PREDLOG PREOLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič - Rudnik je na 165. seji dne 14. 2. 1990 obravnaval osnutek odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS 6/1 — Dolgi most in sklenil, da ga posreduje delegatom skupščine občine v obravnavo in sprejem, s predlogom, da ga, če ne bo bistvenih pripomb prekvalificirajo v predlog in sprejmejo. IZVRŠNI SVET OSNUTEK Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86),je skupščina občine Ljubljana Vič Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne..........sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS 6/1 - Dolgi most I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja VS 6/1 - Dolgi most, ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem LUZ Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23 pod številko 3790 v letu 1989. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega, energetskega, vodo-vodnega in kanalizacijskega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor. Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: I. Tekstualni del 1. Odlok o sprejefnu zazidalnega načrta 2. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbe-nega plana 3. Prostorske pogoje za realizacijo planskih odločitev 3.1. Obrazložitev 3.2. Zazidalna situacija 3.3. Funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav 3.4. Idejne rešitve prometnih, energetskih in komunalnih naprav 4. Prostorske ureditve po posameznih področjih 4.1. Rešitve v zvezi z varovanjem in urejanjem naravnein kulturne dediščine, krajinskih značilnosti 4.2. Rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja 4.3. Zasnova ureditev zelenih površin 4.4. Prostorske ureditve in ukrepe za obrambo in zaščito 5. Ocena stroškov za izvedbo načrta 6. Etapnost izvajanja 7. Soglasja 8. Protihrupna analiza II. Grafični del 1. Kopija katastrskega načrta M 1:1000 1. a Kopija katastrskega načrta M 1:2880 2. Načrt obodne parcelacije M 1:1000 3. Situacijski načrt M 1:1000 4. Situacijski načrt M 1: 500 5. Načrt gradbenih parcel M 1:1000 6. Zakoličbeni načrt parcel in objektov M 1: 500 7. Zazidalna situacija M 1: 500 8. Zazidalnasituacija M 1:1000 9. Prometno - tehnični podatki M 1: 500 10. Prometno - idejno višinska ureditev M 1: 500 11. Etapnost izvajanja ZN 12. Uskladitvena karta komunalnih naprav - zbirni načrt komunalnih vodov 13. Uskladitvena karta komunalnih naprav — zbirni načrt komunalnih vodov 14. Načrtzaklanjanja (v posebnem elaboratu) II. MEJA OBMOČJA M 1:1000 M1:500 M 1:1000 M1:500 M 1:5000 3. člen Opis poteka meje območja urejanja VS 6/1: Območje se nahaja v k.o. Vič M 1:2880. Meja prične na SZ delu območja v točki, ki je severozahodni vogal parcele št. 2050, od koder poteka proti SV po SZ mejah parcel št. 2051, 2052, 2053/8, 2053/5, 2090 in 2091, nakar se usmeri proti jugovzhodu po desnem bregu Malega grabna (parc. št. 2004/1 M 1:1000) do osi obstoječe ceste parc. št. 2451. Od tu meja poteka proti jugu po osi obstoječe ceste parc. št. 2451 ter po zahodni meji parcele št. 2116/4 do osi novopredvi-dene ceste, ki je ob južnem robu ureditvenega območja. Od te točke, ki je 52 m oddaljena od jugozahodnega vogala parcele št. 2116/4, meja poteka proti JZ po osi bodoče ceste v razdalji 200 m, preko parcel št. 2114, 2110/1, 2101/1, 2099/1, 2095/1, 2094/1 in 2092/1, nakar se iz točke v parceli št. 2092/1 usmeri proti SZ preko parcel št. 2092/1, 2082, 2083/1, 2066 (pot), 2065, 2064, 2063, do JZ vogala parcele št. 2062, preko parcele št. 2050 do zahodne meje parcele št. 2050, nakar se po zahodni meji te parcele zaključi v izhodiščni točki. III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJIZA IZRABO 4. člen Površine območja so namenjene naslednjim dejavnostim: a) obstoječe: - stanovanjska individualna gradnja b) planirana: - dopolnilna individualna stanovanjska gradnja - nova individualna stanovanjska gradnja na jugu območja - trgovina osnovne oskrbe - VVZ za devetdeset otrok - rekreacijske dejavnosti 5. člen Območje se po vsebini zazidave deli na: A) - območje obstoječe pozidave med Cesto v Gorice na vzhodu in cesto Za progo na zahodu , Malim grabnom na severu, zaključno z dosedanjo robno zazidavo na jugu. B) - območje nove stanovanjske zazidave (na nepozidanih površinah) v južnem delu ureditvenega območja do njegove južne meje. IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV 6. člen Lega objektov, horizontalni in vertikalni gabariti objektov in zunanja ureditev so določeni v grafičnem delu zazidalnega načrta, upoštevanje regulacijske in gradbene linije je obvezno. 7. člen V sklopu območja A ločimo pogoje urejanja na pogoje: 1. za območje obstoječe stanovanjske pozidave in nedovolje-nih gradenj 2. za območje nerealizirane stanovanjske oz. obrtno stanovanj-ske zazidave po konceptu zazidalnega načrta iz leta 1982 3. za območje nove obrtno stanovanjske zazidave ob cesti Za progo 4. za območja dopolnilne stanovanjske zazidave (stanovanjski dvojčki in posamezne plombe) 8. člen Pogoji urejanja za območje obstoječe stanovanjske pozidave in nedovoljenih gradenj (A-1): 1. Dovoljene so prezidave, nadzidave, prizidave obstoječih sta- novanjskih objektov pod naslednjimi pogoji: - da je vertikalni gabarit v skladu z gabaritom sosednjih objektov in ne višji od P+1 z izkoriščenim podstrešjem - da se razmerje zazidanih in prostih površin ne zrnanjša pod 1:2 (FSI=0,5 - velja za posamezno parcelo) 2. Nadomestne gradnje so možne v mejah gabaritov obstoječe zazidave oziroma pod pogoji opisanimi v prejšnji alineji. 