POLITIKA Rudi Merljak, slovenski državni uradnik, pristojen za koroške Slovence. Zanj so zamejci več ko samo službena obveznost. Stran 3 rm •li Številka 49 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 9. december 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec ŠPORT SAK je imel občni zbor. Razpravljali so tudi o finančnih vprašanjih in v tej zvezi kritizirali osrednje organizacije. Strani 14/15 Pomembna pridobitev za Rožane: Regionalni center v Št. Jakobu Nagrada in odlikovanje Predsednik SPD „Borovlje" Melhior Verdel je prejel od Zveze kulturnih organizacij Slovenije Srebrno odličje. jri Njegovi veliki zaslugi sta poživitev kulturnega delovanja v Borovljah in obnovitev kulturnega doma pri Cingelcu na Trati. Melhiorju Verdelu iskreno čestitamo! -k Prav tako je bil nagrajen radiški župnik in vodja Dušnopastirskega urada dr. Jože Marketz: dobil je letošnjo deželno pospeševalno nagrado za svojo disertacijo in znanstveno delo „Interkulturelle Verständigung im christlichen Konzept I Der Beitrag der Kirche zum Zusammenleben der slowenischen und deutschen Volksgruppe in Kärnten." Tudi njemu iskreno čestitamo! Farna dvorana v Št. Jakobu postaja pomembno komunikacijsko in izobraževalno središče za Rožane. Fara je skupaj s Katoliško prosveto uredila primerno infrastrukturo za regionalni center, ki naj bi služil raznovrstnim aktivnostim domačinov in tudi ljudi iz sosednjih občin. Že pri tednu odprtih vrat se je izkazalo, da tu postaja pomembno središče predvsem slovensko govoreče mladine, po drugi strani pa izbrane prireditve pospešujejo zbliževanje pripadnikov obeh narodnih skupin. Reportažo o regionalnem centru lahko preberete na strani 8. Prijatelji. Snega še ni, očitno v pa Maje in Julije z Bistrice nad - Pliberkom tega sploh ne moti. Saj imata ^ tyüba prijatelja — ^boda na Breškem , /ezeru. Večkrat ju °biščeta, ju °bčudujeta in se z niima poigrata. Zelo v pa sta tudi veseli, se jima ni treba bati, da bi ju zapu-stHa. Labodi ne j. bežijo, niti ne pred ^rzio zimo. Slika: M. Reckar 2 Politika petek, totek, 9. december 1994^. ^ december 1994 Politika 3 Adrian kert Komentar NAŠEGA TEDNIKA Avstrijci smo in bomo Ste dobro prebrali naslov? Potem že lahko začnete ugibati, o čem je pisanje. Seveda, o patriotizmu, o ponosu Avstrijk in Avstrijcev, da smo to, kar smo. Morda se še spominjate, kako ponosno so avstrijski mediji ob državnem prazniku poročali o najnovejšem povpraševanju, ki je prineslo kar(!) 66% patriotov. Škoda se mi le zdi, da o tem ni poročal tisti patriotični športni komentator, ki ob športnih uspehih Avstrijcev pred mikrofonom dobesedno gineva od patriotizma in si, vsem nevernežem na oko, ovija primerne šale okoli ramen. Morda se bi v tem primeru ogrnil v avstrijsko zastavo ali se vsaj oblekel v modično rdeče-belo in tako pritegnil (za naslednjo anketo) še katerega od 34% nepatriotov. Kakorkoli že, trend da tudi brez poudarjenja upati na rast odstotkov. Minili so torej časi, ko je bila država neki izrodek, minili časi, ko Avstrijci niso vedeli, kam naj se obrnejo, in so se za las vrgli v roke zvodniku kakor mlada pocestnica, nova v metje-ju, ki še nima potrebnega varuha. Nemški narod se nam je nekoč zdel imeniten, ne toliko po skupnem jeziku (Je to res?), kakor veliko bolj zaradi slavne zgodovine in vojske. Navdušeni nad „Heute gehört uns Deutschland und morgen die ganze Welt” so se hoteli pokazati svetu in vesolju. Bi pač danes namesto „knödlov“ jedli „klöße“ in namesto „palatschink“ uživali „pfannkuchne“. Kaj nam mar, dokler je vse iz iste moke. Nekaterim med 34% nepatrioti bi to še danes bilo bolj po godu. Vendar, kdo se bo ubadal s to nepomembno manjšino, ki pošilja presenečenja v obliki pisem! To so neki skrajneži, ki se od časa do časa pojavijo, in izginjajo tako hitro kakor so prišli. Kdo se bo oziral nanje, ko jih še policija ne jemlje resno. Sami se bojo pomirili. Ostanite „cool“ (v policijskem žargonu). Večini vendarle „knödli“ bolj dišijo kot „kloßi“. Morda je v „kloßu“ preveč prepotentnosti, ki je avstrijski muhasti organizem ne prenaša skozi celo leto. Poleti se nekako navadi nanjo, celo s slastjo jo uživa, proti jeseni pa navdušenost splahni in ta ostra začimba začne presedati. Bolj se prileže vetrnjaštvo, tipično avstrijska začimba, ki je verjetno laže prebavljiva in povrhu vpliva na značaj. Le tako je razložljivo, da vetrnjaki postanejo trdni patrioti, v najboljšem pomenu besede, kakor ponazarja trend povpraševanj. Saj no, Savel se je spremenil v Pavla, zakaj nemčurski Avstrijec ne bi mogel postati ponosen Avstrijec, ki je opustil škiljenje proti severu? Različnost kulinarike se zrcali v različnosti značajev. Nemec je človek trdnega prepričanja, ali tu ali tam, ali neofašist ali antifašist. Avstrijec je po značaju podoben tehtnici ali vetrnjaku. Zdaj tu zdaj tam, včasih se obrne na desno, včasih kam drugam. Niha kakor nihalo v uri. Ekstremnosti pravzaprav zavrača, vendar ko opazi, kako se tehtnica niža na desni strani in bi nemara ostal sam nevtralnen zmernež, se z vetrom obrne in stopi za korak ali dva na desno (pač zaradi videza in nič drugega), hkrati pa odločno protestira proti zlim podtikavanjem, češ da je desni ekstremist. Avstrijec rad plava s tokom in se celo ponaša z nadarjenostjo hitrega prilagajanja. Marsikdaj tega ali onega ne počne iz resnične