Haše čete korakajo v Rusijo. Severno in severo-zahodno od Lvova naše armade prekoračile rusko državno mejo. — Avstrijske čete zasedle ruski mesti Tarnogrod in Tomašov. — Rusi bežijo čez reko Bug. — Uspešni boji naših slovenskih polkov v jugoizhodni Galiciji. — Artilerijski boji na italijanskem bojišču. — ItalijaDski napadi povsod odbiti. — Hudi boji za Gorico. — Naši potopili italijanski torpedni čoln. Nadvoj voda Franc Fer dinand. V poadeljek dne 28. t. m. je minilo leto od žalostnega dogodka v Sarajevu. Vsa AVstrija je danes «diaa v sodbi, da smo z aadvojlvodo Franc Ferdinandom izredno vieiiko izigubili, Načrti ajegovi, ki jih je imel za preobrazbo Avstrije na znotraj in za nove razmere z zanaajimi državami, so dokaz njegove velike državaišfce bistroumnosti. To čatiimo ia spoznavamo posebao v sedanjih dneh! Kako dobro je n. pr. pokojai sodil naše razmerje do Italije! Niti treautek ji ni zaupal. Po osvojitvi Bosae ia Heroegovine se je tedanji zananji minister grof Erental posebno navdugeval za Italijo ia je &efa generalnega štaba KonradHjeoendorfu začed glede utrdbe aaše južn-e meje i,n prouftevanje italijanskih in ruskih razmer po aaših. častaikih. delati naivečje težave. Fraao Ferdinand je smatral to politiko za kratkovidno in ajegov zaupnik Koarad-Hecendorf je odstopil kot šef geaeralnega štaba ter se vrnil šele po Ereritalovi smrti, ko je imel pod Berchtoldom zopel prosto roko. Blagodejai apliv Fraac Ferdinanda na notranjo avstrijsko politiko se je začel čutiti 1. 1908, ko je prišel na krrailo baroa Beck, ki je bil takrat še mož ajegovega zaupanja. Mi Sloveaci ia Hrvatl smo kmalu spoznali aovi tok aa Primorskem, kajti od državnih oblasti se je proti nam postopalo ravno lako, kakor proti Italijaaom, katerim se aiso več dovoljevale aobene predpravice. Kolikor je bilo mogoče, se je gledalo aa fo, da se goji avstrijski domoljabai čut in da se zatre vsako iredentistiSno gibanje. D tem bi znal veliko povedati krški gkof dr, Mahaič, katerega je pokojai aadvojvoda zelo visoko čislal. Z zlimi slutnjami se je podal Franc Feirdinaad laaskega leta na potovanje v Bosno. V aajožjem krogu se je izražal, da ge vedao apa, da se bo aekaj zgodilo, vsled 6esar bo ajegovo potovanje labko odpadlo. Toda general Potiorek je z železno voljo zahteval ajegov prihod y Sarajevo, da se aasproti naraščajoSojma srbofilskeraa gibaaju ojači ia aa aovo poživi doimoljubaa struja. Ko so javili Franc Ferdiaaada, da se je vnela os pri železni^aem vozu, ki je lmel peljati potrebno prtljago v Bosno, mu je zopet šiaila zla slutnja v glavo ia svoji soprogi je rekel: ,,Tako se začne najino potovanje, tukaj vaeta os pri vlaku, na ladji ,,Viribus" pa bo razstrelba ia v Bosai bombe." Na ladji se ai nič zgodilo. Pa5 pa se je uresniSila ajegova siutnja glede Bosne. Bomba sloer a! razpočila, a ajega in soprogo je zadela krogla iz samokresa od Srbov aahujskanega dijaka Priačipa ter aaičila v ajem aajlepše ape vseh avstrijskih domoljabov. Avstrijia je Srbiji napoivedala vojsko, ker po tem groznem 8:aa ai mogla ia ni smela Še nadalje tr. peti vednih hujskarij m aemirt)v, ki so izhajali iz Belgrada z vednostjo in odobravanjem srbske vlade in srbske kraljeve rodovine. In iz te vojskine napovedi je aaistala, svetovna vojska. Avstrija se je v lej vojski pokazala mofinejša in enotnejša, aego so mlslili ia apali njeni sovražniki. Narod ob naroda se s hrabrostjo in junaštvom bije za obstoj starodavne habsburgke moaarhije, vsakdo rad donaša svo,je žrt- ve za skupno našo domoviao ia vse moli ia želi, da ostene Avstrija v lej velikanski borbi zaaagovlta aad vsemi mnogoštevilniiini sovražniki, Duh Fraao Ferdiaandov aaj čaje aad ajo ia ajenimi narodi! Fred cesarjem. Duaajčani so aaredili zaraiii osvoboditve Lvova aašema sivolasemu cesarja veliko veselje. Dragi dan po padca Lvova, dne 23, junija, se je najprej služila v cer.kvi sv. Stefana glovesna zahvalaa služba božja, da je glavno mesto Galicije, Lvov, rešeao sovražnikja. Velikanska cerkev je bila natlafieno polna ivernih Dunajčanov. Po koačani slažbi božji pa se je podala stotisočera množica, ki je potoma še vedao naraSčala, proti Šenbruna, da se pokloai svojema preljubljenemu vladarju. Točno ob 11. uri se je prikazal vladar na balkoau, Nastalo ]e velikansko aavdušenje med ogromao množico. S cesarjem je prišel na balkoa tudi prestolnaslednik aadvojvoda Karol Franc Jožel z nadvojvodinjo Cito, ki je imela v aaročja aajstarejšega sia6k'a, bodočega vladarja Avstrije. Posebno veselo-ganljivo je bilo, ko je tudi ta majhai faatek skušal množico pozdraviti z mahanjem svoje rokice. Cesar je bil globoko ginjen radi ljabezni, ki mu jo izkazujejo Dunajčaai na tak lep ia slovesea aačin. 2ap'a,n dr. Vejskirhaer je cesarja v imenu mesta Danaja lepo pozdravil, aa kar se je cesar zahvalil ter izrekel željo, da prebivalstvo vstraja v svoji Ltomoljubnosti, dokler ne aapofii dan, ko bo z božjo pomočjo ajegovim aarodom zajamčea zmagovit ia Castea mir. Slovesna poklonitev DunajSanov je aaredila cesarju ofiividno veliko veselje. Ni povoda za strah. V nedieljo dne 20. junija t. 1, se |e vrSilo v Pragi zborovanju zveze Segkia okrajaiijb. zastopov. Kakor znano, obhajajo okrajai zastopi ravno v tem vojnem letu jubilej svojega polstolet.iega obstanka. Na zborovanje ,je prišel tudi novi oesarski namestnik Cegke, <j,toI Coudeahove. Njegova navzočnost je dala povod velepomemb!nim polifcičnim besedam. Načelnik! ziVeze je pozdravil predstojaika deželne vlade ia eesarskega zastopnika s toplimi od aavzočih z bairnim odobrava- ijem sprejetimi besedami, v kjaterih j« z velikim po- darkom izrazil patriotiCna čustva češkega ljadstva. Cesarski namestnik, kojega prVi nastop se je vršil od zelo srečriimi zaamenji, je odgovoril na prostorlaSne ia odkritosrčne besede govoraika v ©nako top!ih in odkritosrčnih besedah in vrhutega uporabil to ;>riliko, da zavrne v govoru, ki je bil politično tino ¦:amiSljen in dobro namerjen, sflrahove, ki se od gotovih strani zlobno raznašajo, R&kel je: Tadi po ;re5no dosežeaem mira ne bo aobeaeix a, povoda za strah, da bi bil kateriV o 1 i avstrijski aarod, ki živl pod žeclom Habsbaržaaov, ogroževaa v svojem aarodaem obstoju all pa ovii- a a v kulturaem ra^Vojm. Tft stavek, ki ja ie cesarski namestnik izgovoril s posebnim pov- ::rkom, je vzbudll pravcati vihar pritrjevanja. Sle' enii zfborovateo je 6util, da je cesarski zastopnik amenoma uporabil svojo navzoCnost na zborovanja zato, da zastopnikom češkega ljudstva, ki so prihiteli a zborovanje od bliza in dale^, pove ravao to. Rumunija mirna. Po zaaesljivih poroSilih ni pričaSovati, da bi se Rumunija pred pretekom dyeh mescev aagaila aa e- no ali drago straa. Tako dolgo bodo aamreč, kakor se v poačenih krogih zatrjuje, trajala, pogajaaja! Rumunije s sosednimi državami. Treba je opomniti, 'da je osvo,;itev Lvova aa rumansko vlado ia tudi aa precejšen del prebivalstva alaredila ugoden, aaon prijazea utis. Nemiri na Ruskem. V razlifinih mestih Rusije so se začeli aemiri. 