3. Sprememba namembnosti stanovanjskih objektov (ali dela objekta) v nestanovanjsko namembnost je možna: - v objektih se dovoljuje taka dejavnost, ki ne bo onesnaževala ozračja, povzročala prekomernega hrupa, predstavljala kakršne-koli nevarnosti za okolico. S predhodno strokovno presojo je potrebno oceniti ustrezno ekološko zaščito. V kolikor zahteve ni možno realizirati, se mora dejavnost ukiniti. 4. Obstoječi stanovanjski ali obrtno stanovanjski objekti, ki jih zazidalni načrt ohranja, se lahko legalizirajo in prenavljajo pod enakimi pogoji, ki veljajo za vso drugo obstoječo pozidavo. 5. Na območju varovalnega pasu ob vodotoku Malega grabna ni možna gradnja nobenih glavnih in pomožnih objektov. Na obstoječih glavnih objektih na območju varovalnega pasu se dovoljujejo le vzdrževalna dela. 6. Obstoječe objekte je možno ograditi: - z leseno ograjo maksimalne višine 1,50 m - z žično ograjo z ozelenitvijo maksimalne višine 1,50 m 9. člen Pogoji urejanja za območje nerealizirane zazidave po določilih zazidalnega načrta iz leta 1982 (A-2): Stanovanjska zazidava je dveh vrst: - stanovanjsko-obrtni objekt (v obliki črke L z oznakami a, b, f, g, h, i, I, m, o, p) tvori stanovanjski objekt velikosti 14,00 x 8,00 m, ter obrtni objekt velikosti 13,00 x 7,00 m. Po dve obrtni delavnici se z daljšima stranicama stikata. Maksimalni vertikalni gabarit teh objektov je 7,60 m - čisti stanovanjski objekt širine 8,00 m in globine 9,00 m (+-1,00 m) z garažnim prizidkom velikosti 3,00 x 6,00 m. Maksimalni vertikalni gabarit je 7,60 m. V zazidalnem načrtu imajo ti objekti št. 29-32, 35-41, 50-56. Obdelava fasad in strešne kritine naj bo v skladu z že zgrajenimi objekti te skupine. 10. člen Pogoji urejanja za območje nove obrtno-stanovanjske zazi-dave ob cesti za progo (A-3): 1. ' - število enot 15 - horizontalni gabarit 14,00 x 8,00 m + 14,00 x 6,50 m - vertikalni gabarit: P+M ali P+1 - gradbene linije objektov so zamaknjene in vzporedne z osmi dovoznih poti - streha je dvokapna ali čopasta; kritina je salonitna ali tegola - naklon strešin 25 st. - 35 st. - dovoljena odstopanja: horizontalni gabarit - + 10 % 2. V objektih se dovoljuje dejavnost, ki ne bo onesnaževala ozračja, povzročala prekomernega hrupa, predstavljala kakršne-koli nevarnosti za okolico. Za vsako obrt aii storitveno dejavnost je potrebno izdelati strokovno oceno glede ustrezne ekološke zaščite. ... H.člen Pogoji urejanja za območja dopolnilne stanovanjske zazidave - stanovanjski dvojčki in posamezne plombe (A-4): 1. Za posamezne prostostoječe stanovanjske plombe veljajo enaki pogoji opisani v 8. členu tega odloka. V zazidalnem načrtu imajo ti objekti št. 30-36. 2. Za posamezne skupine stanovanjskih dvojčkov veljajo enaki pogoji opisani v 9. členu tega odloka. Velikost pripadajočih parcel je 300 - 400 m2, odvisno od lokacije. V zazidalnem načrtu imajo ti objekti št. 16-27, 38-54. 12. člen Pogoji urejanja za območje lokacije trgovine osnovne preskrbe in VVZ: 1. Trgovina osnovne preskrbe - tlorisni gabarit 30,00 x 15,00 m - vertikalni gabarit P (P+M) - streha dvokapna - temna ravna kritina - gradbena linija je paralelna z osjo peš poti na vzhodu objekta - velikost parcele ca 1380 m2 - dovoljena odstopanja: -+ 10 % horizontalni gabarit 2. VVZ Objekt je dimenzioniran za otroke VS 6/1 - Dolgi most in sicer za 90 otrok: - tlorisni gabarit 30,00 x 15,00 + 15,00 x 12,00 m - vertikalni gabarit P ¦> - streha dvokapna - temna ravna kritina ¦ - velikost parcele 2540 m2 - gradbene linije objekta so paralelne z osjo glavne napajalne ceste (zahodna cesta) - izračun: 90 otrok x 7,0 m2 BEP/otroka = 630 m2 90 otrok x 25,0 m2/otroka = 2250 m2 - dovoljena odstopanja in horizontalni gabarit -+ 10 % 13. člen Do izgradnje VVZ, oz. trgovine se pripadajoče parcele ohra-njajo kot rezervat za te namene in se uredijo kot zelene površine. 14. člen Pogoji urejanja za območje nove stanovanjske zazidave v juž-nem delu ureditvenega območja - B: Število enot 63 (št. 55 - 118) - horizontalni gabarit 8,00 x 10,00 m in garažni objekt 4,00 x 8,00 m - vertikalni gabarit P+1, z možnostjo izrabe podstrešja - velikost pripadajoče parcele ca 450 m2 - gradbene linije objektov so zamaknjene in vzporedne z osmi glavnih cest - streha je dvokapna ali čopasta - kritina je salonitka ali tegola - naklon strešin 25 st. - 35 st. - način ograditve: žična ograja z ozelenitvijo - na skupnem prostoru ob glavni dovozni cesti se uredi zbirno mesto na prostem za odjem komunalnih odpadkov - dovoljena odstopanja: horizontalni gabarit -+ 10 % . 15. člen Novi objekti morajo biti kvalitetno in enotno oblikovani: to velja za kritino, naklon strešin, strešne zaključke, okenske in vratne odprtine, ograje in vhodne dele. Pri izgradnji posameznih objektov je potrebno v čimvečji meri ohraniti obstoječe visoko drevje ali pa stanovanjski predel v naj-večji možni meri ozeleniti z drevesnimi vrstami, značilnimi za ta predel. 16. člen Pogoji za urejanje osrednjega zelenega pasu: 1. Ob zahodnem robu zelenega pasu je predvidena peš pot širine 3,00 m, ki potega od Malega grabna do konca naselja na jugu. 2. Varuje se vsa vegetacija - vrsta dreves ob zahodni stranici pasu, ki območju daje krajinsko identiteto. 