Akcije nacijonalne banke j Kreditne akcije 100 državnih nnirk 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini tum sed quod — je nabral njegov vodja g. London, 10 Lstr. Srtčko Bartel, kateremu gre vse priznanje, malo ali hrabro čato kakih 16 pevk in p3v-cev — in ta četi pevst odločao, sigarno, da je prava slaBt poslušati jo. Naj »Slov. čitalaica« posferbi, di ta družia ostaie peroaaneDtnim fiktorjem v umetniškem življenju sjajne ere, v katero stopa čital niča, in da ista postane sčasoma pravim uzorom in speč e. A da je bilo sploh možno ta t »piti s tem zborom že na I. koncertu, na tem gre — razun njega dražeatnim pevkam in vrlim pevcem — naj veča »s'.uga gori imenovanemu g)sp. Bartelu in g. Macaku. Končno mislim, da je vrli vojaški orke- 100.545 100.25 119.75 100.25 91.25 118.70 98.10 S8.65 lti3o.— 674.f,0 100.^5 100.^5 119.70 u;o.3o 91.20 11K70 9«.10 8*.&0 ltJ30 — 674..' 0 2 J9.47239.42'/, 117.55 117.05 23.51 23.51 19.0t» 19,Oii 95.20 i»f>.l'D 11.30 113.'» a*flOHj««tflt Tovarna, poiii^r^fc Aleksander Levi ISimi =z ulica Tesa šx 52 A _ (? lastni hi5L) ZALOGA: Piazzai Rosarts (polsko poslopji, Cey»p, da ae nt bati nUk&ka Sprejemajo se vsakovrstna deln tnri no posebnih načrtih. CJpacovao <»»•»'> br«v»r)l*6x»® t»» Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. apiavd ralo po I., a še bolj po »Legendic, ki eter, ki je dal v Ttstu že toliko govoriti o jo je verno odigrala v duhu Dvorakove kon- cepci e. Na predzadnji točki programa je figuriral meš-ani zl>or členov »S!ov. čitaln ca«, oziroma prvi na*top istega, alias — prvi vspeh. Pred kakimi 10. dnevi konstitu ran, je v nede jo zap sil z zlatimi črkami v anale svojih vspe-hov ■ »srpsku narodnu pjesmu« iz Mokranjčeve zbirke. S pravico — po principu: non quan • sebi pod vodstvom g. Teplega, tudi to pot zadovoljil vseh. To velja osobito za Bolsanov »Menuett«. In — sledniič — naj mi bo ta koici koncav dovoljeno čestitati tudi odboru >Slov. čitalnice« na tem vspehu. Po koncertu se je razvila v restavraciji tik Čitalnici vrlo ž vahna zabava, ki so jo bolj in bolj animirali zvoki simpatične vojaške godbe. M—ć. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želode o in ojačgje organizem, » Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = p prejema t£varovan;» Člove^ega življenja po najraznovrstnej«ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. S Z« A V1J M." vzajemna zavarovalna banka v Pragi. V« »k član ima po preteku petih let oravico do dividende. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izolačane odškodnine: 73,324.623-17 K Po ve lik osti draea vzajemna Kavarovalnlesi naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. V8A POJASNILA DAJE : Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proii požarnim škodam po najnižjih ceu»»u. škode ceniuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdane podpore v narodne in občnokoriatne namene. r MALA OZNANILA j^farodni kolek je vdobiti pri upravi J van jancar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 3 2II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kauču ka al i zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne, Sprejema od S 6 pop. Najstarejša slovenska zaloga, tovarna pohištva Andreja Jug v Tr-tu, ul. S. Lucia 18 tzadej tribunala) priporoča voake vrste solidno izdelano. svetlo ali temno po-litirano pohištvo. ISB ,Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. I«BMI» Tovarna kisa BmscMna & Hrovatli Trst - Riva Grumula 6 Zaloga -vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkureiu-ne cene. =J(ova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic. Ulica Stadion 3. Sprejmi« prekjadarje in svetilk um »»lin ob času selitve Neprekosljive pliuo>« iur»žiee. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijevtrg u. - Trst. Zastopnik tovarne koles ii motoMes „M'. Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških conah. TELEFON štev. 1734. wm- Ćevljarnica -e« Iv. Lekan trstu. 