0 vzrokih nemirov se glasijo poroftila zelo različao: «}a je Ijudstvo že aezadovoljao z vojsko,. da so aemiri le proti židom ia Nemcem, da Štrajkj^jo ia delajo izgrede le delavci zaradi plaČe itd. Gotovo je le to, da so aemiri. Z našega staližža bi bilo tudi krivo, a« ko bi stavili pretiraae upe aa te nemire. Naša mo6 je ia ostane aa§a hrabra airmada. T^idi da sta odstopila aotraaji ia yojai miaister ia da misli odstopiti zunaaji miaister, aima pomena, kakor da bi aa ajib mesto prišli miaistri, M so bolj za mir nego za yojsko, ,ampa|k ravao aasprotno je res. Nasledaiki so še bolj bojeviti, toda pri političnih strankah bolj priljubljeni kot dosedaaji. Slikc iz vojnfi. 4rmadno vodstvo hvali junaštvo Slovencev. Prvo sreCanie z Italljanl. Naš prijalelj M. Omladlč, doma iz Braslovč v Savirrjski dojlini, dodieljen pi,on^rjsiki fieti1 ....-., vDjpa pogta gt 46, se jie udeleževal skozi 6 mesoev bojev v Galiciji. Bil je pozneje v bolaignici, Ko je zopet okreval, so ga poslali na južno bojišfte, odkoder nam zlelo izrazito opisaje boje aaših vrlih slovensldh 6et z vierolomaimi ItalijanL Omladič pravti v svojem pismu: ,,Kar pišem, sem vse osebno doživel." Vsebina pisma bo gotovo vse aaše čitatelje izredno zanimala, Pismo se glasi: BojiS5e, dne 20. jaaija 1915. Dne 26. maja okoli 6. are popoldae začne sovražnik, utrjen pri F., nenadoma z dvema baterijama obstreljevati, hrib S., kjer so bili aagi Stajercl od ... iiešpolka. Obstreljevaaje, ki fe bilo straŠno, je prea^ halo malo pred aočjo. Vsi smo aekalto z grozio ia s strahora opazovali kanonado. Bali smo se za juaake, ki so bili izpostavljeai temu peklenskema ogaju; ko se je dim razkadil, smo si oddahnili3 ker samo na ae'cem mestu je bil strelski jarek pretrgan za 2 metra. Tadi izgube so bile samo par ranjenih. Izstrelil pa ;e sovražnik nad 200 granat in grapaelov. Drugi dan, 27. maja, sem bil dodeljea k metali-a mia v prvo strelno Brto ter tako imel priložnost, se adeležiti prvega spopada s sovražnikom. Ob 11. uri dopoldne se začae kanoaada, ia sicer to pot ge z večjo množiao kot prejgaji daa. S«veda je bU cilj I- talijanov zopet S Omeaiti moram, da v slafiaju, :la pade hrib S...., bi imel sovražnik ključ do G.... v rokah. Naše armadno vodstvo si je bilo v svesti, kakšno va^no aalogo da ima S... in je dalo v aofli hrib še bolj utrditi in je tudi poslalo na hrib več oja6eaj. Kmalu opoldn«, ko je bil ogenj najhujSi, pa zagledamo na hriba nasproti S... kar mrgoleti sovražnika, ki je že na 2000 kiorakov z nasajeahai bajoairti v več vrstah korakal proti nam. Naša artilerija, ki je le redko, a za to precizjio odgovarjala sovražaiku, atihne za trenu.tek. Vse Je napeto. Sovražnik se nepreniehoma približuje. Dve granati dobijo Italijaai v sredo vrste, a to jih ne mo- tL Kakor na vežbališču, tako koraikaio napsrej. A ka.'; je to? Njihove vrste se naenkrat lom!i]o, se mešajo eni padejo, drugi bežijo. Prišli so pod ogenj našlih pušk. Redkistreli, avsakzadene, So paS Slovenci. Temu ognju Italijani niso bili kos; strašn:i zmešnjava nastane v sovražnikovih vrstah. Kamor beži eden, jih beži deset, trideset, In v te bežeče trume merijo naši vrli topniftarji. Skoro vsak strel zade ne. So vidi, da so artileristi že bili v Srbiji. Tako n. pr. jo imel sovra^nik strojno pu&ko, da je podoir.ti r>. njenim ognjem naskok, jako izvrstno postaivljeno. A že po 10. minutali jie za vedno nelial streljati. IK.b i je nainreS granato, puška in dva moža sta se zvmila. drugi pa so ušli. Med tem časom pa je že naša artilerija iz S. G... neprenelioma obstreljevala bežečega in skrivajo čega se Laha. Tako je bil ta poskus sovralnika, pro- dretrčez S... proti G (da je bil za to namenjen, spriČHJe- tudi to, da je takoj za naiskakovalr.iini četami vlekel svoj tren) sijajno in skoro brez naših izgu-n odbit. Pri, tem smo tndi opazili, koliko je sovražnik trpel, ko je prodiral v pgreveč gostih črtah. Naš junaškl šfajerski bafaljon od polka št. .,. je bil skozj 10 dni na tem hribu ter samo na en dan odbil 5 naskokov. 'Samo na en dan so izstrelili Lahi okoli tisoe granat in šrapnelov na n}e. Pod utrdbami pa je ležalo 6ea 500 sovražnikov mrtvih. Oe še vzameimo rasnjenoo, je uničila ta hrabra 6eta okoli 2 tisoč sovrafnikov* Naši so bili pa tudi pozraeje od samega armarl. nega vodstva toplo pokvaljeni. V tem pohvalnem povel|u so se (menda prvič) oraenjali tudi Slovenci kot hrabri in zvesti branilci Avstrije ob Adriji. Tudi naši častniki ne morejo prelivaliti hrabrosti Slovencev. Res je, da je naš slovenskl narod zaradi trpljenja in brabrosti že od nekdaj slaven, da je o&vrnil marsikaterega sovražnilta od našlh mej ter prelival krl za svobodo vere In cesarstva ter da je bil vedno zvest In udan cesarski hiSi, posebno pa sedaj, ko iztega kleti in v«rolomni Italijan svoje z ro pom omadeževane roke po naši lopi slovenski zemlji. Upaino, da se po voiski ne bo našlo v Avstriil naroda, ki bl nas prltiskal ln sovražiL! Bog in sreča junaška! M, Omladič. Slovenci junaki od prvega do zadnjega. Karol Vldmajer, doma iz Zabukovja, inianterist pešpolka št. 15, piŠe svojemu bratu Francu VidmaijBr dne 1. junija z italijansk«ga bojišča to-le pis_ mo: Dragi brat! Jaz sem že ep mesoo v ognju. Tukaj je sedaj huda vročina; žofa nas aiočno. S«daj sem v strelskih jarkih. v koroškem gorovju. Imamo lopo vneme, ali kaj to pomaga, ko ne smem glave ve:> pofl5tL:'(ati, ker me Italijant preoej pozdravijo s krogla mi Pa tudi mi tako deLiino z njimi. Ljubi brat! Bodi prid^n doma in Boga hvali, da nisi v teh letih, da Ti ni treba tega medu lizati, kakor ga jaz maram. Kakor je v resnici v vojski, Ti seveda ne morem popisaf, ker se da to le izkusiti. Mesca maja smo korakali 14 dni peš noS indan. Po noči sem kimal in dremal, ker sem bil raočno truden, Si moraš misliti, kako je to, tako dolgo pot storiti n a ,,podplatn©m vlaku". Podplati so se že Sisto malo držali čevljev, Hudo je bilo že dosedaj, Bog ve, kaj ??e Ie bo odslej. Italijani so šmentansko hudi za tepež. Pa &e Bog da, bom znabiti katerega poslal na oni svet, če še bom zdrav. Pa moli za me, da bi se kedaj sre6no vrnil v Ijubo domovino. Omenim tudi, da iiživamo Slovenci na bojišžu sploSen sloves, da smo junakl od prvega do zadnjega. Neraški In madžarskl generall se odkrivajo pred polki, kjer služljo Slovencl. Pozdravim Tebie, oBeta, mater, sosede, prijatelje iu znanoei Karol Vidmajer. Kameniti plaz pokopal itali jansko četo. Crnovoinik Ivan Perkovič od Sv. Lenarta v Sl, gorirah, piše dne 16. junija našemu urednilai z itajanskega bojišča: Topovi gromijo, puške pokajo, strojne puSke sikajb smrtao pesem, da je groza. Bojni grom odmeva od ,uore do gore. Kdor nima dobrih živoev, se skoro ne more privaditi tej stra&nl muziki na italijanskem bojišCu. Jaz se borira blizn važne naše gorske postojanke P. Raz višine, kjer naša četa izvršuje službo prednje straže, je diven razgled po slikovitem pogorju, Ttalijatisko ozemlje so razprostira pred nami proti jugozahodu, avstrijsko pa proti severu ia izbodu. Miiogokrat se moje ofti obračaj^ tje proti severoizhodu, kjor išftejo moje ljube slovenjegorlške griftke. Neka otožnogt, notranja bol se me loteva ob tej priliki. h\\ vas še bom kedaj videl, ljubljeni griftkl zalih vinorodnil Slovienskili goric? AL> še bom kedaj pri Vas, ljubi prijatolji slovenski? In ti svetiščo naše, Sv. Trojioa, kako srečno si, da Te ne more zah&ti (opo'.