3. Osrednji zeleni pas širine 32,00 m v celoti ostaja napozidan in sicer: - na severu od Podvozne poti do Malega grabna - na jugu od Zahodne ceste do južne servisne ceste - vmesni pas med Podvozno in Zahodno cesto, ostaja zeleni pas do izgradnje trgovine in VVZ - uredijo se le: večnamenska igralna ploskev in dvoje otroških igrišč za manjše otroke (v severnem delu) ter dve tenis igrišči (v južnem delu). V. PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE 17. člen Prometno se območje VS 6/1 v celoti navezuje na Tržaško cesto preko Ceste v Gorice. Po izgradnji južne servisne ceste bo možna tudi južna pove-zava. 1. Mirujoči promet s Individualni stanovanjski objekti rešujejo mirujoči promet v sklopu svojih funkcionalnih zemljišč. Ostali programi zagotavljajo parkirna mesta neposredno ob objektih (trgovina 8 PM, VVZ 5 PM, gostilna 14 PM, tenis 6 PM). 2. Urgentni dovozi Urgentni dovozi so urejeni preko cestnega sistema območja ter preko peš povezav, širine 3,00 m. 3. Promet pešcev Za pešce so predvideni hodniki vzdolž vseh internih stanovanj-skih ulic (dim. 1,6 m). Poleg teh pa je v sredini območja ob zelenem pasu predvidena osrednja peš pot (dim. 3,00 m). 4. Motorni promet Glavna napajalna prometnica v območju je Zahodna ceta. Z navezavo na Cesto v Gorice se omogoča povezava Dolgega mostu s širšim mestnim prostorom. Ostale stanovanjske ceste se navezujejo na Zahodno cesto in omogočajo oskrbovanje vseh dejavnosti na območju. Zaradi popolnega poteka prometa je predviden dvosmerni pro-met po vseh prometnicah razen na delu ceste Za progo (kjer je to onemogočeno zaradi obstoječe pozidanosti prostora). 5. Mestni potniški promet Proga mestnega potniškega prometa (št. 6), ki poteka po Trža-ški cesti ne zagotavlja zadostne dostopnosti naselja. Po preverbi Integral TOZD MPP na tem območju ne planira odpreti nove linije ali pa podaljšati obstoječe. VI. KOMUNALNIDEL 18. člen 1. Kanalizacija Obstoječa kanalizacija Na obravnavanem območju ni obstoječe javne kanalizacije. Predvidena kanalizacija Predviden je ločen sistem kanalizacije. Odpadne vode se odva-jagravitacijsko in sicer severni del zazidave v že zgrajen zbiralnik A-7, južni del se odvaja v primarni kanal, ki poteka po industrij-ski cesti in se navezuje na centralni kanalizacijski sistem. Meteorna voda se iz severnega dela odvaja v Mali graben, južni del pa v zbiralnik za meteorno vodo, ki poteka po južni industrij-ski cesti. 2. Vodovodno omrežje Obstoječi vodovodi Obstoječe vodovodno omrežje ne zadošča potrebam sanitano pitne vode in požarne vode. Novi vodovodi Predvideno vodovodno omrežje - vodovodno omrežje se bo napeljalo \z dveh primarnih vodo-vodov iz vodarne Brest in iz vodov 0 400 po Tržaški cesti - napajalni vodovod 0 150, ki bo potekal od Ceste v Gorice ter ob dovozni poti - napajalni vodovod 0 150, ki bo potekal po severnem robu - sekundarno omrežje profilov 0 100 in 0 80 3. Električno omrežje Obravnavano območje se napaja \z TP Ramovševa 19. Za napajanje novih objektov je potrebno zgraditi dve novi trafo postaji in sicer TP 1 in TP II z nizkonapetosnim omrežjem. 4. Plinsko omrežje Za obravnavano območje je predvidena celotna oskrba s pli-nom, za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, kuho in tehno-logijo. Na vzhodnem delu območja je zgrajena regulacijska postaja PLUTAL. Mimo regulacijske postaje Plutal je predviden DN 200 proti jugu ob cesti, ki je predvidena ob vzhodnem obrobju območij za potrebe industrijske cone. 5. PTT omrežje in kabelsko razdelilni sistem TV Obravnavano območje nima telefonskega kabelskega omrežja. Celotno območje je vezano na telefonsko centralo RATC Vič. Iz obstoječega kabelskega jaška na ulici Za progo je potrebno zgraditi novo kabelsko kanalizacijo po Podvozni poti, Cesti v Zgornji log, Cesti v Gorice in novozgrajenih stanovanjskih cestah. V istih trasah se predvidi tudi kabelsko razdelilni sistem TV. 6. Javna razsvetljava Javna razsvetljava je delno že zgrajena in sicer po dovozni cesti na vzhodni strani bodoče zazidave. Za obravnavano območje je potrebno zgraditi javno razsvet-Ijavo s prižigališči, ki se bo napajalo iz najbližjih trafo postaj. 19. člen Odvbz odpadkov Za zbiranje in odvoz odpadkov in odpadnih surovin so predvi-deni tipski kontejnerji, postavljeni na posebnih mestih obkomuni-kacijah ali dostopih. Vsak investitor mora zagotoviti lastne kontejnerje.Za obrtne objekte in druge javne programe se postavijo kontejnerji 600-800 I. VII. DRUGI POGOJI 20. člen Varovanje kulturne dediščine Vsa zemeljska dela morajo potekati pod arheološkim nadzo-rom kar pomeni, da so investitorji vseh del dolžni prevočasno obvestiti Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kul-turne dediščine o začetku del. ¦ 21. člen Protihrupna zaščita Za celotno ureditveno območje je potrebno upoštevati proti-hrupne ukrepe, kot se predlaga v»ŠTUDIJI HRUPNE OBREME-NJENOSTI« ki jo je izdelal PROMETNOTEHNIŠKI INŠTITUT VTOZD GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJA LJUBLJANA, štev. 99/89. Potrebna protihrupna zaščita območja: - protihrupni nasip na vzhodnem delu naselja vzdolž Ceste v Gorice, katera povezuje Južno servisno cesto s Tržaško cesto; ozelenjen nasip je visok 2,00 m, katerega vrh je oddaljen ca 20,00 m od osi ceste - protihrupni nasip na južnem delu naselja ob Južni servisni cesti; ozelenjen nasip je visok 3,00 m, katerega vrh je oddaljen ca 20,00 m od osi ceste glavnih prometnic: Zahodne ceste, Ramov-ševe ceste in Ceste v Zgornji log - protihrupno steno postavljeno na severu ob zunanjem tiru železnice in sicer 6,00 m od osi tira, vrhnja kota protihrupne stene pa mora biti 5,00 m. 22. člen Ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito Zaklonišča so locirana v objektih javnega programa (VVZ, trgovina). Za objekte individualne stanovanjske gradnje je možno alterna-tivno reševanje zakloniščnih prostorov: a) z gradnjo v samem objektu b) s plačevanjem prispevka za gradnjo zaklonišč Urgentne poti do objektov so zagotovljene. Hidrantno omrežje je urejeno ob dostopih in dovoznih poteh. VIII. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČA 23. člen Zazidalni načrt se lahko izvaja v posameznih etapah po pred-hodno zaključeni fazi gradnje prometne in komunalne infrastruk-ture. Posamezna etapa se mora izvesti kot celota. - kot prvo fazo posega v ureditveno območje VS 6/1 predstav-Ija ureditev celotne primarne komunalne infrastrukture (kanaliza-cija, vodovod, elektrika, plin). - kot prvo fazo predstavlja tudi gradnja glavnih prometnic: Zahodne ceste, Ramovševe ceste in Ceste v Zgornji log, kot tudi gradnja vzhodnega in južnega protihrupnega nasipa - po dograditvi komunalne in cestne opreme (primarni in sekundarni vodi) ter ob možnosti priključitve na sekundarni vod je možna sočasna izgradnja organizirane stanovanjske oz. obrt-no-stanovanjske gradnje, kot tudi individualne stanovanjske gradnje v posameznih vrzelih - predele, ki so načrtovani za organizirano gradnjo (obrtno-stanovanjski objekti ob cesti Za progo, individualni stanovanjski objekti na jugu območja, stanovanjski dvojčki) je poleg sočasne gradnje komunalne in pometne infrastrukture, nujno potrebno pozidati do 4. gradbene faze s finalizacijo zunanje lupine objek-tov in zunanje ureditve - možna je sočasna gradnja trgovine in VVZ objekta, z izgrad-njo primarnega in sekundarnega voda komunalnih in infrastruk-turnih naprav - možna je fazna ureditev osrednjega zelenega pasu ter izgradnja otroških igrišč, oz. tenis igrišč - možno je izvajati vzdrževalna dela na obstoječih stanovanj-skih objektih, brez izvedbe komunalnih naprav v skladu z 8. členom tega odloka. IX. OBVEZNOSTIINVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRIIZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA 24. člen Obveznosti investitorjev so predvsem: - pred izdajo lokacijskega dovoljenja so investitorji dolžni predložiti strokovno mnenje o varstvu okolja ter predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja. 25. člen Obveznosti izvajalcev so: - sočasno in usklajeno izvajanje komunalnih vodov in naprav - izvajanje komunalne infrastrukture skladno z gradnjo ob-jektov - urediti pripadajoče javne zelene površine ob izgradnji objek-tov 26. člen Lokacijsko dovoljenje ni potrebno: - za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zuna-njost, zmogljivost, velikost, namen, statičnost obstoječih objek-tov in statičnost tal, ter vpliv na sosednje objekte. - za gradnjo pomožnih objektov X. KONČNE DOLOČBE 27. člen Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik, pri Kra-jevni skupnosti Kozarje, Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem LUZ, Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana pri Mestni upravi za inšpekcijske službe, Zavodu za izgradnjo Ljub-Ijane TOZD Urejanje stavbnega zemljišča in pri Mestni geodetski upravi. 28. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe. 29. člen S pričetkom veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS 109 - Dolgi most (Uradni list SRS, št. 43/82). 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS Številka: 352-38/89 Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ - RUDNIK Peter Vrhunc, dipl. soc. OBBAZLOŽITEV Osnutek odloka o zazidalnem načrtu je izdelan na osnovi Zakona o urejanju prostora (Ur. I. SRS št. 18/1989), Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/ 1984), Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Ur. I. SRS št. 11/1986). Pri načrtovanju osnutka zazidalnega načrta za območje Dol-gega mostu so bili v pomoč temeljni strokovni dokumenti: Pro-gramske zasnove in Posebne strokovne podlage, ki so vsebovale poleg analitskega gradiva še strokovno rešitev. Pri načrtovanju osnutka zazidalnega načrta je sodelovalo niz Ijubljanskih komunalnih in mestnih služb. S sprejetjem zazidalnega načrta za območje VS 6/1 - Dolgi most bo občina Ljubljana Vič - Rudnik lahko izdajala soglasja in dovoljenja za gradnjo novih objektov, prenovo obstoječih, za gradnjo in posodobitev komunalne in energetske infrastrukture v območju. Tekstualno in grafično gradivo je na vpogled pri ZIL - TOZD Urbanizem - LUZ, Ljubljana, Kardeljeva pl. 23, KUPVO občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane, Ljubljana, Tomšičeva 6. I. ODGOVORI NA PRIPOMBE K OSNUTKU ZAZIDALNEGA NAČRTA VS 6/1 - DOLGI MOST Pripombe iz zapisnika javne razprave dne 10. 10. 1989 1. pripomba: Zadeva oz. pripomba razvidna iz priložene dokumentacije: 1. Pripomba - pismena 2. Lokacijska dokumentacija za prizidek 3. Kopija katastrskega načrta 4. Situacijski načrt prizidka 5. Načrt. novega katastrskega načrta Pripombo podala: Sotenšek Arifovič, Ramovševa 8 Parcelna št. 2095/5 Odgovor: Pripombi se ugodi tako, da se dovoz do vrtca uredi s Podvozne poti, dovoz do trgovine z nove južne napajalne ceste. 2. pripomba: 1. Objekt, ki je vrisan na parcelni št. 2086/1 ni v skladu z izda-nim gradbenim dovoljenjem na tej parceli. Vrisani objekt sega v sosednjo parcelo (2087/1), razen tega pa manjka obrtni del. 2. Načrtovana cesta Cesta v Zgornji log poteka po notranjosti parcele št. 2086/1, s čimer se ne strinjam. 3. Načrtovana cesta Cesta v Zgornji log poteka po notranjosti parcele št. 2087/1, 2087/2, 2087/3, 2086/1, 2086/2, 2086/3, s čimer se lastniki omenjenih parcel ne strinjamo. Pripombo podali: Bele Darko Vaupotič Lapuh Janko Ljubljana, 20. 