6iniia7p.liM.Tnii) izvršuje tolin ki Je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno tetii UCIIdnia IUI talijo 9 18.435 dobitkov v gotovini 512.989 kron. Glavni dobitek znaša 200 000 kron v gotovini - ~ Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne 15. decembra 1904. £POV~ Srećka stane 4 krone Srečke se vdobivajo pri oddelku za državne loterije, DUNAJ, III.. Vordere Zollamtsstrasse št. 7, v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah ter menjalnicah. — Igralni red se daja kupovalcem brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Ofl c. ir. direkcije loterijska daMiov oddelek državnili loterij. / Mi Podpisani priporoča svojo v NOVO PEKARNO IN SLADĆIĆARNO pri Sv. Jakobu istrsta tiica 12 (zravei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt S u han Tomasoni Ulisse Trst s!ikar-dekorater. Sprt-jema delo ua deželi. I>e-koracije sol» s papirjem. .Slikanje sob in napisov v vseh slogih in na vse načine. P<»-uarejen les in marmor. Barvanje pohištva. podov Itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. Banque Hypothecaire et de P reis Fr anco - Anglaise PARIŠ - 20-22, RUE RICHER - PARIŠ Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Ji ivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. Prodajalnica i:ptvin io iuloaijal napoljskih in tuzemskih** e testenin, olja. kisa. mita Ivan Počkaj TRST mL Petroiiio 2 vogal ulice Bettefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izbero, Vedno »v ie blago PoSiljaute na dom in od a klg. na deželo. dovoljuje hitro in kulantno: AMORTIZACIJSKA POSOJILA po 3 7* in 4°/0 na prve in druge stavke do 7i dela cenilne vrednosti za dobo od 15 do 75 let. OSEBNA POSOJILA Carlo Schonberger TRST nI. S. Caterina n, II civilna topim Naročbein plačila po dogovoru vsrta obleka se mM f 24 ur. Prva trz. brosilnica — na električno moč as Gualtiero Cozzio Paaso lB. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chinzza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. po 4 7in 5°/o duhovnikom, oficirjem, državnim in zasebnim uradnikom. trgovcem in industrijalcem s poroki ali brez porokov za dobo od 1. do 15 let. Konverzija bančnih dolgov financiranje in spremenjava Josip Talamini TKI - Hfitlli Pieta 13 (dvorišče) /alues istr^kesra in dal-niatinskfsa Tina. maršale. vermuta in liajiin. refoška v botlljkah. Dostavljanje na dom M1BODILMCA Henrik Bonetta u!. Carradori 18 (vogal Gfippa) Specijaliteta navadnih in nie-dicinalnih drog. lmrv, pokonti lakov, ščetk. čupićev, nava< i-neca in jiarfumne^a mila, pe-troleja, Špirita (žeste i 7.a reti. — Barvilo 7_a ćiSeeuje - — vina. _- Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno podjetij v delniške družbe. Dopisuje: francosko, angleško, nemško, italijansko, rusko in špansko. ~Pojasnila brezplačna! — A K X K « K K § § K K K K X X X X X X K X H X H » X K X X X X K X X M. SALA RINI v ulici Ponte della Fabbra št. ("Vogal ul. Torrente.) Zaloia iiPtOTljBM oMefce = u mode, dečke in otrofce, Velik izbor suknenega blaga za obleke po ineri. — Bogat izbor površnikov, ulstrov, ranglan, pla^čev in havelokov po tovarnisk". ceni. Konkureuea nemogoča. — — ■ r ■■... PODRUŽNICA: „ALI.A CITTA DI LONDRA' al. nuove Št. 5. .Poste.vogal ul. Torre bianc i Oglas. Javljamo slavnom općinstvu, da smo otv. rili podrum dalmatinskih vina i rakije droparice-iz Šibenika od vlastitih proizvoda. U nadi smo, da ee se to slavno općinstvo poslužiti što većim naručbava na veliko, na malo i za obitelj, franko u kući. Naša će biti zadaća, da slavno općinstvo zadovoljimo u svakom pogledu, umoljavaju«/ is <> da se izvoli osobno ili pismeno obratiti kod z MAKALE & KULUŠIĆ Gostilnica: „Alla borgata fii SsleuiGo" ulica dele Ponte br. 6 Podrum: ulica Gliiozza br. ig Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Gene zmerne. Pekarna in sladeičarna FRAN MILLANICH Trst. — ulicu Cominereiale 7 — Trst-Trikrat na