*ska krogla nezjvestega nara ItaLjana! Sveto goro pri Gorici, kamor so tudi verni Slovenci tako radi :poroinali, je baje zadela huda usoda. Včoraj ia predvčeraj sem se udeležil bojev z Italijani, Prots nam so poslali najprvo neke Srno vojako grdih obrazov in hudobnih oči. Ta druhal grozno tuli in kriči, predno gre v boj. Dobro je, da ti divjaki ne znajo puške dobro rabiti. Mi smo bili v dobrih postojaiil.-ah, Grigi, na katerih so bili Italijani, so oddaljeni od naših kritij 800 do 1000 metrov in so rn.nogo nižji aego naši. Prvi dan je trajal boj od 4. ure zjutraj do 3. ure popoldafei. Naša gorska baterija je tako srečno vzela sosedno italijansko baterijo na ranlio, da je ta morala utihniti Najbrž je bila popolnoma razstreljena. Polentarji med bojem kričijo nekako ,,Savoja, Savoja!" Menda je to ime njihovie kralj«w hiše. Huda usoda je zadela v&eraj nek italijanski oddelok, kateri je hotel prodirati proti hribu blizu naše postojpnke. Italijani so domnevali, da je za neko navpik stoječo skalo skrita naša opazovalnafteta s strojno puško, kar pa ni bilo res, Na to skalo so trTje 1tali.anski topovi osrodotočili svoje strele. Oelo uro so nepr-enehoma padale težke granate na in poleg skale. Donmevana strojna puška pa, ki je bila na cirugem mestu dobro skrita in zavarovana, je §e neprestano pošiljala smrt med polentarje. Nekako ob 544, uri popoldne (due 15. junija) pa smo naenkrat slišalI grozen ropot, ld se je votlo razlegal po skalovju. ^lisllli snio, da. se je sprožila kaka minat Naša telei(;ni6na postaja na bližnji gorski postoianki nam je kjnalu na to sporoftila, da so italljanske topovske krogle razlrušile toliko tiste skale, da se je odtrgal od nje velik k a m e n i t i p 1 a z , katerl je drvel z ^likansko si]o v dolino in pokopal pod seboj eno četo alpincev, ki je plezala po gori navkneber. Ponesregilo se je 60 do 80 Kalijanov. Tako so si Italilija.iii sami uničili svoje Ijudi. Kdor drugiemu janio koplje, som v njo pade!. Najhuje je tukaj za vodo. Castniki nam svetujejo, da si naj devamo koščke kamenja v usta. In res, to nara za silo oiiladi grlo. Hraine imamo dovolj. Samo silna vročina je že marsikoga tako skuhala, da je kar opečen. Najhujše gre mestnim-gospodifiam, ki nlso navajeni božjega solnca. Ti Va-ra mnogokrat popadajo medli na tla kakor muhe. Koža se jim kar lupi od obraza In rok. Nič ne škodi, Be izkusijo s k«nočkimi Ijudmi vred, kaj je hndo. Mnogo pozdravov pošiljam Vara in mojim ljubim rojakom, zvestim Slovienoem SlovenSMh gonc. Ivan PerkovtC. Pa se jih ne bojimo! Jožef Gomik, posesinik v Ceršaku pri St. nju v vSlov. goricah, ki se bori sedaj kot domobranski čr. novojnik na itaiijanskom bojišču, piše te dni svojemu prijatelju: SlovensM domobranci iz Stajerske smo postavIjeni tik ob italijanskih postojankah visoko v kamenL tem pečevju. Naiše postojanke so trdne in izborne. Dosfidai smo še vsak dan od|bli]i več sovražnih. napadov, Italijanska infanterija zelo slab o s t r e x j a. Zdi se mi pa, da je artilerija Italijanov boljša, Pravijo, da ima sovražnik zelo dobre topove, za nas vojake }e najKujše, 6e prileti topovska krogla na kako pečino. Na tisoče kamenitiii droboev odleti nato več kot 100 m dalefi na okrog. In kogar tak drobec zadene, je skoro hujše ranjen, kot če ga zadene kos šrapnela. Zdi se mi, da je to golo pefcev]e iz taga ozira nam vojakom bolj r.evarno kot Italijani sami. Sicer se pa isto godi tudi sovražniku. Tudi pnškine krogle. 6e prilotijo na skalo, odkrušiao drobcc na vso strani. Ttalijanski voiaki so po našem mnenju bolj bojazliiv:. kot korajžni. Ce vidijo l^ako našo patruijo v svx>ji bližini, začnejo vpiti in kričati svoj: ,,|Avanti fratre! Avanti Iratre" in bežati. Mnogokrat pomečejo puške proč. in bežijo proti svojim utrjenim postojankam, da se vse kadi. Mnogi imajo obiite lesene coklje, okovane z železom. TaJce pešc© slišiš že od dalefc. Naše prednje straže poročajo, da se polentarjev v bližnjih dolinah zbira vedno več in več. Hude boje bomo še imeli, predno bomo s to nezvestobo do dobra obra^u.nali. Slovenski črnovojivici pa pra\^mo: Naj bo >feh preklicanih Lahonov kot listja in trave, mi se jih pa že ne bojimo! Bog bo z nami, Marija nas bo čuvala In v«ra nas bo navduševala za boj. Alnogo pozdravov! Lahi mnogo streljajo, a slabo _ zadenejo. Stavbenik Mate.t Lončarlč, doma iz Sredlšfia, ki služi zdaj pri ženijski 5eti na jugu, piSe dne 30. maja svojemu bratu, kaplanu kapelskemu: Že 21. maia, pred napovedjo volske, smo iiiol':, 3 Lahe, ki so prekoračili mejo, med nflnii enega jSrjica. Dne 24. maja ob 11. uri je padel prvi italijanski strel, katerega pa se nismo ustrašili. Odtedaj se obstreljujemo obestranski. Lahi imajo vfejike Izgube. Najhuje je bilo dne 26. maja, ko so Lahi iskali našo baterijo, no da bi jo našli. Kakih 300 granat in šrapnelov je udarilo na Sv. goro pri Gorioi, 2 granati sta jjoSkodovali tamošnja poslopja. Kar je bilo dozdaj, jo igra&a v primeri s tem, kar scm doživel v Galiciji. Drugi list od dne 16. junija slove. iOd 24. maja som neprenehoma na bojišftu. Zdrav sem še. Moja koža še ni dobila luknje. dasi pokajo L a h i po nas prav po ruski, t. j. streljajo dosti, zaden e j o m a 1 o. Rri Plavah smo odbili tri sovražnikovc noparte z velikimi laškimi izgubam!.. To so zafiet m boji, veSji sledijo kmalu. Še v snegu in ledu. Crnovojnik Jakob Berllzg, doma iz okolice Brežle ob Savl, n&jn piše z ifialijansko-koroške meie: Slovenski črnovojniki taiari;^o na zolo visokih gorah ob meji Koroške jn Italijajiske. Imaano diven razgled na vse strani. Dasiravno je poletno solnce zelo vroče, veudar 'še imamo tukaj tudi dovolj snega in ledu, V neKaterih kotlinah leži večen sneg in led.. Najhuj&e je spravljati živež in druge vojne potrebščinft na fe izredne višinske postojanke. Tudi palruljirajije je po tem ozemlju zelo težavno. Marsik(ateriv nevajen ozkih, v skalo vsekanfli stezic, se z;vme v globoke prepade in nihče njego|vih ne bo znal ali izr vedel, kje se nahaja njegoy grob . . , Dne 19. junija sem kot četovodja šel s štirimi možmi na patruljo, da izsledimo, kje se skriya najbližja italijanska prednja straža. V moji četi je bil š» tudi Miha Polesnikar, doma iz Ribnice. Ta 'ant je bfl izvanredno korajžen. Poaudil se mi je, da bo šel za bližnjo skalo iskat