10. 1989 Osredkar Odgovor: Zaradi racionalne in enakomerne izrabe prostora sona vseh prostih površinah predvideni novi stanovanjskih oz. obrtno-sta-novanjski objekti. Zaradi tega se tudi na parcelah št. 2086/1, 2087/ 1 planira stanovanjski objekt z delavnico. Cesta v Zgornji log ima 5,50 m + 2 x 1,60 m normalni profil. To je minimum, ki ga moramo upoštevati za zbirno stanovanjsko cesto z obojestransko pozidavo. Ker med obmejnimi parcelami ni prostora za ta normalni profil, je nujno potrebno posegati v pro-stor mejnih parcel. Sistem inlernih stanovanjskih cest je v naselju zasnovan kot mreža vzporednih cest, ki se med seboj nižajo pravokotno. Taka zasnova prometnih površin je tudi z vidika prometne varnosti, najugodnejša. Zaradi tega se nismo mogli prilagajati mejam obstoječih mejnih parcel. 3. pripomba: K navedbam tov. Beleta dodajava Osredkar Marjan in Marija, Cesta v Zgornji log še naslednje: 1. Iz načrta ni razvidna lokacija javnega zaklonišča za sosesko. 2. Prodajni center - trgovina in VVZ je prestaviti južno od sedanje lokacije, bolj v center soseske - zaradi sprostitve pro-meta, kar je ugodnejše za celotno sosesko in širše. 3. Samo en cestni priključek (za uvoz in izvoz) na Cesto v Gorice je premalo. 4. Obstoječi cestni priključek na Cesto v Gorice (pri mostu) naj ostane, morda samo za enosmerni promet v sosesko in najkrajšo pot do Gostilne Niko. 5. Cesta v Zgornji log je zasnovana preširoko za lokalni promet; od križišča pri gostilni Niko do prvega križišča (južno) je cestišče med betonskimi ograjami, široko nad 6 m. S to širino je možno izdelati enosmerno cesto in pločnik v smeri vožnje, z upošteva-njem zgodnosti po določilu 2. odst. člena 64. Zakona o cestah (2/ 88), pa tudi dvosmerno cesto, samo za lokalni promet. 6. Na parcelni št. 2086/3 naj se da možnost širitve objekta za obrtno dejavnost, v smeri proti jugu oziroma drugo možno re-šitev. Osredkar Marjan Ljubljana, 20. 10. 1989 ¦¦¦¦ in Marija Odgovor: Vse območje urejanja VS 6/1 leži v 1. zakloniščni coni, kar narekuje obvezno gradnjo zaklonišč v zasebnih in družbenih objektih. Zaklanjanje v območju urejanja VS 6/1 se rešuje na sledeče načine: 1. Investitorji zasebnih objektov, ki so že pridobili gradbeno dokumentacijo ali so objekti že v gradnji (v skladu z dokumenta-cijo) morajo upoštevati navodila in zahteve pridobljene gradbene dokumentacije. 2. Ostali investitorji zasebnih objektov lahko gradijo zaklonišče ali zaklonilnik ali pa so oproščeni gradnje le-tega in so dolžni plačati prispevek. Slednje utemeljujemo z dejstvom, da objektov ni možno podkletiti zaradi visoke talne vode. Obstoječi cestni priključek na Cesto v Gorice, takoj za mostom, je neustrezen, tako z vidika prometne varnosti (slaba preglednost zaradi višinskih razlik), kot tudi zaradi preozke Podvozne poti. Zato je predviden nov priključek na Cesto v Gorice, ki bo napajal celotno območje nekoliko južneje od obstoječega. Taka napa-jalna cesta povsem zadošča obstoječi in predvideni zazidavi, ki predvideva 1200 prebivalcev. Glede na že ustvarjeno središče naselja, ki ga tvori starejši del naselja, enostavno prometno dostopnost in povezavo na glavno uvozno cesto v naselje, je lokacija VVZ in trgovine, predvidena v severnem delu Dolgega mostu (enako kot je to predvideval tudi prejšnji zazidalni načrt). Glede na to, da pravega obsega vseh interesentov za gradnjo obrtnih objektov ni mogoče konkretno opredeliti v grafičnem prikazu zazidalnega načrta, se to rešuje z Odlokom, ki definira možnosti širitve objektov. Na parceli št. 2086/3 bo možno prizidati poslovni prostor ob južni fasadi obstoječega objekta. 4. pripomba: Na parceli imamo narejen vikend, ki ga sploh ni na načrtu. Nahaja se na koncu parcele, kje prihaja cestapo vašem načrtu. Objekt je narisan na načrtu na moji parceli, kjer tudi imam namen zidati. Prosim komisijo, da se situaciji prilagodi. Nečitljiv podpis Odgovor: Po razgovoru s tov. Leberjem je dogovorjenb, da bo izbral nadomestno parcelo v sklopu ureditvenega območja VS 6/1. 5. pripomba: Pripomba k osnutku zazidalnega načrta, Ramovševa 11, 9. Pritožujemo se na vaš načrt, kjer ste narisali na naši parceli objekt. Zahtevamo odobritev zazidanja na naši parceti, ki ga imamo namen sami zidati. Prosimo komisijo, da uredi situacijo. Podpis nečitljiv Odgovor: Na parceli št. 2104/7,9 je predviden stanovanjski objekt. Glede na to, da lastniki omenjene parcele lahko uveljavljajo prednostno pravico, bodo lahko sami zidali na tej parceli. 6. pripomba Podpisani Stanič Vlado, na vpogled načrta, ki je meni dan na vpogled. Dajem pripombo glede razširitve ceste na Podvozni poti, par-celna št. 2105. Ne strinjam se s posegom v razširitev in poseg v moje zemljišče. Obstoječa cesta je zadostna za lokalni dovoz. Stanič Vlado, Podvozna pot 6 Odgovor: Za lokalni dvosmerni promet znotraj stanovanjskih sosesk je po normativih minimalna potrebna širina vozišča 5,00 m. Da bi čim manj posegali v funkcionalna zemljišča obstoječih individu-alnih stanovanjskih objektov, se Podvozna pot predvidi kot dvo-smerna cesta, širine 5,00 m, z enostranskim hodnikom za pešce, širine 1,30 m na južni strani cestišča. 7. pripomba: Podpisani Platiša Franc in Terezija dajeva pritožbo na zazidalni načrt naselja VS 6/1. Glede strnjenosti, to je do parc. št. 2053/6, last Platiša Franca in Platiša Terezije. Po načrtu ste novo gradnjo oz. objekt iz zahodne strani približali na 5,50 m od balkonov oz. 7 m od temeljev, kar je preveč blizu, zato ker je prav ta obstoječi objekt, to je stanovanjska hiša št. in že sedaj utesnjena od sosednjih zgradb. Zato je nujno ukrepati iz vaše strani, da naša stanovanjska hiša ne izgubi sonca in svetlobe, kot manjvred-nostno stanovanje, tudi v finačnem pogledu. Platiša Franc Ljubljana, 9. 