želje, kate-rikrat le, da ohrani usklajenost in ostane zvest trendu. Pravzaprav lepa značajska črta, če ne bi občutek hlapčevstva pridodajal grenkega okusa. Avstrijcu pač ni bila položena v zibelko lastnost ugovarjanja, zato raje naredi, kar mu je narejeno, in ohrani svoj mir (glej avstrijske šolske ravnatelje itn.). Iz napak se Avstrijec le stežka uči, veliko raje jih ponavlja. (Morebiti ni naključje, da si izmišljamo vice, kakor tistega o Štajercu, ki si gre trikrat ogledat isti film, pa se prijema za glavo in ne razume v filmu, kako se lahko trikrat zapelje v isto drevo.) Vsaj po posebnosti značaja je Avstrijec prav gotovo človek posebnega kova in se z vso upra-vičenosto lahko ponosno šteje za pripadnika izrednega in izvirnega naroda. In ponosa mu nihče nima pravice odrekati. Vprašanje je le, kako pristen je ta ponos pri nekaterih. Ce se opisane značajske črte zdijo komu zelo podobne značaju pristnega Korošca, je to nena-meravano in zgolj naključje. Lahko noč in nasvidenje, Avstrija! Do naslednje ankete. „Zagovarjam skufost, a zadeva je kočljiva“ V prejšnji izdaji NAŠEGA TEDNIKA smo objavili resolucijo SKD „Globasnica", v kateri glo-baški kulturniki zahtevajo združitev osrednjih kulturnih in političnih organizacij ter skupen slovenski časopis. Poleg tega je globaško kulturno društvo posredovalo resolucijo vsem slovenskim prosvetnim društvom ter jim predlagalo, da bi sprejela podobno resolucijo. Vprašali smo predsednike nekaterih društev za njihovo stališče. Emil Muri, predsednik SRD „Gorjanci“ Kotmara vas: Sem za to, kar Globašani zah- j^acije. Politična združitev pa bi b'la nesmiselna, ker ne moreš Kot smo že poročali, je SKD „Globasnica' jetično vsa kulturna društva sprejelo sprejelo resolucijo, s katero želi iide°0?0e5 razTk."s^p^časo-doseči, da bi društva na bazi odločno zahtevala pjsbi bn dober, ker bi lahko izha- uresničitev skupnih organizacijskih struktur. lahk^čaSikarf btijL proM Pozanimali smo se, kakšne so reakcije. j;0j neodvisni poročevalci in ne P1 glasniki ene ali druge organi- tevajo. Predvsem velja to za skupno politično zastopstvo.' Kakšno naj bi to bilo, sicer ni vseh stališč spraviti pod eno enostavna zadeva, vsekakor pa ^ankarsko streho. "ost nemške stranke in Slove» „Vinko Pofanlč* Skociian;8 ” izkoriščajo zoper interese nase z ^ obeh narodne skupnosti. tednikov, ker se trenutno potrati Jožko Hudi, predsednik SRD ^up denarja za prazen nič. Glede „Edinost“ Pliberk: ^Jlture menim, da ne bi smel biti Zagovarjam združitev obeh Problem spraviti pod skupno tednikov in obeh osrednjih kul- streho vseh panog, od športa turnih organizacij. Nisem pa za Preko gledališča do petja. Glede združitev političnih organizacij. Politike mi ni jasno, zakaj ne bi Skupna kulturna organizacija je '"hiele obstajati različne tenden-potrebna, ker na podeželja ce, saj je to osnovna človekova pravica. Ko pa gre za narod, moramo poznati samo skupen interes. Hanzi Dragaschnig, predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Drabosnjak“ Kostanje: O tem, ali bo naše društvo sprejelo podobno resolucijo kakor Globašani, sam ne morem sklepati, temveč bo to naš odbor. Moje osebno mnenje pa je že znano, saj sem že podprl lanskoletni referendum za skupno demokratično zastopstvo. Ne vidim vzroka, zakaj bi sedaj spremenil svoje stališče. V podeželskih društvih so zajete vse struje, pomembno pa bi bilo, da se kaj spremeni v centralah. Melhior Verdel, predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Borovlje“: Zadeva je zelo kočljiva. V okvi- ru odbora bomo o globaški resoluciji razpravljali, vendar osebno vidim nevarnost, da bi lahko to pomenilo vnašanje prepira v društva. Tako bi več podrli kakor naredili dobrega — pa čeprav si želim skupnost v katerikoli obliki. Zato mislim, da bi moralo priti do rešitve v Celovcu in ne s strani društev. Fric Kert, predsednik Mešanega pevskega zbora „Podju-na-Pliberk“: Glede vsebine je resolucija v redu. V našem društvu jo bom dal v razpravo in si lahko predstavljam, da bomo prišli do podobnega zaključka. Treba pa je biti pri formuliranju resolucije zelo previden in obziren, ker nočemo zožiti pogovorne baze z ljudmi, ki so nasprotnega mnenja. Janko Kulmesch Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Če bosta Organizacija združenih narodov in Severnoatlantska zveza NATO še naprej tako učinkovito varovali varnostna območja v Bosni pred pravo pomočjo kakor do zdaj, potem bosta kmalu smeli čestitati srbskim napadalcem za popolni uspeh. SALZBURG - SLOVENIJA V prihodnje sodelovanje boljše? Dežela Salzburg je sicer že leta 1992 podpisala z Republiko Slovenijo skupno izjavo o vsestranskem sodelovanju, vendar se stvari razvijajo bolj počasi. Sedaj ima RS v Salzburgu častnega konzula, ki naj bi pomagal k učinkovitejšemu sodelovanju. To je Berti Emberger, doslej 3. predsednik salzburškega deželnega zbora. Doslej je Salzburg pokrival izključno slovenski generalni konzulat v Celovcu. Prejšnji torek se je slovenski častni konzul prvič pred-( stavil salzburški javnosti. Slovesnega odprtja častnega konzulata so se udeležili najvišji zastopniki dežele z deželnim glavarjem dr. Katschtalerjem na čelu. V imenu R Slovenije sta spregovorila veleposlanica dr. Katja Boh in generalni konzul Dl Jože Jeraj, manjkal pa je vsaj en visok zastopnik slovenske vlade. Embergerjev cilj je: „Salz- buržani morajo spoznati Slovenijo kot državo, ki ni provinca bivše Jugoslavije.