sovražnika. Dovolil sem mu, a ga prosil, naj bo previden. Mi smo mu sleclili. A ni trajalo dolgo, ko smo jz našega kritja opazili, da žepleza naš !Miha po zelo strmi stezi k bližnji, v zrak štrleči skali. Plezal je oprezno in potubnjeno. In poglej, jco pride do skale, se neiiadoma pojavijo pred njim trije alpJnci. Kot smuk je Miha skočil za bližnjo skalo, oni trije polentarji pa po ozM stezici nad njega. Sedaj, Miha, sem gi mislil, je po tebi. A lant, prava planinska korenina, se je srečno in junagko izmuznil. Krepko se je postavil in po bliskovito zabouel prvega Italijana z bajonetom in ga strmoglavil v globočino. Sedaj oa napade Miheta drugi ItalJjan in ta je bdl hujSL Bil je io boj na življenje in smrt! Bojevbika sta drug drugemu odvračala bajonet. Zdelo se nam je, da se iskre "šrešejo. Kdo bo zmiagal? In tretji Italijan bi se bil rad vmešaval v borbo, a, racli ozkega prostora tega ni mogel. Istotako je tudi riam bilo nemogoče pribifeti na, pomoč. In glej! Miba je napravil zopet močen sunek in je šo dirugega Italijana prebodel in ga strmglavil v prepad. TJretji pa jo je med tem odkuril zia nekaj korakov proč in je tako prišel na muho moji pušlri. Dobro sem pomeril in tako se je tudi tretji Italijan zvrnil s pečine. Miha se je kmalu na to vrnil, bil je ves krvav. La.h ga je že moSno opraskal po obrazu in po rokah. Ko sem po~ roSal naSemn gospodu stotniku o Mihovem junaštvUj mi je rekel, da ga bo priporočil v odlikovanje. T^aki so naži boji. Junaška mladaSlovenka streže našim vojakom. Priobčili smo v našem listu že več pisem, v katerih Nemci in yojaki drugih narodnosti h^ialijo Slovenke, ki izvanredno požrtvavalno strežejo ranjencem na bojišCu in gredo brez strabu celo v bojno fronto, da borečim se vojakom podelijo živila in težko ranjenim krepčila. Tudi v ,,Grazer Volksblattu" se je oglasil velikhvalOec Slovenk in sploh slovengkega prebivialstva na južnem bojišCu. Med drugim piše ta nemški vojalk to-le: ,^Ob6udoyanja je vredno, kar dela domače slovensko prebivalstvo na bojišču. To ljudstvo je preSinjeno in prepojeno z največjo in vae hvale vredno požrtvovalnostjo in železno voljo. Staro in mlado, givolasi starfiki, žene, dekleta in fantje — mošiki so itajc v vojaki — vse pomaga in to celo v naisrditejšem ognju, na najbolj nevarnih mestih. Sevedč^ smo tfojaki fem vsem zelo h\1aležni. Samo videti je treba, kako nam to ljudstvo pomaga! Ce doai&čin kakemu vojaku stori kaj dobrega, zablesti na od solnca zažganih,. začrnelih in s potom politih obrazih naših yrlih vofar kov žarek globoke bvaležnosti in notranje radosti. Tako nam je n. pr. včeraj zvefier prineslo neko dekle, staro komaj 14 let, edenindvajsetkrat težko pričakovano mrzlo vodo. Ko smo se ,vsi napili, je deklft sedlo za mal hribček, bilo je že skoro popolnomi. utrujeno. Njen obraz je bil globoko res:n. oko mlade junakinje je sledilo neprenehoma ognienemu; sledu topovskih strelov. Pristopil sem k njej in jo nagovoril: ^Zelo trudnaj si, deklica, kaj ne? A mi smo ti vsi izredno hvaležni!" Globoko resno me je pogledala s Bvojimi teoinimi otroškimi očini, v katerih je bilo žo toliko živ~ Ijenjske resnobe. ,,,Jaz sovražira Italijane, tudi moj oče, moja mati in moji bratje jih sovražfrjo. Sploh mi vsi sovražimo te ljudi. Že tedaj, ko sem bila. čisto majhna, Jih nisem mogla trpeti. Jaz nisem prav nič tradna." Naša deklica, tako jo vai imenujemo, je srednje veltka, ima lepe laske in je kot dekle naSegai juga sedaj v najlepŠem cvetu. Deklo je vedno enako pogumno in vstrajno ter postrežljivo. Ne straši se sikajočih granat, ne Šrapnelov, ampak nam prinaSa 9an za dnevom vse pofrebno, posebno pa svežo vodo v bojno $rto. Slovenski vojaki pri Telovi procesiji v Galiciii. Dragotln Novak, (5etovodja pri infanteorijski dlvizjijski bolnišnioi št. 28, doma iz Stročje vasl pri Ljutomoru. nam piše s severnega boiišfia: Po dolgih, vročih in krvavih dnevih sfl zopet oglaslm iz daljne tujiao ter Vani prinašam n^tevibaa  ipozdravov tja dol v.Mzlato Prtekito" in c«lo Slov.Stajerško, Novio imamo tukaj ysak dan na razpolago, ali žalibog Vam ne moremo vsoga poročati. Odkar smo zapustMl strašne ziraske KJavrpate. gorijmo neprenelioraa ,,Moskale" proti severu. Na eni strani stoji že naša zmagovita armada na sovražnih Ueh, S kakim junaštvom so naši vrli, nad vse pogum-. ni slovenski fantje naskakovali sovražne, pekleiisko: utrjene postojanke, ne more noben ftlovek popisati.; StraŁna klanje je bilo zp, reko Prut ter za me- :¦ stom Koloroeia, katero so zopet naši ponos ii spodnje-; žtajerski junaki, med njimi sev«da tudi Prleki, zi nataknjeaim bajonetom vzeli. S trikrajtnim naskokom do vra^ čez vodo, so naši ,,sedemino9eKidesieitkair;jii" prekoračili reko Prut pod peklenskim ogajem šrapiielov 5n granat, ter dne 30, maja pognali Moskale v divji bieg. Ko 90 se naši fajitje približ.ali, so jih ruski velikani takoj spoznali ter Vekli: ,,A sorviig! Mi &e že poznamo! Ž vanii &e naj le sam satan vo^skii.e, ker s« vas nobeiia krogla rada ne prime." Mrgli so večinoma puškie v stran ter bežali noč ln dan pred našim:> sloveaiskinri fanti. T-aki slu&aji se ponavljajo še vedno. Kake napore iti težave smo že mogli pce&tati, se ne da popisati. Kljub vsemu tenm si pa, vendar večkrat zapo^jemo kako našo ,,prleško", da si potolfcžimo 11 meseev po d&rau hrepene&e srce. In tako je zmirom. Na sv. liešnjega Tielesa. dan smro bili nad vse srečni. Slueaj je nanesel, da sino se lahfeo udeležili v rtrgu P.... sv. maše in proceslje, Nad vse glnljiv pri;zor in smrlna -tišina je nastala po leseni oerkvici, ko ,se je oglasila slovefciska pesem: Marija, moja mati, jaz T.voj seoi otrok! Bili se naši fantje na koru pod spretnim vodstvom nad vse spožtovaiiega iiam našega gosp. stotnika Colariča, kateri nam velikdkrat priredi kaj taoega. Pa kako nebit Saj je prisi.i-a sloven.Ska korenina, kateri pozna 1& resnost in poštenost vojaka. Po maSi sem vodil naS odclelek vojakov pfi pro«esiji; nad vse lepo smo so posvetli Na',isvete]šemu. Naš vrl, nad vste pril^ubljen g. stotnik Colar"ič je stopal gologlav za Najsvetejšim, ob njegovl stratii pa njemu dodeljeni častniki, Za fiastno stražo so stopali naši slovenski dragonci št. 5. Na 6elu prooesije je pa stopal naS odd&lek v kotonah kot Spalir. Tiaimkajšnji židje so kar zijali v t<r lepoto. Videl sem. tudi naše Cvenarje v procesiji. In tako si toJažimo in pritožujemo naše bolesti in lahko nam je bram:e. Na tisofte mladeni8ey in mož so nau,5ill šrapneli in granate moliti D'6en.aš, kasterega že prej niso več dobro poznali. Ko se je lansko leto prva granata raz^ počila nad mojo glavo, sem se takoj apomnil besed vl6. g. dekana Jurkoviča: ,,Ako si pripravljen, zakaj bi se bal!" V dežju krogel korakajo nagi fantje in možje neustrašeno proti sovražnim postojankam; povsod si pridobijo naši. fantje spoštovanje. -.» Mi za domovano in domovina za nas in naše n^fodno sveitinje, Od vseh ži\]&6ih gorak sr5en pozdrav v milo slovensko domovino in lepi Ljutamer pojšijja Vaš udani Dragotin Novak^ 6etovodja. Slovenec ne trepeta pred sovražno kroglo. Topničar Frane Lah piše svojemu botru in botri Martinu in Jožefi Cajnko! posestnikoma v Ključarovcih pri 0'rmožu. Lali se nahaja pri avstrijskih motornih topovih ter se je udeležil že obleganja belgijskiE trdnjav in ruske trdnjave !O;sovioe. To pismo je pisal iz(pred Belgrada. Sedaj se nahaja Franc Lah že na italijanskem bojišču. Pifemo se glasi: Dragi kum in kuma! Z vielikim vesieljem sprejmemo navadno vojaki piama, ki pridejo iz drage num slovenske domovinte. Hvala Vama torej za poslano porofiilo! Viesel in srečen sem kljub silnim vojnim težavam, da sem Še zdrav. Bog in Marlja sta me varovala mesreče. "Mnogo moje tovariše že krije tuja 6rna prst. Dne 18. maja nas je sovražnik zopet mo6no obslneljeval. V mojem oddelku je bilo nekaj ranjenih in trije mrtvi. 