10. 1989 in Terezija Odgovor: Novoplanirani objekt in obstoječi stanovanjski objekt Cesta v Zgornji log 14 imata medsebojni 9,00 m odmik na zahodni strani. 8. pripomba: Petruša Niko, Cesta v Zgornji log 1, Gostilna pri Nikotu, na parceli 2000/91 predlagam, da se vriše objekt za turistične sobe z garažami. Zanima me, kaj je vrisano na moji parceli, in sicer predlagam, da se tu vriše oziroma legalizira za tako gradnjo objekta, kot je vrisano gor. Ljubljana, 16. 10. 1989 , Petruša Niko Odgovor: Ob gostišču Niko se predvidi poslovni objekt (P+1), tlorisnih dim. 8,00 x 16,00 m (pritličje - garaže, nadstropje - turistične sobe). Investitor je dolžan, da zagotovi ustrezno protihrupno zaščito. 9. pripomba: Preden se začne delo bi prosil, da se upošteva čez celo dolžino moje hiše hodnik (trotoar), pa tudi betonsko ograjo zaradi zaščite hiše. Drugače se strinjam z vašim celotnim načrtom. Hvala. Jovič Ljubiša, Podvozna pot 5 Odgovor: Zaradi ožine med objektoma ni možno vzdolž obstoječega objekta Podvozna pot 5 predvideti hodnika, pač pa bo izvedena ustrezna fizična zaščita tega objekta (ograje). 10. pripomba: V okviru razprave, ki se vodi v KS Kozarje o zazidalnem načrtu za ureditveno območje VS 6/1 - Dolgi most, dajeva kot lastnika zemljišča parcele 2103/1 k.o. Vič in na njej stoječe hiše Ramov-ševa 15, pripombo na omenjeni načrt. Predvidena ureditev, ki je kot že rečeno v obravnavi, grobo posega v najino last in ustvarja razmere, ko se ta v celoti razvrednoti lastnina parcele 2103/1, saj seta razdeli nadvadela, pri čemerdel, ki meji na parcelo 2103/11 postane zaradi svoje majhnosti funkcionalno povsem neupo-raben. Predlagava, da se predvidena trasa ceste, ki vodi preko naji-nega zemljišča premakne v smeri proti parceli 2103/11, pri čemer se prestavi trafo postajo, ki stoji na parceli 2103/14, tako da se ta locira na moji parceli 2103/1, v kar izrecno pristajam, vendar za svoje zemljišče zahtevam zamenjavo, v skrajnem primeru, se odkupi. Predvidena rešitev postavi prej navedeno cesto, ki prečka pravokotno Ramovševo ulico v neposredno bližino najine stanovanjske hiše oziroma terase, ki se kot podaljšek nahaja na skrajni južni strani stanovanjske zgradbe. Cestišče skupaj s peš potjo je po obrazložitvi široko približano - 10 m, iz česar je možno ugotoviti, da bi peš pot oziroma pločnik vodil približno meter stran od roba prej omenjene terase in bi mi tako v celoti onemogočil normalen dostop, ki vodi v mojo hišo preko terase. V pričakovanju ugodne rešitve vas pozdravljava. Plavan Mišo Ljubljana, 19. 10. 1989 in Antonija Odgovor: Odgovor na to pripombo je že podan v odgovoru na pripombe št. 2 in 3. Poleg tega pa odmik od novopredvidene ceste ustreza normativom in je podoben, kot drugje. 11. pripomba: Gostota naseljenosti, individualno ogrevanje in gosti promet bodo vplivali na osnaževanje zraka. Naselje je v zaprti kotlini, zato bo nevzdržno ozračje v ogrevalni sezoni. Drugi in največji problem tega ZN je omrežje cest. Vsi prisotni na sestanku dne 10. 10. 1989 so bili proti tako širokim cestam v tem naselju. Posebno nesprejemljiv je del cestnega omrežja po delu Pod-vozne poti med 15 in 20 let staremu naselju, med današnjimi hišami št. 6, 8, 10, 12, 14, 16, 17, 18 in Ramovševo št. 2. Lastniki teh hiš ne bodo mogli z avtomobili nemoteno v garaže in iz garaž. Tudi njihove dostave s tovornimi ali poltovornimi avtomobili bodo nemogoče, ker bo nevarno oviran promet. Hiše na tem območju bodo kmalu potrebne raznih adaptacij, kar bo po sedanjem načrtu nemogoče. Pri večjem snegu, kjer je treba iz streh skidati sneg, je potrebno imeti vsaj minimalni prostor, kjer lahko ta sneg spravimo. Moj predlog je, da sedanja Podvozna pot ostane enosmerna ulica, z enim pločnikom. Trgovino pa preseliti na bolj centralno mesto naselja, ne pa, da je potisnjena v kot naselja. S tem se močno razbremeni ta del cestnega ovinkastega vozlja. Mesto za trgovino bi bilo primerno ob križišču Ceste v gorice in Ceste za progo. Prosim, da moje pripombe in predloge obravnavate resno na strokovno-praktičnem nivoju in izdelate načrt tako, da bomo krajani z njim zadovoljni in ponosni na svoje bodoče delavsko naselje. Prilagajo še listo s podpisi ostalih krajanov prizadetega dela Podvozne poti. Ljubljana, 18. 10. 1989 Rodošek Viktor Odgovor: Odgovor podan v sklopu odgovora na pripombo št. 6. 12. pripomba: Z osnutkom zazidalnega načrta za ureditveno območje VS 6/1 - Dolgi most se ne strinjam in navajam sledeče pripombe. Sem lastnik parcel 2099/1, na kateri stoji stanovanjska hiša in gospo-darsko-stanovanjski objekt, v katerem je tudi hlev. Ostala par-cela je v naravi njiva, travnik in gozd. Ukvarjam se s kmetijstvom oz. živinorejstvom. Smatram, da je bila lokacija in je še vedno »zelo« primerna za opravljanje kmetijske dejavnosti izven naselij, mesta ob robu gozda. Ne strinjam se z ugotovitvijo v tekstualnem delu osnutka, da je vsa zazidava iz novejšega časa. Zgradbe na parceli so bile zgrajene leta 1915 in to Izakonitol. V osnutku zazidalneg načrta pa ugotavljam, da je gospodarsko poslopje namenjeno za rušenje. Načrtovana je cesta med hišo in gospo-darskim poslopjem, katera bi mi funkcionalno in življenjsko rušila in omejevala, kajti cesta