“ K temu naj bi prispevale predvsem ekskurzije v Slovenijo, lobiranje in redni stiki na gospodarskem, kulturnem in izobraževalnem področju. Zanimivo je za Salzburg, a tudi za Bavarsko predvsem še pristanišče Koper; zato bo treba izboljšati obstoječe prometne vezi. V prihodnje naj bi bilo v Salzburški tudi več slovenskih kulturnih prireditev. Sicer pa v Salzburgu že več let obstaja slovensko kulturno društvo „Oton Župančič“ ter slovenska farna skupnost. Vsega skupaj živi v deželi onkraj Visokih Tur okoli 700 Slovencev. Ali bo uspelo okrepiti sodelovanje med R Slovenijo in deželo Salzburg, bo seveda odvisno tudi od dobrega promoviranja in denarja. To pa je na žalost že doslej več ko primanjkovalo. Slovenec z dušo in telesom Rudi Merljak, slovenski državni uradnik, pristojen za koroške Sloven-ce, je človek, ki v zamejskih rojakih ne vidi zgolj službene obveznosti, kratka predstavitev velikega prijatelja. Mirne vesti lahko zapišemo, da J slovenski državni upravi le red-^°kdo pozna problematiko ^roških Slovencev tako dobro 'akor Rudi Merljak, svetovalec na Uradu za Slovence v zamejst-.,u in po svetu. Pozna ne samo 'hančne probleme in želje slo-y®nskih manjšin na Koroškem, Madžarskem in v Italiji, ukvarja j*6 Predvsem tudi z njihovimi vse-Qlr|skimi vprašanji. To v podrob-n°sti in na vseh področjih. Že od zgodnje mladosti redno Efebira NAŠ TEDNIK od prvega a°_ zadnjega odstavka. Se preden poročajo javna Občila o izidu tekem SAK — Terljak že pokliče v Celovec, :aiti njegova povezanost s , ^tlno dejavnostjo koroških ^ovencev je neizmerna. Ko smo leta 1988 na Dunaju ^rugič demonstrirali za skupno Enojezično šolo — se je Rudi fontano odločil, da se z Možino udeleži pohoda, čeprav je hudo mučila vročina. Njegov čredo se glasi: „Nalo-p Republike Slovenije je, da na-1?di vse za preživetje zamejskih •W/encev“. In: „Verjamem, da bo S|°venski narod kot socialni in etnični organizem preživel, ker ima za to vse možnosti. Mora pa to tudi hoteti!“ Odprt. Ne ugovarja, če mu kdo reče, da je „etnocentrist“. Kljub temu pa se ne obdaja z etničnim plotom. Je maksimalno zakoreninjen v svojem narodu in kljub temu odprt. Neznansko ga zanimajo druge kulture in narodi, posebej še ogroženi. Nikakor ne odklanja sožitja in sodelovanja, je pa hkrati trdno prepričan: samo narodno skupnost, ki stoji na lastnih nogah in ki gradi na trdnih samostojnih temeljih, lahko uspešno sodeluje z drugimi, večjimi. Če se tega ne zaveda, se prej ali slej asimilira. Na vprašanje NAŠEGA TEDNIKA, kako ocenjuje položaj koroških Slovencev, je odgovoril: „Zaskrbljujoče in z elementi upanja. Če kdo išče na Koroškem slovenski jezik, utegne biti zelo razočaran. Prideš v vas, kjer statistično Slovencev sploh ni, pa slišiš, kako večina govori slovensko. To je koroški misterij.“ Kljub temu je poln upanja. Ne samo zaradi spremenjenja narodnopolitičnega ozračja, tem- več predvsem zaradi visoke organiziranosti manjšine in njenih dosežkov, od zadružništva preko kulture pa do športa. „Očitno je, da del koroških Slovencev krepi svojo samozavest in ponos. Brez tega in brez ustreznih lastnih struktur ne moreš preživeti!“ Zato ga tembolj moti, da v naši narodni skupnosti ni večjega sodelovanja in da nam ne uspe uresničiti skupnih struktur. Sicer pa bipolarnost ni specifična za koroške Slovence. Boji med liberalci in klerikalci so bili za slovenski narod značilni že na koncu prejšnjega stoletja in so se v Jugoslaviji stopnjevali do neznosnega. Merljak: „Ta bipolarnost je formula, ki je danes kontraproduktivna. Zato mene zanima zbliževanje, povezovanje in iskanje skupnih struktur. Če bi zamisel o povezovanju ini-ciirala ZSO, bi jo popolnoma podpiral — tako, kakor jo podpiram sedaj, ko jo je iniciiral NSKS. Moja .ideologija' je zelo preprosta, vsebuje dve sestavni-ci: narod in demokracija." Zelje. Na koncu našega pogovora smo Rudija Merljaka vprašali, katere so njegove tri želje za leta do 2000. Ni dolgo razmišljal, ko jih je imenoval: „Prva —- da bi se povečalo število Korošcev, ki se priznavajo k slovenstvu. Druga — da bi se koroški Slovenci zavedali svoje veličastne preteklosti in pri tem črpali novo samozavest. Tretja — da bi se formiralo skupno, demokratično izbrano zastopstvo, ki bo lahko legitimno in predv em tudi učinkovito uveljavljalo interese koroških Slovencev." Dodal je še četrto željo: „Da bi se SAK uvrstil v II. ligo, po letu 2000 pa v prvo." Janko Kulmesch 4 Politika Črni panter, grb Karantanije: Za Republiko Slovenijo neumesten? Mnogi slovenski predstavniki negodujejo nad tem, ker današnjega prapora in grba Slovenije v svetu ne prepoznavajo. Prapor zamenjujejo z ruskim, srbskim in slovaškim. V Sloveniji je danes že prevladalo spoznanje, da so si po razglasitvi neodvisnosti na hitro privzeli za prapor stare panslovanske barve in ponesrečeno sestavljen grb, ki odraža dejansko slovenska znamenja pod prvo Jugoslavijo (tri zvezde) in pod drugo Jugoslavijo (Triglav), pod katerima je bila Slovenija, ne pa nje same. Nobena skrivnost ni več, da je vladajoča garnitura, ki je izhajala še iz jugoslovanskega obdobja, hotela tudi v novi Sloveniji ohraniti staro simboliko Jugoslavije. V podtalju se je namreč še vedno težilo za tem, da bi se prej ko mogoče obnovila neka „južno-vzhodna“ skupnost, na katero bi se prilegali stari jugoslovanski simboli. Zaradi tega so se stare sile uprle, da bi Slovenija dobila in-signije svoje stare državnosti, izvirajoče iz Karantanije: črnega panterja in črno-belo-črni prapor. Posledica tega: svetovna javnost slovenskih državnih znamenj ne prepoznava. Kar zadeva karantanske simbole, je treba vedeti, da je znak s panterjem prvič izpričan že leta 1160 na pečatu Otokarja III., mejnega grofa v Karantanski krajini; tri leta zatem tudi na pečatu koroškega vojvode Hermana. Prapor s panterjem pa na pečatu iz leta 1205. Toda njegova podoba je še starejša: nad vhodom v stolnico pri Gospe Sveti je vzidan kamen iz rimskih časov, na katerem sta dva panterja kot simbola Kristusovega vstajenja. Na Koroškem, vojvodini naslednici Karantanije, je grb s panterjem šel iz rabe leta 1269, Marijana Železnikar Z MOJEGA VIDIKA Pred dvema tednoma sem se skupaj s še dvanajstimi mladinci, v okviru mladinske delegacije, udeležila prvega obiska kakega avstrijskega predsednika v Izraelu. Medtem ko se je mladinska delegacija bolj osredotočila na dandanašnja mirovna pogajanja, se srečala z Izraelci in Palestinci, poskušala utrditi prijateljstva, se je gospod predsednik Thomas Klestil bolj posvečal problemom iz preteklosti, popravi krivic in sodelovanju med državama. Kljub temu pa me je zelo razžalostilo, ko sem prišla nazaj in sem slišala mnenja nekaterih ljudi, pa tudi mnenja nekaterih medijev, češ Klestil lahko obljublja Izraelu denar, da mu v knesetu ploskajo, plačati bodo morali pa davkoplačevalci. Le malokdo izmed teh ljudi pa je najbrž pomislil, da je predsednik obljubil le poravnavo krivic. Res je, da nekatere žrtve antisemitizma že prejemajo pokojnine v odškodnino. Toda tu so še mnogi Judi, ki so bili oropani za svoje otroštvo oziroma mladost, v času najhujšega anti- semitizma so jim pobrali vse premoženje; nikoli ga več niso dobili nazaj. Mnogi izmed teh ljudi so bili mučeni telesno, nekateri pa so ob izgubi najdražjih preživljali duševno stisko. Antisemitizem je bil in na žalost še vedno je ena izmed najhujših oblik zla. Zanj so krivi tako izvrševalci kakor gledalci. Ko smo obiskali Yad Vas-hem, smo se vsi skupaj zamislili. Ta spomenik žrtvam antisemitizma nam je pokazal veličastnost ljudi, ki so v času 2. svetovne vojne pomagali Judom in jih rešili. Vsak izmed teh ima namreč pravico do svojega drevesa v tem kraju. Ob vsakem drevesu so zapisana imena ljudi, ki so tvegali svoje življenje, da bi rešili življenje nekomu drugemu. Najbolj zaslužno pri tem je dansko ljudstvo, ki je v eni noči v treh čolnih prepeljalo vse svoje Jude na Švedsko, in jih tako rešilo pred smrtjo. Vesela sem, da je tam veliko dreves, saj to pomeni, da so bili nekateri ljudje le tako pogumni in so se postavili proti antisemitizmu. V Yad Vashemu pa niso prikazane le spodbudne stvari, pač pa tudi zelo žalostne. Videli smo npr. testamente ljudi, ki so bili žrtve krivičnega nasilja. Ena izmed teh žrtev je napisala: Moja poslednja želja je, da bi kdo prebral te vrstice in da naše trpljenje ter smrt ne bi bila zaman. Prikazana je vsa pot njihovega trpljenja, od življenja v getu do smrti v koncentracijskih taboriščih. Odkriti so tudi mnogi načrti Hitlerja in njegovih sodelavcev o iztrebitvi devetih, v Evropi živečih, milijonov Judov, kar jim je v veliki meri tudi uspelo. Zakaj je moral umreti tudi poldrugi milijon nedolžnih otrok? Zakaj dandanašnjih antisemi- Treba je poravnati krivice Nekaj vtisov s potovanja v Izrael ko je umrl zadnji vojvoda ']! domače rodbine Spanheim. Ti'h krat so uvedli grb, ki je ostal1“ veljavi do danes. Na Štajerskert vojvodini, ki je izhajala iz Karafl tanske krajine, pa se je parite ohranil v beli barvi na zelenel ščitu prav do danes. oai'ds Zgodovinsko gledano je p: ter tisti znak, ki se nanaša niZQ; širše območje, kot pa je koroške štajersko in slovensko. Bil i' namreč znak velike vojvodine Ke rantanije, ki je segala do Istre ( do Verone v severni Italiji. V nekdanji veronski k (Benečija) se je ohranil pod imli § nom „la dolce“ v mnogih rwiih binskih grbih. Ime „la doleta p (sladka) se nanaša na njegovih, bajko, češ da spušča iz žrevosl neizmerno sladak vonj. 7et Felc Gre potemtakem za edinstvena znak današnjega območja Alp6 Po Jadran, katerega si odgovonfjab prizadevajo uveljaviti kot kuij r turno in gospodarsko skur nost. K, tov ne ganejo črni napisi krajev, kjer so bila koncentracijska taborišča? Zanima me, kaj bi Jezus, ki je bil sam Jud, rekel na njihovo zatiranje, za katero so krivi tudi mnogi kristjani? Vsakomur, ki še pomišlja, ali je ta odškodnina upravičena, bi predlagala, naj se postavi v položaj žrtev. Moje mnenje je, da jim ta denar, ki je neke vrste neporavnana vojna odškodnina, pripada. Avstrija si je namreč vse predolgo — mnoge žrtve so že mrtve — zatiskala oči pred antisemitizmom z izgovorom, češ da je bila Avstrija sama napadena in priključena k Nemčiji, neupoštevajoč, da so bili Hitler in pa mnogi njegovi najožji sodelavci avstrijskega rodu. Mnogi pa pozabljajo, da je bil antisemitizem močan že pred 2-svetovno vojno, ko je dosegel vrh, a tudi po njej, dandanes pa se spet srečujemo z novim antisemitizmom. Zato mislim, da moramo krivico, kolikor je to sploh še mogoče, čimprej popraviti in pomagati državi, katere številni državljani so še oz. so bili