Prošnja za slovenskega potovalnega učitelja. (Sklenjena v 5. občnpm zboru Siovenskega drnštva.) Visoko c. k. ministerstvo poljedelstva! Političnega ..Slovenskega društva" veleudaao podpisaaemu odboru je bilo v občnem zboru dne 2. decembra 1888 v Mariboru naročeno: visokemu c. k. miaisterstvu predložiti uajpokoraejšo prošnjo, naj oao blagovoli imenovati slovenščine popolaem veščega potovalnega ačitelja za gospodarski podak sloveaskim kmetskim ljadeia aavStajerskem. Na sloveaskem Štajerskem živi več kakor 400.000 duš kinetskega prebivalstva. Pečajo se zvečinoma s poljedelstvom, vinogradstvom, živinorejo, sadjerejstvom, bučelarstvom, hmeljaratvom, gozdarstvom, ribstvom itd. Toda za gospodarstveni poduk je primeroma vae premalo skrbljeno, Štajerski deželai zbor je sicer uže 1. 1863 sklenil gospodarsko aloveasko berilo izdati, a ga še sedaj niiaamo, ko je uže 20 let miaalo. Dežela vzdržuje kmetijsko šolo v GrottenLofu, podkovako šolo v Gradci, sadje- in viaorejsko šolo v Mariboru. Ali vse tote šole so popolnem aemške ia toraj pred vseia le nemškim kaietovalcem koristae. Imaaio v deželi več gospodarskih društev: n. pr. gozdarako, vrtnarsko, mlekarsko, viaorejsko, peratniasko, bučelarsko, konjerejsko društvo itd. Izmed teb uplivajo na slovenske kmete saj nekoliko: koajerejsko, perutninsko, bucelarsko in gozdarsko drustvo. KoLiko ? To se lehko uvaža iz tega, da je le koajerejsko društvo svoja dirkarska pravila dalo sloveaski natisnoti, druga vsa poslujejo le aemški ia so toraj zopet le bolje za uemško prebivalstvo pristopaa. C. k. Jsinetijska družba v Gradci iaia sicer po celem Štajerskem svoje podružaice; aa alovenskem Štajerskem 17. Vendar sloveaskih. kmetov je malo vpisaaib, ker se v ajili zopet z malimi izjeiaaaii povsod le v ajim aerazuailjivej aemščini posluje. Omenjeaa kmetijska družba dobiva zaatno državne in deželake podpore iu vzdržuje več potovalnih učiteljev, kojib pa aobedea ue zaa sloveaski. Zato le bolje aied aemške kaietovalcu zahajajo. Casili pridejo tudi v spodnj Štajer, govorijo po uro dolge govore nemške ia prosijo aaposled kovega uoitelja, naj povedaao kmetom tolmači. Zgodilo senžeje, da ho kmetje všli, preden je do tolmačenja prialo. To je vaeobče zaaao pri nas in skoraj ai verjetno, da bi centralni odbor ne bil spozaal potrebe nastaviti slovenščine p o p o 1 n e m zaiožnib potovalaih učiteljev, zlasti ker se v tej reei uže dolgo ia javno govori ia ker ao celo Sloveaci za to prosili. Ti so aamreč oanovali nže priailjeni posamezna gospodarska društva, n. pr. bmeljarako društvo v Žavci, sadjerejsko društvo cesarjevič Rudolfovo pri št. Juriji aa južnej železnici. No, in to društvu je letos prošnjo za potovalaega učitelja slovenskega vložilo pri ceatralnem odboru kmotijske družbe štajerske v Gradci — zastoaj.^ Na sloveaskeai Štajerskem vgnezdila seje v Brežiškem okraji nesrečaa trtna uš — filoksera. Visoka vlada je uvidevši potrebo poduka taiaošajira ljudera imeaovala potovalaega učitelja v oaebi g. Julija Haazel-na bivšega adjunkta aa sadje- ia vinorejskej aoli v Mariboru Toda mož ai zmožen slovenski govoriti in toraj ni mogel v slovenskem okraji, kakoršea je Brežiški, vspešno delovati. To je tudi nesrečna skušaja potrdila. Nevedni kmetje so se namreč trtno-ašaej koinisiji bili aprli tako, da so žaadarji 1 ustrelili, 53 pred okrožao sodaijo celjsko odgnali. Vseobčno mneaje pa je, da bi se bila tolika aesreča zabraaila, ko bi kmetje bili podučeai o postavi, o nalogi komisije, sploh ko bi potovalni učitelj svojej nalogi bil kos, kar pa ai, ker s ktneti zarad svoje nezmožaosti v sloveaskem jeziku govoriti ne aiore. Korist potovalaih učiteljev^je povsod priznaaa ia bi zlasti na spodajem Štajerskem bila zaatna, ker bi razna društva n. pr. hmeljarsko, konjerejsko, bučeJarsko, sadjerejsko, mlekarsko, vrtaarsko in tudi kmetijska družba štajerska laglje iu vspešneje delovala. Zato prosi slovensko društvo tera nujaejae, aaj visoko c, k. mi ni aterat vo blagovoli za spodnji Štajer s sodežera v Mariboru, k d er se naiiaja tudi učiteljišče i a duhovšnica, imenovati aloveaščiao v besedi ia pisavi popolaem zmožnega, zgovoraega potovalaega n c i t e 1 j a! V Mariboru dne t. dec. J883.