2alibog, da so ravno sanii slovenski fantje storili smrt za domovino. NaŠi so namre6 med tukajSrtjim vojaštviom najbolj korajžni. Slovenieic ne trepeta, 6e tudi no6 in dan sovražn e k r 0 g 1 ei b r & n č lj 0. Bog ve, ali bomo mi, ki smo Se ostali, prestali te usodepolne 6as&! Upam, da bo Bog stal na naši strani. Mi Slovenci, ki smo na krvavem bojišču, pa se še bamo nadalje iz^očili v varslvo preblaženi Devicl MarijL V skupnili molitvali se veCkrat spominjaTno tudi padlih tovarišev: Žalostno je z.reti n.a bojno lo polje, kjer tovariSl nam. zvesti smrlno spanje sj>e! Mnogo pozdravov, od Vaštega Franceta! Kako taborimo v Galiciji. Narednik Fraac VVeber, doina iz Št. Pavla pri Preboldu, nam piiše s severnega bojišča: Naše stanovanje tu v Galiciji je približino takole: Na krompirjevi njivi imajmo v zjemljo udolbljeno luknjo in sioer na samotnem polju, daleft proč od vasi. Za streho imamo prosto voja&ko šotorsko platno, ki nas varuje pred vročino in dežJBm. Co dolgo dežuje, pa se v naŠI ,vdyorani" nabere toliko vode, da bi. lahko plaval po njej. Nam starim slo\"enskim voiakom so to. ne zdi posebno hudo, ker smo že navajeni na še mnogo huj&e težave, Po -dnevu se skrivamo v sirelskih jp.rtoih, me&er pa se polagoma gpravimo na prosto, kakor medved iz zimskega spanja, da si odpočijemo in navžijemo zopet sviežega zraka. Boj navadno tudi po nočši ne preneha.. Naši topničarji si po dnevu svoje topove uravnajo v smeri, kjeo- je najvfeč Rusov, in takb se mnogokrat zgodi, da po noči prebijemo sovra>žno 5rto. Cele vrste mrtvih R.usov ležijo navadno drugo jutfo v uničenih so. vražnih postojankah. Mi smo se tukaj najhujšega gromenja topov in pušk tako privadili, da se nam zdi kot godba. v mestnem drevoredu. Upaimo, da bo moral Rus v kratkjem zapustiti našo zemljo in se vrniti v svojo domovino. Co ne bo šel z lepa, ga bomo pa pošteno naklestili. Ce za6ne Rus enkrat bežatl, se moramo nato truditi ve6 dni, da ga zopet dobima Mnogo pozdravov od slovenskih fantov in mož s seveniega. bojišča. ausfrljsHo-italijansHo bojišče. Marfror, 30. junifa. Na italijanskem bojišču se ni zgodiloi ni6 posebne^a Italijani še sicer vedno napadajo sedaj tu, sedaj iian, kakor dja bi tipali in preiskovali, kje b'i se naše yrste dale najprej predreti, toda njih napadi so vselej odb»ti. Njih vojskovodja general K)a,(3lorna se v uradnih poroSilih huduje nad jdježevnim vremenom in uad naširai utrdbami, ki baje zadržujejo italiiansko naprcdoivanje, To je res strašno grdo o'd našega armaUnega vodstva, da je 'djalo italijansto mejo zaya.rovati, grdo tudi od ljubega Boga, aa da deževati, kajti ubogi Lahi ne morejo vsled tega naprej! Italijanska armasda bo zaradi svoje nezmožnosti kmalu eelemu svetu v posmeh. Razven vremena in naših utrdb pa ima.ro Italijani ge drugo smolo. Prišel je baje — tako pišejo *talijanski listi — potres ter hudo poškodoval njihove največje tovarne za strelivo v Terniju. Toda tega potresa menda ni naredil Bog, ampak kak Italijan, ki z vojsko ni zadovoljen. Naše vfierajSno uradno poročilo pravi, da go TtaJijani zopet močno obstreljevali mostne utrdbe pri G o r i c i, a kakor vedno, brez uspeha, Straža ob Sočl. Vojni poro^evalec dunajske ,,Zeit" poroCa pod z-gornjim naslovom med drugim sledeCe: GeneraJ, ki je kar najbolj prijazno sprejel niajšo majhno skupino vojnih poročevalcev, je pripovedovaJ z žarečim obrazom 0 pogumu vsvoji'h čet, v katere so skoro vsi narodi monarhije sprejeti in menil, da prične sqf\7ražnik že razumevati, komu je tako izdajsKo in lahkomiselno napovedal vojno. Straža na Soči, je rekjel general, bo tako dolgo vzdržala, dokler ne pride enkrat zaželjeni trenotek napadalneg^a, prodiranja. Kdor je govoril z vojaki, da so te resno govorjene generalove besede neizmerno oddaljene od čenčarij najšega nasprotnika. Veselo zaupanje 6et se je pojavilo tudi prebivalstva. Niso vsi prebivalci zapustili bojišia. Ljudje delajo med grmenjem topov na svojem polju in jih pri tem, kakor je priznati, sovražnik le malo nadleguje. 'MiŠljenje teh obmejnih kmetovalcev je izborno. Slučaji izdajstva v ozemlju, ki sem ga bil opisal, so sploh nepoznani. Ker so ostali kraji preoej nepoškodovani, ne trpi prebivalstvo preveS vsled vojne, navzlic temu pa ga navdaja srd proti verolomnemu sovraiiiilku. Moč italijanske armade ob Soči. Vojni poročevalec Adelt piše tjerolinskemu listu ,,Berliner Tageblatt": Od 1,800.000 mož, ki jih utegne spraviti Italija na boiišče, se jih naiiaija že 1,200.000 mož na severni meji. Izključeno je, da bi mogla .Italija odposlati ve6je število svojih 6et še ua Irancosko bojišče in tistih 200.0ČT0 mož, ki jih je imela pripravljenih v 1 Bariju, da jih sprayi proti Dardanelam, jih bo bržčas obdržala doma. Samo ob reiri Soči se nahaja 5 italijaoiskih armaldinih zborov. Dosedaj je bilo razmerje meid avstrijskimi in italijanskimi fietami 1:4, deloma še -celo 1:5, ali z drugimi besedami: Na 1 avstrijski armadni zbor je prišlo 4—5 italijainiskih armadlnih zborov. Boii prl Goricl. Iz Gorice poročajo: Ze par dni gromijo v okol''i Gorice topovi z nezasliSano silo. Italijani so nagromaidili pred našimi utrjenimi postoj|a«nkami ogromno število topov, Katerih šrapneli in granate napolnjujejo ozrafije dan in noč s svoiim tuljenjem in pokanjem. "Vsi italijanski nagori so bili do sedaj zaman. Našo čete se jim niso umalknile niti za las in pričakujejo popolnoma mirno očividno se bližajoči odlofiilni naval italijanskih pet. Tiuintam prileti kaka sovražna graftata tudi v mesfo, nekaj hiš je poškodoyanih, par Ijudi je bilo ubitih. Vesti, da vlada med prebivalstvom razburjonje in bojazen, pa so neresnične, vse je mirno in življenje ,v Gorici poteka takoreEoč normalno. Prve dni so bile y mestu rajzpokajoče se granate Še nekaka redkost in takrat so prodajali mestni Irkolini gnaipatne drobce po 20 vinarjeiv, 6e so bili pa še topli, pa po 40 vinarjev. Goriška, okolica je pa preoej trpela. Večkrat so poskusili