avstrijski državljani. K te Di II sni »reb ab , Evro |Ua java ?nai snon "bčir 1 Ro i’e/o< 'arji 0 te ;si0 Ne brni lom eite Priznajmo napake in spravimo se z Judi, kakor je to storil naš katoliški poglavar, ki jih je uradno razglasil za naše brate. fenu -'iin S k Nj; Nj6' UAI Nvi ?js, ^0 Petek, i. ^ december 1994 5 Iz naših občin JPUAK: Nagovoriti čim več ljudi ne glede : na njihovo strankarsko opredelitev eP Letos poleti je Milka Hudobnik prevzela tajništvo Politično upravne aka-aitdemije. Z njo smo se pogovarjali o njenih predstavah in ciljih, katere si je ^Zastavila pri svojem delu. J' Kaj te je motiviralo, da si pre-vzela tajništvo Politično 3 i upravne akademije? Že leta 1984 sem na Dunaju .l°biskala trimesečni tečaj Kato-t Jške socialne akademije (KSÖ), /i šola mlade ljudi iz vseh zvez-0 * dežel Avstrije, ki želijo delati c6Ja Področju izobraževanja odras-Nato sem se še isto leto za-woslila kot tajnica Narodnega Feta koroških Slovencev in to telo opravljala skozi 10 let. Delo #ia nsks je bilo zelo zanimivo, pröpoznala sem veliko ljudi, iiijabrala sem si znanja na področ-<4U manjšinske politike in orga-uFZacijskega dela nasploh. Delo |te tajništvu PUAK smatram kot Jtev izziv na sicer že znanem itedročju. Kateremu delu se želiš težiščno posvetiti? Prvi in najvažnejši adresati za ponudbe PUAK so seveda občinski odborniki/odbornice in s tem v zvezi je težišče na izobraževalnih ponudbah za potrebe na komunalni ravni. Z izobraževalnim programom PUAK pa hočemo seveda še bolj kot v preteklosti doseči tudi mladino in ženske. V načrtu so že retorična šolanja ter predavanja o zdravi prehrani. V pogovorih z občinskimi odborniki slovenskih frakcij opažamo, da deloma manjka identifikacija z deželno EL in marsikdo obžaljuje, da Kluba slovenskih občinskih odbornikov ni več. V koliko bo PUAK lahko nadomestilo za tak klub? PUAK nima namena nadomeščati katerokoli slovensko organizacijo. Pač pa se pojmuje kot izobraževalna ustanova, ki nudi vsem občinskim odbornicam/odbornikom strokovno pomoč pri izvajanju svoje funkcije v občini v kolikor je možno nastajajoča vprašanja reševati v okviru semi- narjev in predavanj. Z našimi izobraževalnimi ponudbami hočemo nagovoriti čim večji krog zainteresiranih ne glede na njihovo politično ali strankarsko opredelitev. Dejstvo je, da bo potrebno za občine oblikovati individualne politične koncepte. Kakšno konkretno pomoč si občinski odborniki lahko pričakujejo od PUAK? PUAK bo lahko skupno s strokovnjaki/referenti pomagala pri analizi problemov, ki se kažejo na občinski ravni in nakazala poti do možne rešitve. Prav tako bo lahko pomagala pri formuliranju konkretnih ciljev - realizacija sama pa je in bo ostala v kompetenci krajevnih aktivistov. Vidiš tudi konkretne možnosti motiviranja mladine za politično delo? Na sedežu PUAK ravnokar potekajo priprave na srečanje Mladine evropskih narodnih skupnosti - v te priprave je vključenih okoli 30 mladih, ki hkrati spoznavajo tudi politično delovanje in ki bodo gotovo tudi v bodoče iskali kontakte tako k PUAK, kot tudi k drugim slovenskim organizacijam. Delovanje Politično upravne akademije (PUAK) Medtem deluje PUAK že dve leti in pol in v tem času je bilo možno ure-sničiti že lepo število izobraževalnih projektov: • • Evropska skupnost I - V okviru informiranja avstrijskega Prebivalstva o prednostnih težavah -b Pričakovanem vstopu Avstrije v Skopsko skupnost smo s strani ^UAK izvedli vrsto informativnih pre-avanj na to temo. ■ • • Možnosti občinske politike ~ Za občinske politike smo skupno , našim skorajda že „stalnim“ referen-,0ni dr. Karlom Staudingerjem izvedli Jopič seminarjev na temo „Možnosti očinske politike“, tako za odbornike 'Rožu in Žili ter v Podjuni. ■ •. o kanalizaciji , ~ Predvsem za občinske odborni-J''odbornice so potekali tudi semi-arii na temo „Kanalizacija". So so s 3.tematiko soočani trenutno domala 'si občinski sveti na Koroškem. Tako, 1 a je PUAK s priredbo teh seminarjev Joiagala našim komunalnim aktivi-'Orn priti do strokovnih informacij o ei tematiki. ) ■ •. seminarji retorike - , " Širšemu krogu interesentov smo Jnudili vrsto seminarjev v slovenšči-1 in nemščini, ki so potekali deloma - ? Koroškem in deloma v Sloveniji. I Nja retoričnih seminarjev se bo na-, Nevala tudi v prihodnjih letih in želja ' [MK je, da bo to ponudbo koristilo ;lrnveč predvsem tudi mladih ljudi -Ji se lahko vsaka spretnost, ki jo do-0 "ho v mladih letih izkaže kot koristna pri izvajanju poklica ali v zasebnem življenju (npr. tudi pri političnem in kulturnem udejstovanju). ... socialni seminarji za ženske - Skupaj z izobraževalnim domom v Tinjah smo izvedli leta 1992 in 1993 tudi dva socialna seminarja za ženske. Teh seminarjev so se na žalost odzvale samo interesentke iz Slovenije. Tečajnice so prihajale iz vrst Slovenske Karitas ali pa so sodelavke Ženske zveze v Sloveniji, ki je politično organizirana v stranki Slovenskih krščanskih demokratov. Tudi v prihodnje bi PUAK želela spet organizirati podoben seminar seveda v pričakovanju, da bi se povabilu na tak seminar odzvale intresentke tako s Koroške kot tudi iz Slovenije. ... jugovzhodna železnica - Že leta 1992 smo izvedli nekaj predavanj, v katerih smo informirali prebivalstvo Roža in Podjune o načrtih avstrijske železnice, graditi Jugovzhodno železniško povezavo, ki naj bi vodila