je načrtovana tik ob stanovanjski zgradbi med hišo in gospodarskim poslopjem in bi bila postavljena pri- blizu hiše, v kateri imam stanovanjske prostore, kot so kuhinja, dnevna soba, vhod na južni strani stanovanjske hiše. Zato sem v neenakopravnem položaju, kajti ne vem, da bi bil še kakšen objekt predviden za rušenje, pa čeprav so v osnutku zazidalnega načrta izgrajeni gradbeni objekti več ali manj črnogradnje (razen nekaj novejših). Cesta bi mi parcelo prepolovila in onemogočila funkcionalnost kmetije. Sem proti uničevanju kmetijskega zem-Ijišča, neupravičenih posegov v gozd (predvideni osnutek zajema tudi uničenje gozdne površine oz. posek dreves). Upam, da zato, ker sem ohranil zemljišče oz. parcelo v narav-nem stanju in s tem v zvezi sicer povečal želje in apetite za preprodajo in pozidavo le-teh, biti kaznovan z odvzemom zem-Ijišča, kateremu pa si ne nameravam odpovedati in kmetijsko dejavnost opravljati še naprej. Upam, da bodo pri odločitvah omenjenega osnutka zazidal-nega načrta še kaj »rekli« občinski organi, kot npr. kmetijci, ekologi, zeleni in ostaii in ne samo deklarativno podpisali za ohranitev narave, pri sprejemanju odločitev pa delegati dvigovali roke »za« takozvano družbeno korist. Franc Čepon Odgovor: Območje je po Dolgoročnem družbenem planu namenjeno stanovanjski gradnji in v primeru, da je kmetijstvo tov. Čeponu edina možnost za preživljanje oziroma je zaščiten kmet (kar pa iz dopisa Kmetijske zemljiške skupnosti - dopis št. KZS 98/88 z dne 4. 11. 1988 ni razvidno) je njegov problem potrebno reševati v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Ob južni strarii stanovanjske hiše tov. čepona se ukine del dvosmerne ceste (z izvozom na Ramovševo cesto). Prej krožno cestišče bo po novem zaključeno z obračališčem. 13. pripomba: Podpisani Milan Petrov, Ljubljana, Podvozna pot 17 vam želim pisno izraziti nekaj pripomb na zazidalni načrt VS 6/1 - Dolgi most: 1. Omejujem se na ceste, ki so vanj vrisane in na njihovo širino. Kako more ta načrt, ki bi moral upoštevati tudi obstoječe stanje, predvidevati 6 m široko cesto, poleg nje pa še na vsaki strani pločnik, ki ga bo pa težko realizirati. Med mojo hišo št. 17 in hišo tov. Zuliča št. 18 je le 10 do 11 m prostora. To praktično pomeni, da bova oba izgubila ves prostor, ki ga imava zdaj med hišami in obstoječim cestiščem. Sam bo moral med drugim podreti hišne stopnice in celo plastično streho. Predlagam, da načrt prilagodite možnostim in namesto dvosmernih cest vnesete vanj sistem enosmernih cest. Podobne rešitve Ljubljane že poznam, npr. v Murglah, v Tacnu, v BS 3 in še marsikje. Iz obstoječih načrtov pravzaprav ni jasno, kaj hočete (morda hitro cesto, morda uredi-tev na način mestnega središča Ljubljane). 2. Glede trgovine, mislim da ni na primernem mestu (glejte načrt naselja, ceste, oddaljenost stavb do trgovine in drugo). Zaradi tega mislim, da bi bil primernejši prostor za trgovine v središču naselja ali pa v okolici križišča na cesti za Plutal. Vse ostale postavke predvidenega načrta, elektrika, kanalizacija, tele-fon, vrtec in druge, se mi zdijo na mestu, saj je že čas, da živimo, kakor Ijudje na pragu 21. stoletja, tudi na Dolgem mostu. V upanju na ugodno rešitev vas lepo pozdravljam. Milan Petrov, Podvozna pot 17 Odgovor: Odgovor podan v sklopu odgovorov na pripombe št. 3 in 6. 14. pripomba: V imenu štirih stanovanjskih hiš, na sedaj zadnji ulici Ceste v Zgornji log, bi imel nekaj pripomb (Cesta v Zgornji log 44,48, 50): Kocen, Rotov, Artač Tone, Artač Boris: 1. Hiša pod številko 48 ne obstaja več in je na tem mestu zgrajena večja in novejša (7-8 let). Lastnik Rotar Gorazd ima od leta 1984 že vrisano. 2. Zanima nas, če je možna izdelava enosmerne ceste (po risbi) - prednosti: 1 - neprimerno bi se skrajšala pot vsem, ki so ob tem pasu ceste (severni del ceste) 2 - južni del (50, 48, 44) bi bil neprimerno bolj razbremenjen prometa in hrupa 3 - res pa je, da bi pri tem nastala dva zaprta dovoza. Na sestanku na Komiteju za promet je bila puščena možnost, da bi bila mogoča. 4 - spremeniti bi bilo potrebno ta objekt za št. 40 (obkrožen). 5 - če bi bil prvi predlog zavrnjen, ali je mogoče, da bi se cesta med št. 50 in 44 premaknila za 2 - 3 m bolj proti jugu. Obrazložitev - hiša 48 ni vrisana v obstoječih merah. Realno je le dobre 3 m od roba ceste. Otežen bi bil dovoz do garaže. Vedno bi vozilo oviralo promet. Podobna situacija je pri št. 50. Za 1 m boljša pa pri 44. 6 - če bosta obe rešitvi zavrnjeni, ali je mogoče na obstoječem planu zamenjati pločnik in cesto. S tem bi bilo več prostora za dostop do garaž in manj bi vozila ovirala promet. Bilo bi bolj varno. Kocen Boris, Cesta v Zgornji log 44 (začasno stanujoč: Lj. Pod jezom 29) Odgovor: Predlog tov. Kocen Borisa, na katerem dobimo dva slepa prometna žepa, namesto sklenjene enosmerne ceste, je slabši od prometne ureditve, ki je predlagan v zazidalnem načrtu zaradi dveh vzrokov: a) s tem, ko ustvarimo slepo ulico je potrebno zagotoviti zadostno širino za dvosmerni (južno med hišami Cesta v Zgornji log št. 44 - 50), ki znaša po normativih najmanj 5,00 m (brez hodnika). Poleg tega mora imeti taka cesta na koncu tudi obrača-tišče, če je daljša od 50,00 m (v vašem primeru). b) s tako prometno ureditvijo, kot jo predlaga tov. Kocun bi dobili več prometnih površin, ki pa ne bi zboljšale potekanje prometa v tem delu VS 6/1, temveč bi le okrnili možnosti za stanovanjsko pozidavo (zgubimo štiri stanovanjske objekte). V zvezi z drugim predlogom lahko povemo, da se novopredvi-dena cesta odmakne od obstoječe makadamske cestne površine za cca 3,00 m proti jugu. Smatramo, da ne bo otežen oz. onemo-gočen uvoz do stanovanjskih objektov. Na seji IS Sob Vič - Rudnik (13. 