Italijani, ki imajo svoje najtežje baterije name&čene na Koradi, razdejati goriški kolodvor, toda njihov trud je bil do sedaj brezuspešen. PoroSUa, ki prihajajo v mesto 0 bojih pri Plavah, pravijo, da so imeli Italijani tam naravnost velikanske izgube. NaŽe vasi ob Soči in tudi Kan.al so seveda mnogo trpele. Občudovanja vredna je hla^nokrvinosf našpg.a domažega prebivalstva, ki je pripra<vljeno na vse in se ne boji ničesar. Napad na Plave. Kralj Viktor Eraanuel je sam zapovedal, kakor pripovedujejo iba,lijanski vojni ujetniki, da se morajo višine pri Plavah za vsako ceno zasesti. Najhujši so bili napadi na te vi&ine od 13. do 16. junija. Boji so se vršili skoro neprestano no5 in San. Italijatni so vedno z veliko silo nasKa"k;ovali n.aše postojanEe. Naši yojaM so drveli iz svojih kritij in napravili več plratinapadov. Nalše strojne puške so me3 gosto prodirajočimi italijanskimi četami grozno kosile in morile. Prišlo je večkrat do veliKega meteža. Italijami so že pri drugem naSem protinapadu zbežali. Drugo jutro so ležali celi hribi mrtvih Lahov pred nai&imi žičnatimi ograjami. Italijani kljub ogromnim žrtvam nimajo zabeležiti niti najmaniftfica uspeha. Eno noč so nas napadli .kar devetkrat zaporeaoma, a niso prišli ne za korak naprej. Italijanski ujetniki so pjripovedovali, da so Italijani za to tako srdito na(padali naSe postojanke, ker se je za fronto nahajal aapi italijanski kralj Viktor Emanuel. Za napadanje so bile odbrane pijemontske čete. Ko so Pijemontezarji nar padali našo Ironto, je videl kralj sam grozen poraz svojih ožjih rojako|v. Italijani so po kon6a)nih neu-speSnih napadih poslali k nam odposlanca, jfla bi si izprosili premirje za pokopa^anje mrličev. NaŠi so jira prošnjo sicer odbili, a kioivolili so jim, da so smeli itaJijanski vojaki zdravniških oddelkov tik pred nažimi postojankaini pobirati mrtvece^ V strmem gorovju je spravljanje mrtvecev v dolino zelo težkjvno. Pri Tolmlntt in Krnu. Poročevalec madžarskega lista ,,Esti Ujsag" je obiskal poveljnSca 6et, ki stoje pri Tlolminu. Poveljnik mu je izjavil: JSTi je sile na zomlji, ki bi nas zamogla vreči. Svoje postojanke lahklo držimo tudi proti 'diesetkratni premoči. Sovražnik že ve, komu je vrgel lahkomiseljno rokavicp in inia povod, da grenko obžaluje svoje izdajalstvo. Ne moremo si predstavljati, kako more misliti, da bi nasproti našd armadi, ki je utrjena po b(oju z neprimerno bolj trdim in hrabrim sovražnikom, ki ima na tisoče izkušenj, tudi s premočjo mogel uspeti. Razloček kakovosti ne vzravna le razmerj/a) sil, marveč odločuje celo nam v torist. Ni besede, da bi mogel dovolj ^voje vojake pohvaliti. Nobenega napora ni, ki bi jih preplašil. V 0zemlju Krna se nahajajo naše postojanke 2000 m visoko, ob robeh prepadov vodijo le tesnc, yrtogfaye steze. Kdor hoče iti tja gor, mora imeti srce na pravem mestu. Kljub temu nam dovažajo gor živež in strelivo in odvažajo po istih potih ranjence. Ne le z zaupanjem,, marveS z gotovostjo pri&akujem bodočih' yelikih dogodkov. Naša izborna artilerija. Iz fiasnikarsklega stanai se poroča: Da se uspešno branimo ob SoSi, se imajno v veliEi meri zahvaliti naši izborni artileriji. Ob So6i ji poveljuje podpolkovnik Rihard pl, Korner, ki je izvanredno nadarjeni častnik. Pod njegovim. smotrenim vodstvom je naša artilerija dosedaj uspešno odbijala vso sovražno premoč. V bojih za mostno utrdbo pri Gorici je izvršiila naša artilerija pod vodstvom pl. Kornerja 6in, 'ki se ga sme prištevati med največje v tej svetovni vpjski, Z eno samo baterijo naših težkih možnarjev Kal*(ra 30.5 cm in z enim inlanterijskim bataljonom je prodiral čez S060 in se postavil daleč pred na5o infanterijsfkp bojno črto, odkoder je začel ob)streljev!ati kolodvor pri Korminu, kjer so ravnokar izkrcevali iz železniških vozov došla italijanska ojačenja. En sam strel iz našeiga težkega možnarja je usmrtil 35 italijanskih vojakov, drugi streli so pa razdejali sovražne postojanko na gori LoftnJkl in so napravili zmeSnjaAre in velik nered y vrstah sovražnikov. Vsak strel iz naših topov zadene takb sigurno, da se naša artilerija m more dovolj dobro pohvaliti. Tndi Italijani znajo sicer dobro m«riti, toda ne vejo za naše postojanke m njihovi strelci za'denejo le prav redkokrlaj, ^eprav ne štedijo s strelivom. Izrafiuiaalo se je, da slane Ttalijo vsak ran.ieni a\^tri,iski vojak. ftez GfiOO ,lir, toliko strreJiA^a namroč p^yrab5j.o vsakokrat. Sajno pred gorovje pri Plavali so spravili čez 200 topov in kljub temu je upal naš naHporoftnik Woina v najhujšem artilerijskem ognju a svojim oklopnim vlakom priti v neposredno hUžiaio sovražnika. 2elezniška proga pelje v dolino, severno od Gorice še oelo na zahodnem bregu reke in se jo more ofostreljevati od dveh strani. Nadporo&iik "VVona je vodil ve&krat svoj oMopni vlak, ali y Gradiško, ki je zaseUena od Italijanov, ali pa na oni strani, notri do Plav. Po nofii ia po dnevu je hipoma začel streljaiti iz strojnih pušk oklopnega vlaka na osupnjeae Italijane in se je vsakokrat vrnil nepoškodovan nazaj v Gorico fer se nalo mirno podal v kavarno. V Gorici. je namreč življenje tako mirno, kakor če bi se ne naliajali v voinfem ča-su, čeprav se razleti na tem ali onem mestu kakšna granata. Odprte so vse trgoyine in gostilne, oskrba z živili je izborna, Odkar je bil uspelno odbit prvi hud napad. sovražnika, vlada popolnoma mirno raapoloženje, čeprav je znano, da pred nami stoji sovražaik, ki je v veliki premočl, Italijanska artilerija — odpovedala. Iz vojaega časaikarskega staua se poroča: Da so se v pretiečenih štiirih tednik, odkar je vojska, izjalovild vsi italijanski poskusi prodirati s svojo artilerijo na vefi mestlh bojne 6rte, tega ni zakrivil samo uporni duh v vrstah Italijanov, ajnpaik tudi v ravno toliki meri pomaajkanje tiste težke artilerije velikega kalibra, o kateri' so bili italijanski yajaSki krogi propričam, da si bo pridobila la(\prike. Zilasti so razočarkli toliko hvaljeni topovi kalibra 28 om In topovi kalibra 149 milimetrov. Topo\i kalibra 28 om ne ne_ sejo niti približno tako daleč, kakor se jp pričakova- 10 in v isti meri so tudi topqvske ctevi, kakor pripovedujejo ujeti Italijani, skrajno Rezainesljive ia so že po razmeroma raal&m številu oddanih strelov poškoriovan-e. Ce se k tem očividnim ilalijanskira nedostat]:om še prištevajo velikanske težkoče oz^emlja, na kator&m se nahaja italijanska artilerija, je pač umevno, da vse uaše gorske eete nenioteno in mirnodušno zre. jo tudi v najh.ujši italijanski artilerijski ogenj in se mu posmelmjejo, ko padajo njih granate y kotline, ki so večiaoma prazne. Mi boino zmagali! Italijani in njih zaiveznikji so bili prepričani, da bo italijanslka armada v par tednih zasedla ne samo Gorico, ajmpak vse pokrajine, katere smatrajo Italijani za ,,neodrešene." A sedlaj so se ti zavezniki prepričali, da se z avstrijsko armado Italijani ne