od Danzinga do Rima in katere proga bo potekala tudi skozi naše kraje v Podjuni in v Rožu. Predvsem za Rož so obstoječi načrti skorajda nesprejemljivi, saj bi razkosali dolino, močan železniški promet pa bi bremenil življenjsko kvaliteto rožans-kega prebivalstva ... Mladina k besedi - Od leta 1992 naprej prireja PUAK tudi mladinski seminar. Povabilu na seminarje se je odzvalo že kar lepo število zainteresiranih mladih (proti vsem predsodkom, ki jih slišimo, imamo namreč še dosti zainteresirane mladine), ki so na seminarju obdelali razne teme, ki jih zanimajo. Letošnji seminar „Mladina k besedi“ je bil namenjen intenzivni pripravi srečanja „Mladine evropskih narodnih skupnosti - krajšano MENS“, ki bo potekalo ob Veliki noči 1995 na Koroškem. . . . MENS - Mladina evropskih narodnih skupnosti - S tem smo pa že pri konkretnih načrtih za delovno leto 1994/95. Aprila 1995 bomo koroški Slovenci gostitelji za srečanje mladine evropskih narodnih skupnosti. Na to srečanje pričakujemo pribl. 100 delegatov (deklet in fantov) z vseh narodnih skupnosti, ki so članice FUENS (Federativne unije evropskih narodnih skupnosti). Ker se hočemo kot gostitelji pokazati od naše najboljše strani, smo pričeli s pripravami pravzaprav že lani, gostom hočemo nuditi obširen prikaz našega življenja na Koroškem, hkrati pa se hočemo seznaniti z življenjem drugih narodnih manjšin v Evropi. V priprave za seminar MENS je vključenih lepo število mladih Slovenk in Slovencev, ki bodo izkušnje, ki si jih bodo nabrali ob uspešni pripravi in izvedbi tega seminarja, lahko koristili tudi zase. ... Zdrava prehrana ... - Že stari Rimljani so vedeli za pra- vilnost stavka „Mens sana in corpore sano - Zdrav duh v zdravem telesu“. Dejstvo je, da z strupi obremenjena okolica obremenjuje tudi naše telo. Vedno več ljudi zboli za raznimi alergijami. Narašča število revmatičnih obolenj, karies je zelo razširjen, veliko je tudi ljudi, ki oboli na raku, zato je cilj PUAK, da bo v naslednjih letih organizirala predavanja na temo zdrava prehrana, ker smatramo kot važno, da ne bomo ostali samo narodno-za-vedna skupina, temveč, da si bomo ohranili tudi naše zdravje. ... seminar o občinskem bičeju - Meseca novembra in decembra PUAK za vse zainteresirane občinske odbornike/odbornice v Podjuni, Rožu in Žili izvaja večdnevni seminar o vprašanju, ki se tičejo občinskega bičeja. Ker so naši občinski odborniki/odbornice zastopani domala v vseh kontrolnih odborih, bo strokovna obdelava te tematike sigurno koristila vsem zainteresiranim. . . . personalne spremebe pri PUAK - S 1. avgustom 1994 je prišlo do personalne zamenjave med PUAK in NSKS s tem, da je dolgoletna tajnica Narodnega sveta koroških Slovencev, Milka Hudobnik prevzela funkcijo poslovodeče tajnice PUAK. Nadja Pe-grin iz Sel, ki je zadnje leto vodila pisarno PUAK pa je prevzela funkcijo tajnice NSKS. Politično upravna akademija Predsednik: mag. Peter Waldhauser Poslovodeča tajnica: Milka Hudobnik Naslov tajništva: 10.-Oktober-Straße 25/3, 9020 Celovec Telefon: 0 463/51 25 28-28 6 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO GRADEC____________ Koncert prihodnjih učiteljev Pred nedavnim se je dvojezični zbor pedagoške akademije ponovno srečal z graško skupino Lakis & Achwach. Lakis & Ach-wach so organizirali štiridnevno predstavitev svoje skupine. Vsak dan jih je spremljal drug umetnik. 26. novembra je bilo tako daleč, da so pevci in pevke dvojezičnega zbora navdušili številno publiko s svojim petjem. Koncert, ki naj bi trajal malo več kot 2 uri, se je po volji poslušalcev raztegnil na skorajda 4 ure. Kako je prišlo do koncerta? Ko se je zbor odzval vabilu ORF-a, da bi pel v oddaji „Kinder-Wurlit-zer“, so v hodniku spoznali Laki-sa, tamkajšnjega moderatorja na manjšinski televiziji. Zapeli so mu grško pesem. Bil je navdušen. Vprašal je Edija Oražeja, če ne bi lahko skupaj nastopali. Po vabilu dvojezičnega zbora na koncert skupine Lakis & Achwach v Celovcu, so se zdaj srečali v Gradcu. Mnenje zborovodja Edija Oražeja o koncertu: „Kljub temu, da je bil zbor v skorajda polovični zasedbi, je zboru uspelo, da je energija prešla na publiko. Zdi se mi pomembno skupno delo med pripadniki manjšin v Avstriji, ker imajo vsi podobne probleme. Mislim, da je to korak v smer večje samozavesti manjšine nasproti večini. Upam, da bomo še večkrat skupaj zapeli.“ Sven Schiemann 82. rojstni dan je 8. decembra praznoval Mihi Mothe, doma v Plešerki. Ob tem visokem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Osebni praznik je obhajala Ani Wolautschnig. Vse lepo in dobro želimo tudi v prihodnje! Poslovodja žage Trampusch v Nonči vasi in član nadzornega odbora Posojilnice Pliberk dipl. inž. Stefan Hobel bo slavil 40. rojstni dan. Ob tem okroglem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše ter še mnogo veselja in uspeha pri poslovanju! Nani Krušic iz Velinje vasi, članica društva upokojencev Št. Jakob, slavi osebni praznik. Vsi člani društva upokojencev slavljenki prisrčno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje NT. Naslednje voščilo je namenjeno Francu Hafnerju iz Večne vasi pri Globasnici, ki je obhajal te dni rojstni dan in god. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebi praznik Mariji Partei iz Gosejne vasi in Mariji Jernej iz Sel pri Škocijanu. Prisrčnim čestitkam društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT! Na Rudi praznuje 45. rojstni dan dr. Janez Strutz, po domače Strutzev Hanzej. Ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo! Rojstni dan je obhajala tudi Barbara Pahtev, za kar ji prisrčno čestitamo ter ji kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta! Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Brekkalo, doma pri Gospe Sveti, ki obhaja osebni praznik. Iskreno čestitamo ter tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Ta teden obhaja 85. rojstni dan Marija Thaler, po domače Rožma-nova mama s sončnih Radiš. Ob tem visokem jubileju prisrčno čestitamo, želimo mnogo Božjega blagoslova, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Na Moščenici pri Bilčovsu je slavil 40. rojstni dan Franc Krištof. Iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. Pred nedavnim je slavila osebni praznik Katarina Roblek, doma na Zgornjem Kotu v Selah. Vse najboljše! 80. rojstni dan je v sredo slavila Frančiška Wieser iz Slovenjega Plajberka. Za ta visoki življenjski jubilej iskreno čestitamo, želimo mnogo Božjega blagoslova, predvsem pa trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači! Duštvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Francu Grilcu iz Libuč in prof. Janku Me-snerju, z Osojnice. Vsi ostali člani iskreno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta. Čestitkam se pridružuje NT. Na Ločilu sta te dni obhajala osebni praznik Majda in Žepi Miki, po domače Gamsova. Obema veljajo naše iskrene čestitke! V Selah obhajajo te dni osebna slavja Mici Užnik, doma pri Trklnu, Lizi Piskernik, po domače Voger-jeva, in Blažej Bradač s Kota. Prav tako osebni praznik slavi Barbara Blaznik z Žihpolj. Vsem slavljencem iskreno čestitamo. Rojstni dan in god obhaja Elizabeta Lipusch iz Lepene pri Železni Kapli. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, srečna in milo-sti'polna leta! 85. rojstni dan je slavila Barbara Matitz, doma v Srejah. Ob tem visokem osebnem jubileju iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Dvojni praznik, rojstni dan in god, je obhajala Elizabeta Čik iz Breške vasi. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke! Še na mnoga leta! Rojstni dan je obhajala Veronika Kušej, nameščenka KKZ. Prav iskreno čestitamo, želimo ji še v naprej mnogo zadovoljstva in dobre volje tako v poklicu kot v prijateljskem krogu. Čestitajo vse kolegice in kolegi iz 3. nadstropja 10.-oktobrske-ceste. ČESTITKE TEDNA Na celovški univerzi je zaključil študij poučne tehnologije in_ pedagogike Valentin Čertov (slika levo zgoraj) iz Sel. Diplomsko nalogo je pisal na temo „Likovno ustvarjanje kot nadomestilo terapije“. Mlademu magistru, ki je poslovodja filmskega podjetja ARTIS v Celovcu in je nekaj ur pozneje bil že na poti v Beograd, od koder z bojišč na Balkanu poroča za ORF, iskreno čestitamo. Študij pa sta z naslovom magistra zaključila tudi Franc Krištof (slika spodaj) in Veronika Po-derschnig. Tudi njima iskrene čestitke. Stanislaus Kert iz Ko-novec je te dni na Dunaju zaključil študij strojništva. Novemu diplomiranemu inženirju ob zaključenem študiju iskreno čestitamo ter mu želimo mnogo uspeha j in veselja na poklicni poti! V Selah na Borovnici je slavil rojstni dan Kristl Dovjak, občinski odbornik EL Sele. Iskreno čestita-moj. Čestitki se pridružuje EL. V Bistrici v R. je praznoval osebni praznik Marko Hafner. Izrekamo naše iskrene čestitke, mnogo dobre volje, osebnega zadovoljstva in zdravja v naprej. Čestitki se pridružuje VS Bistrica v R. in EL. V Podnu je praznoval rojstni dan mag. Peter Waldhauser, občinski odbornik VS Borovlje. Priljubljenemu občinskemu odborniku prav iskreno čestitamo, želimo še mnogo uspeha v komunalni politiki ter dobro_ počutje in zadovoljstvo v naprej. Čestitki se pridružuje EL. V Dobrli vasi je obhajal rojstni dan živinozdravnik dr. Milan Sienčnik. Slavljencu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspeha. Čestitki se pridružuje EL. V Vinogradu pri Žitari vasi je praznoval 93. rojstni dan Franc Kraiger. Za visoki življenjski jubilej prav iskreno čestitamo, želimo | mnogo osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja v naprej. Čestitki j, se pridružuje EL Žitara vas. V Zgornjih Vinarah praznuje 80. rojstni dan gospa Marija Jernej. K lepi obletnici izrekamo vse nayjbol- , jše, še mnogo božjega blagoslova j in trdega zdravja. Čestitki se pridružuje EL Žitara vas. V soboto bosta Fani in Franc Schuster iz Rožeka obhajala svojo zlato poroko! Častnemu članu kulturnega društva „Peter Marko- | vič“ in njegovi ženi iskreno čestitajo in jima kličejo še na mnoga , zdrava leta domačini in rojaki in seveda društveniki. V ponedeljek bo v Zavodu šolskih sester v St. Rupertu pri Velikovcu praznoval svoj 81. rojstni dan j Bertrand Kotnik. Na mnoga zdra- : va leta mu kličejo domačini iz Spodnjih Gorič in okolice! 56. rojstni dan je obhajala gospa Johana Ramšak. Vse najboljše j; želijo mož, sinova z družinama in hčerka Anita, ki bo prihodnje leto j končala Trgovsko akademijo. Če-stitke pa veljajo tudi za srečno |! vožnjo z novim avtom, kakor tudi | za vstop v pokojnino. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. 