12. 1989) je bil podan predlog, da se promet v tem delu Dolgega mostu uredi tako, da se Cesta za progo kot enosmerna podaljša proti jugu (sicer izven ureditve-nega območja VS 6/1) in se na Cesto v Zgornji log poveže južno od novoplaniranih objektov. Po preverbi in oceni prometnih inženirjev taka rešitev ni ustrezna, ker za 2000,00 m podaljša obstoječo 200,00 m dolgo enosmerno cesto (Za progo). Podaljšanje poti gre na škodo 26 objektov, katerih odvozi se podaljšajo za 500,00 m. Poleg tega pa se bistveno poslabšajo bivalni pogoji tistih novih objektov (6 objektov), lociranih ob jugo-zahodni meji območja. 15. pripomba: Podpisani Kmetec Anton, Marija, Vera, Cesta v Zgornji log 30 se ne strinjamo z vašim osnutkom na območju VS 6/1. Da vam navedemo v sledečem sestavku: Ne odobravamo, da se na naši zemlji št. 16/17//18/19 izvaja kakršnokoli graditev v korlst občine. Kajti na tej zemlji bomo sami gradili. Ne dopuščamo, da se občina lasti naše lastnine, ker smo si sami s težko muko ustvarili in iz marosta uredili vrt in dvorišče. 17 let stoji naša baraka za živali in orodje, ki je bila že vrisana v zazidalnem načrtu. Pri tem pa se sprašujemo, zakaj pa je vrisana sosedova garaža v zazidalnem načrtu, ki stoji en del na lokalni cesti in ki je bila zgrajena prejšnje leto. Ne želimo, da bi nam občina vzela in si prilastila našo lastnino, ki je že razdeljena na tri dele in je nimamo toliko, da bi občina razpolagala in si delila koristi. Imamo majhne dohodke in od te zemlje še živimo. Kmetec Vera, Ljubljana, 19. 10. 1989 Anton, Marija Odgovor: Lastniki parcele se pritožujejo, da so na njihovi parceli predvi-deni novi stanovanjski objekli. Glede na to, da imajo sami namen zidati bodo lahko uveljavljali prednostno pravico. 16. pripomba: Moje pripombe na del zazidalnega načrta pri hišah: Cesta v Zgornji log 44, 48, 50 in hiše Artač Borisa (zadnja v nizu podaljška ceste Za progo). Predlagam, da se ukine del enosmerne ceste na odseku, ki povezuje Cesto v Zgornji log in Za progo. Namesto tega predla-gam naslednje po skici. Prednosti: 1. Po tem predlogu bi nastala na kraku slepa ulice. S tem bi se doseglo to, da bi postal ta kraj miren in manj prometen. Dostopi do obstoječih in načrtovanih hiš bi potem lahko bili ožji. To velja še posebno pri hiši Cesta v Zgornji log 50, kjer po načrtu ostane le 2 m od stene do ceste, kar je premalo za dostavo kurjave ali uvoza na dvorišče, isto velja tudi za Rotarja in Kocena (Cesta v Zgornji log 44 in 48). Zato predlagam, da se načrtovana cesta zoži tako, da poteka od naših hiš proti jugu. (To v primeru, v kolikor ni možna zama-knitev celotne trase odseka pri hišah Cesta v Zgornji log 44, 48, 50 za 2-3 m proti jugu). Na ta način hiše v načrtu, južno od omenjenih hiš, ne izgubijo ničesar, pridobili bi le staroselci, kar bi na ta način olajšalo vožnjo na dvorišča oz. v garaže, zaradi kratkih krakov slepih ulic bi odpadla tudi obračališča.Slabosti: 1. Potrebno bi bilo prilagoditi objekt, obkrožen na skici s krož-cem. Mislim, da ta prilagoditev načrta ne bi smela biti problema-tična. S tem bi ta del soseske zelo veliko pridobil na humanosti bivanja, saj bi se s tem izločil praktično ves tranzitni promet, razen tu živečih. S tem bi se zmanjšali onesnaženje s hrupom, plini itd. Artač Anton, Cesta v Zgornji log 50 Odgovor: Odgovor na to pripombo je že podan v odgovoru na pripombo št. 14. 17. pripomba: Podpisani dajemo pripombe na preveliko strnjenost naselja zaradi ekoloških razlogov. Na tem področju je slab pretok zraka, ker ga od severa zapirajo nasipi cest, od juga pa gozd. Zato se na tem področju pogosto posede vrsta težkih plinov, ki prihajajo \z odlagališča odpadkov na Ceste dveh cesarjev in izpušnih plinov iz avtocest. V kolikor bi se pozidal celi načrtovani kompleks in bi se uporabljala privatna kurišča, bi koncentracija plinov močno presegla dopustno dovoljeno mero. Zato zahtevamo, da se gradi po fazah: 1. vzhodni, 2. osrednji in 3. zahodni. Po vsaki dokon-čani fazi gradnje pa ponovno opravljati meritve zraka. Pripombe na obstoječo finančno konstrukcijo: Ugotovili smo, da pri izvajanju del načrtujete enako udeležbo stroškov po hiši, tako že obstoječih, kot bodoče gradnje. Ugotavljamo, da bo to nemogoče izvesti, ker imajo obstoječe hiše že kolikor toliko zadovoljive pogoje bivanja in zgrajeno kompletno infrastrukturo, ki so jo tudi sami financirali. Zato predlagamo, da se gradnja organizira tako, da se bo odvijala po omenjenih zaporedjih s kompletno opremo parcel, to je enako, kot so gradili npr. Murgle, Podutik in podobno. S tem bodo znani stroški vsakega bodočega graditelja. Z gradnjami, kakršne se vršijo ob Cesti v Zgornji log in njeni bližnji okolici, pa je treba prenehati, ker ne zadovoljujejo niti osnovnih higijenskih in teh-ničnih norm. Podpisnikov ni. Odgovor: Po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, mora zazidalni načrt vsebovati oceno stroškov za izvedbo načrta oz. oceno stroškov, ki so posledica vseh posegov, prikazanih v doku-mentu. Zakon o urejanju naselij ne opredeljuje nosilec teh stroškov, pač pa so naknadno opredeljeni v investicijskem programu ureja-nja, ki opredeli tudi faznost gradnje. Gostota poseljenosti v ureditvenem območju VS 6/1 je v skladu z normativi za individualno stanovanjsko gradnjo.