smejo igrati. Avstrija je vrgla proti Italijanom svoje najboljše čete. Francoski in italijanski listi aami priznavajo, da je čilost in jalkost avstrijskih 6et sovražnike popolnoma presenetila. Avstrijski ujetniki y, Italiji, kakor piše pariški JMatin", so prepričani, dabo avstrijska armada zmagala in da bo vojska le kratko 5asa trajala, V celi avstrijski armadi v^ad,a zavest, da bo vrbovni poveljnik najdvojVoda Evgen že kmalu na čelu a\"oiih. zmagovitih čet ukorakal v — Mil&n. 3000 lnrtvili Italijanov v enem boju. 0 srditih in izredno krvavih bojib. pri Plavah dne 16. junija se še porofia z bojišča: Med aystrijskimi 6etami se je tam nabajal odlb čen bataljon, kloiterega povieljnik major Turudija, tisti, na katerega glavo so Srbi razpisali 10.000 iran?tov., je tudi tu pokazal svojo sposobnost. Pustil je, ut* so Italijani prišli čisto blizu in je šele takrat uničujo6e padel nad nje. Tudi ji(a| drugih točkab se je še razvilo grozno borenje, mož proti možu, puškina kopita in kamenje je služilo kot orožje, vojaki so se kar grizli med seboj, kongno se je pa vztrajnosti naših čet posrečilo, da so po petkratnem sovražnem naskoku vrgle Italijane v dolino nazaj. 3000 mrtvih in še veliko v e 5 ranjenih Italijanov jeobležjalona tloh*n sicer na fronti, široki 12 km. Med mrtvimi jo tu'di italiiainski general Tirenti, poyeljnik ravenske brigade, ki se je skjrčila na 600 mož, dalje en polkovnik in yeč štabnih častnikov ernovojniškega polka štev. 125. NaŠe izgube so pa y primeri z italijanskimi zelo malenkostne. Naši so bi- 11 vedno v boljših kr*tjih nego italijansfci vojaki, kar se je zahvaliti izkušenosti naših č.ast'nikov in podfcasfnikov ter večji izobraženosti našega vojaštv!a7. Na italijanski strani iso so borili tudi yojaki, katerim so poprej dali piti v,e6je množine žganja in viina. Pijani Italijani so naše ranjence kratkomalo zajklali. Italijanska voina porožlla — vremenska poročila. Iz Sofije se poroča: Do9edanja v|DJn'a poro5ila italijanskega generalnega štaba vzbujajo v tukajšnib politiSnih krogih veliko smeha, kajti v teh vojnih poročilih- se vedno poroča, da ovirajo Italijane pri vojnih podVzetjih neugodno vr&me, megla In dež ter da italijanski vojaki prenašajo z ^liko neumornostjo te slabe vremenske razmere. V Soliji pravijo, da so ppročila italijanskega generfalmega štaba; bolj poKJobna vremenskim poročilom, kakor pa vojnim poro&ilom. Potres In neurio v Itali^i. Dne 28. junija ob 1. uri ponoSi sta zbudila iz spanja prebivalstvo mesta Terni dva moftna potresna sunka. PreMvalstvo je zbežalo na prosto, kjer je ostalo celo noft. Skoda, katero je povzročil potres, je baje ogromna, toda strogo je p repo ve|dia;n o, da se objayi, in sioer iz vzroka, ker se naliaja v nnestu, Terni največja itaLijanska livarna za jeklo i n ž e 1 e z o in ena najvsčjilr italiiains3db. tavarn za Izdelovanje orožja. Na morju in v zraku. V seyerni Adriji je a,vstrijsld podiiv>rsid Ooln dne 26. junija potopil italijansko torpedovko. Avstrijski mornariški zrakoplov je dne 24. jilaija pri Villa Vrfcaentini blizu TJržifja obstreljeVajl sovrtažni zrakoplovi i-n ga prisilil, da se je moral spustiti na Ua. Pri rfkocijanu blizu izliva Soče v morje je na^ zrakopLov v sredini sovražn.ega topništva vrgel težko bombo na artil&rijo ter ji po\rzročil ATediko škode-. Poškodoval je tam blizu z bombo tudi soyražni parnik, tako^, da so ^e na eni strani potopll. Nad Viparvsko dolino je krožil dme 19., junija sovražni zrakoplov, kalerega so pa naši pot&m pri Goi'ici seatrelili. Kakor poroča ,,Graz«r Tagblatt" se je pojavil v no6i od 16. na 17. junija nad Divačo sovražai zra^koplov, Vrgel je blizu kolodvora boimbOj ki pa je zgrešila svoj cilj in ni napravila nikake škode. Zrakoplov je nato zasledoval v vi&ini 300 do 400 metfcrov naS tovorni vlak, je vrgel nan'j vie5 bomb, a, ga ni zadel. Bombe so padle 400 do 500 korakoKr od železniške proge na travnik. Maribor^ 30. iunija. V Galiciji stojijo razme^-e za nas ugodno. Mi neprestano napredujemo. Ruskafrontaje že razoepljena v dva dela, južni del (od Zloczowa do Dnjestra) se umika proti izlro|tl!u, severni (ob' reki Bug) proti severu in severoizliodu. Naše in zavezaiške armade, ki se bojujtejo v GaiLiciji, stojijo tako-ile: Armada geuerala PIlans^er-Baltin stoji ob Dnjestru s čelora proti severu. Proti tej armadi, v kateri se bojujejo tudi naši slovenskipolki, so se slednji 6as Rusi zagaaijali z največjo silo. Prodreti so hoteli naše vrste. Toda čeprav so tiidi na. iiaši strani izgube ob^utne, vendar ,,slovenska kri ne sfali". Ppročevalci nemških liSjtov z občudovanjem oi)isujejo za»držanje naših hrabtrih. 6e<t. Stojijo kakor zid, katerejnu ae more le tuintam odlušpiti kaimen. Zadnje dni pa je silovitost ruskih naskokovi zaf^ela >>opuš6ati. Ob frontiii vlada skoraj popol^n mir. Dozdeva se, da so Rusi morali odposlati od te firte nekaj 6et na druge kraje na pomoč, kjer se ho6e]o dalje 5asa ustjavljafti., ATco s& to, kar se diozcteMai, uresniči, potem je Pflanzer Baltinova armada najhuiše boje že prestala. •Ob PHanzer-Baltinovi armadi^ stojt neposredno armada generala Linsingena. 'Odkar si ]e priborila prehod čez Dnje&ljr in zavzela močno uirjeni Hadcz, sto]\ s čelom proti izihodu ter se raztezai od Halicza preko Burstyna do Firlejowa. Prej je imela 'ta armada hude boje kakor Pflanzierjeva, sedaj se ji ustajvljajo le vie6 ali m-anj nnočaiie zadnje straže umikajoSih se ruskih 6et. Armada generala B 9 <hl m h E r m o 0!)(i j( a-, kjij je z-avzela Lvov, je prodrla že flo P.rzerriysianyja. Sploh se lahko reoe, da stojimo sediaj prMižno na isti črti, na kateri snno ^lali lani (mesca: avgiista za^ četkom boja, kajpada pod drugimi, ujgrOdneiSiml razinerami,. Bohm-Ermollijeva armada se razteza od Firlejowa (ob re5:ci Gnila Lipa); 6&z Przemyslany, Zad. worce do Kamionke Strumilo^^e (ob reki Bug). .Ob B^lnn-ETniioliriievo airimado fee vnsti armada generalaMackensena, kije vzel Przemysl, ter se razteza od Kaauionk© Strumjilow.e ob reki Bug sevierno do Kjrystonopola (blizu ruske meje), preide potem v zahodno smer ob reki Solokija, prestopi rusko mejo in se neha pri Tomaszowu na Ruskem. Njena ironta je tarej proti izhodu in severu. Db Mackensenovo armado s& pridruži proti zsahodu amada generala nadvojvode Jožela Ferdinanda s delom proti sevieru. Razteza se od T,omasziQwa ob reki Tanew dio. izliva te reke v San.. Pod pritiskom te armade zapušča sovražnik svoje postojanke ob Tanewu ter se umika proti krajem Koma^ov? in Zamoscem, katera imena nas spominjajo aa prve avstrijske zmage lanskega Ieta protl Rusom. Armada Ferdinanda Jožela stoji popolnoma na ru&kih tloh, arraada Maokensenova deloma in Pllanzer Baltinova na jugoizbodu tudi deloma. Pflanzier-Baltinova armada drži trdno zavziete postojaake, vse driige armade prodirajo in zasledujejo umika]o6e sovražnike. Slovesen vhod naših čet v Lvov Iz vojnega«, CasnikarskJega stana j oroSajo ilne 23. junija: Armadni poveljnik generaj pl. Bohm-Ermolli je dne 22. junija v sredi najožjega štaba ob 4. ut! poj)oldne na čelu svojih čet ukoralcal y Lvov. Mesto, katerega notranji del sovražnik ni skoraj nič unlčil, je bogato okrtaišeno z zastaAiami. N a c e s t a h, n a oknih, nabalkonibstojetiso&eri in tisočeri, ki se tako radujejo, rtapret r e s a n j i h navdušenje s r c e i n d u š o. Dež cvetlic se sipa na avtomobile. iz tisooerih in tisočerrh grl doni nepresfano in krepEo: Zlvel naS IJubljeni ccsar! Zlvela Avstrlja ln nlona zmaRovlta armada! Zivell naši osvobodltelii! Armidnega porvreljnikla so slovesno sprejeli pred deželnim dvor- cem. Prolesor Marcel Chla^ntacz je kot zastopnifc mestnega zastopa poljsŁo in nemško ognjevito opisaval radost prebi\falstva o osvoboditvi Lvova, dal dušl&i preizkušen* ljubezni in zvestobi nasproti \^ladarju in naivHušenemu občudovanju junaStev) zveznih armad, ki so flanes z junašikim naskokom raele L(yov. Armadni poveljnik se je zahvaljeval s toplimi, JcrepjHmi, glasaimi besedaini na sprejemu in je izrazil svoie veselje, ker je s svojo annado glajvno mesto dežele Galicije zopet pridobil Njegovemu Veličanstvu naSemu goreče ljubljenemu cesarju in Iralju. BeseSe zmafgovitega armadnega po^ieljnika so pdyzro8ile viIiar navdušenja. Nepregledna množica je ocikrita pela cesarsKofpesem. VsaEemu, ki je bil navzofi tej po!klonitvi, ostane to nepo2a(bljivo v spominu. Govoril je nato še predsednik strelskega. društva in judovske verske družbe. Slovenski polki v južno-izkodni Galiciji v boju. Naši slovensko-štajersk: in koroški polki se boi-ijo sedaj pod generalom Pllanzer-Baltinom južno od Dnjestra v skrajni južno-izhodni Galiciji med Koloraejo in Zaleščikijem. Zadnje dhi so se Rusi navalili z veliko silo na naše pos(tojanke v tem ozemlju. A naši slovenski junaki so srdite ruske navale odbili z občudovanjavrectno vsitrajnostjo, R.uski naval je ustavljen. Cini naših vrlih junakov zaslužijo vso po_. hvalo, ker so zabranili, da sovražnik, dasiravno na, tem ozeraiju v premoči, ni mogel prebiti naise bojne crte. Boji ob Dnjestru. O sreBno prestalih bojih ob Dnjestru, kjer stojijo naši slovenski lantje in možje, kateri boji pa so zadnje dni skoro popolnoma ponebali, poročajjo sedaj. iz Cernovic: Sila ruskih naiskokov na izbodno-gališki fronti v gozdnati okolici Dnjestra in na gozdnatih obmejnih višinah se ni zmanjSala. Rusi naravnost žrtvujejo ljudi avstrijskim kiroglam, da s premočjo pridobe na ozemlju. Vzrok za to je v tem, da manjka Rusom, ki streljajo iz težkib. topov in iz japonskih pušk strelivo za uspešen boj iz daljave, zaradi Cesar skušajo v bližinskem boju 'doseči uspehe. To je obupni način boj&vanja, h kateremu so Rusi prisiljeni, če hočejo držati svoje izhodno oporišč&, kamor valove z zapada prihajajoče umikajoče se ruske čete. Busl so Izgublli odporno silo. Na severni in severoizhodni strani Lyova so imeli Rusi tako dobro utrjene svoje postojauka, da se. jih je smatralo za nezavzetne. Že nar^vna lega Jetaka, da bi se dobra armada tam lahko ustavljala Še delj časa sovražnim napadom. Kar je manjkialo še ti; naravni moči postojank, so nadoinestile umetne ch brambne zgraidbe in gicer so segade v okolico NarolMiasta (južno od TomaSovega). Rusi so delali tu ve6 mescev, da so postavili postojanJca, ki diela ruskim inženirjem vso 5ast. S pomofijo te jzvrstno prirejene postojanke so nanieravali Rusi ustaviti prodiranjezveznih armad, a pokaiza^o se je, d.a ruskja armada ni bila sposobna izvest* naSrta svojih voditeljev.. Izgubila je odporno silo. Kako ravnajo v Rusiji z vojnimi ujetniki. Svedski general Hjalm^rson, ki s© je vrnil iz Kitajske, kjer je imel pogobore, zadevajjofie upeljavo švedskegai orožništva v kitajslci državi, poroča v listu ,,:Aftonbladet" dne 26. junija, da je ividel na svoji vožnji skozi Irkutsk a^ibtrijske vojne ujetnike, kako so prevažali ivodo. Ruski so jih s t r a ž i 1 i z b i 6 i. Ko je vprašal švedski general enega teh avstriiskih vojnih ujetnikov., kako se z njimi rayna v Rusiji, mu je ta pokazal ^vojo roko, katera je še bila k r v a v a o d u d a r c a, ki mu ga je zadal ruski vojak. — Z Nemci ravnajo Rusi še slabSe in vrira tega morajo tudi stradati. Slovenskim materam! Na vas slovenske matere naslovljamo ta poziv Največji del moških je zapustilo svoje hiše, žene in deco, matere, sestre in brate, ter so šli v boj, da branijo državo pred sovražnikora. Skoro pojdejo tndi oni, ki so še ostali, in ve, slovenske matere, boste morale same prevzeti na-se težko skrb, da nam rešite in ohranite slovensko ime in slovenski narod. Težka naloga je to, zato pa tudi dvakrat toliko častna. Mnogokrat je padala v naSi minolosti taka dolžnost na naše matere in vsikdar so jo vestno izvršile. Mnogokrat so nam bile opustošene naše vasi in mesta, ali naše matere niso obupovale, marvefi so, kakor njihovi očetje, možje in bratje, izvršile svojo slovensko dolžnost. In kar imamo danes mi, njihovi potomci, na tem se imamo zahvaliti Djim. 11 fcedaj je prišla vrsta na današnje slovenske matere, da dokatejo, da so vredne hčere, žene in sestre svojih ^lovenskih očetov, mož in bratov, ki se junaško bore v današnji vojni. Slovenskih mater dolžnost ne sega na bojno poije, inarveč je njihova dolžnost ta, da vi-edno vzgoje cašo slovensko deco, našo slovensko bodočaost. Zato treba, da si je vsaka slovenska mati v svesti, da je poleg katoličanke in Avstrijke tudi Slovenka, česar se ne sme nikjer sramovati, nikjer zatajiti, marveč izpovedati vsikdar odkrito ia jasno. Kakor zavedna Slovenka bo vzgajala svoje otroke v sbvenskem duhu, govorila bo ž njimi in drugimi, prijatelji in neprijatelji, samo v slovenskem jeziku, ličila jih bo, da se morajo vsikdar ponašati s slovensk m imenom in da ga ne bodo nikjer, pred nikomur in od nikogar puščale nekaznjeno žaliti in blatiti. Ker nam bo vsled vojne trpelo tudi gospodarttvo in bo po mnogih krajih vse uničeno, bo dolžnost naših mater velika in težka tadi v tem pogledu! Ali, naj se ne plašijo! Tudi to se bo moglo sčasoma premagati, čeiudi ne naenkrat Slovenska mati delaj, štedi m se izogiblji -vsakega nepotrebnega troška, opuščaj gizdavost in zabave! Tako boš z izgledom uCila tudi svojo deco. Ako bo5 ljubila svojo deco, in jo udla, naj se ljubi med seboj in naj to ljubezen daja tudi vsemu slovenskemu narodu, pride sloga, brez kalere ni rešitve in življenja za noben narod, najmanje pa za naš slovenski! Ako bo slovenska mati sebi in svoji deci ohranjala živo vero v Boga in lepšo bodočnost svojega nareda, ako bo ohranjala neskaljen spomin na junaške svoje očete, može in brate — in ga izročala deci kot relikvijo, ohrani nam slovensko ime, narod in domovino. Zarotite se, slovenske matere, da boste delale tako! In začnite takoj! V vas in vaših otrocih je bodočnost slovenskega naroda! SloMenske naše matere — pokažite se!