33. rojstni dan obhaja dr. Ivan Ramšak. Vse najboljše ter veliko uspeha v medicini in pri napredovanju SAK želijo ženat starši, brat Albin in sestar Anita. Čestitkam se j pridružujejo vsi odborniki in igralci SAK. j f h f k r r P l r c P r s ti c n z v p p z |ii 0: sl ai ra je tu L Rož — Podjuna — Zilja 7 Čarodejeva juha je zagrela Vogrjane Čarovniškemu svetu so se posvetili vogrški igralci na premieri veselogire „Čiren čaj in juha kokos kvak kvak“. Čarovniška juha je bila polna začimb in ni začarala le čarovnika samega ampak tudi številno domačo publiko. Premiera je Vogrjanom uspela, skupina režiserja Pepeja Polesniga (na sliki levo) je ponosna na uspeh. Foto: Fera Adventni koncert vŽvabeku Pretekli petek je katoliško Prosvetno društvo vabilo na koncert adventnih in duhovnih Pesmi v farno cerkev v Žvabeku. Po pozdravu župnika Simona Wutteja so sodelujoči navdušili obiskovalce z mirnimi Pesmimi in s tem posredovali adventni čas na poseben in leP način. Nastopajoči (cerkveni zbor Žvabek, cerkveni zbor Suha, mladinski zbor Pliberk, Pevsko-instrumentalna skupina Žvabek in Oktet Suha) niso samo s slovenskimi, temveč 'udi z angleškimi pesmimi nudili poslušalcu zanimiv adventni koncert. Med pesmimi pa so z različnimi besedili zaokrožili večer. Ob koncu pa so nastopajoči in obiskovalci s skupno Pesmijo „Vi, oblaki, ga rosite“ Vključili adventni večer. Daniel Košutnik Igro je režiral predsednik društva Pepej Polesnig, kateremu je pomagal kot mentor znani režiser Franci Končan. Mladi in angažirani igralci so igro naštudirali letos poleti v Fiesi, kamor jih je povabila Krščanska kulturna zveza. Delo in trud sta se izplačala, Vogrjani so postavili na oder simpatično in lahko razumljivo veseloigro avtorja Ferija Lainščeka, v katero so skušali vgraditi tudi gledališke elemente, ki so znani od večjih odrskih predstav, od razsvetljave do glasbe. Igralci so prepričali z jasno in gladko izgovorjavo, pa tudi igralsko se sodelujoči od igre do igre stopnjujejo, med njimi so celo veliki taletni, kot na primer najmlajši član skupine mali Mihi Zi-dej, ki je igral mačka Slavka. Vsem pa je videti, da so s srcem in telesom pri stvari in da z veseljem in korajžo stopijo na oder. Igrali so Reinhold Paultisch (cirkuškega direktorja), Thomas Enzi (čarovnika), Rudi Kont-schitsch (klovna), Magda Zidej (čarovnico Epipanijo), Angelika Polesnig (čarovnico Minko), Gisela Končič (policaja) in Hubert Trinkaus (gasilca). V produkcijo komada pa so bili vključeni še številni drugi vaščani, ki so pomagali od šivanja ko- stumov do postavljanja scen. Vsem velja priznanje za prizadevno delo, brez katerega ta vaški oder ne bi bil to, kar je danes. Med številnimi gosti sta bila na premieri tudi bivši župnik Vinko Zaletel in novi vogrški dušni pastir Florijan Zergoi, kateremu so vaščani pred kratkim v okviru slavnosti pripravili prisrčno dobrodošlico s petjem in deklamacijami. Silvo Kumer Izšle so kasete in CD „Ansambla Drava“ in MePZ „Sele“ 4 „Ansambel Drava“ S DRAV T /// 'X Ob 20-letnici obstoja „ansambla Drava“ sta izšli kaseta in CD „Vse je pesem", kateri bodo predstavili v soboto, ob 10.30 pri Cingelcu na Trati. Kaseta oz. CD „ansambla Drava“ vsebuje 13 pesmi koroških avtorjev, katero so posneli v studiu „Metro“ v Ljubljani. Ta produkcija predstavlja nadaljnji korak zahtevnega in uspešnega ustvarjanja mladih glasbenikov, katerim so se pridruži-, i še Bruno Petrischek (klavir), Maria Frodl ¥ (violončelo) in Janez Gregorič (kitara). Vodja / / ansambla Roman Verdel: „Z novimi inštru- ‘V7 menti je dobila naša glasba nov slog, možno je / popolnoma novo ustvarjanje!“ „Ansambel Drava“ je prvič nastopil novembra 1974 pri Cingelcu na ■ Trati. Takrat so bili štirje glasbeniki (Roman, Irena in Helena Verdel ter Uši Schellander), danes jih je °sem. Skupina se je včlanila v SPD „Borovlje“ in je bila prva aktivna skupina društva po letu 1955. Prav z ansamblom se je začelo zopet aktivno kulturno delovanje v Borovljah, ki je danes precej živahno in razvejano. Leta 1987 je ansambel izdal tudi prvo kaseto „Panta rei“, ki ie bila nadvse uspešna. Podoben uspeh pričakujejo mladi glasbeniki ^ 'Udi od kasete in predvsem od CD. MePZ Sele Pravočasno pred Božičem je izšla prva kaseta MePZ Sele - „Tu v planinah smo doma“, katero je posnel ORF v farni cerkvi v Št. Primožu. Kaseta vsebuje v glavnem izvirne selske narodne pesmi, kot na primer „Pobič sem star šele osemnajst let“, „Le tja, kjer je trata zelena“, „Tiho skrita med gorami", „Češnjev cvet“ od Hanzija Artača in druge. Predsednik Pevskega društva Sele Herbert Kulmesch: „Namen kasete je, da predstavimo in znamo centi izvirne domače pesmi in da le-te ne bi šle v pozabo!" Kaseto je založila Mohorjeva založba, ki jo ima tudi v letošnjem sklopu knjižnega daru. Dosegljiva pa je pri vseh Posojilnicah ter v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Pesmi MePZ Sele, katerega vodi Roman Verdel, pa so posnete tudi na CD, katero pa bodo predstavili v prihodnjih tednih. Ob tej priložnosti želijo pevci MePZ Sele in Pevsko društvo Sele vsem blagoslovljen Božič ter mnogo veselja pri poslušanju kasete in CD! 8 Reportaža Reportaža 9 Kaj si pričakuje mladina od regionalnega centra v Št. Jakobu: Mirijam WROLICH, Loče: Že ideja sama se mi zdi zelo pomembna, saj v Rožu doslej ni bilo takega centra, kjer bi se lahko srečavala mladina. Tudi kraj sam, namreč Št. Jakob, se mi zdi za tak center primeren, ker je le središče dvojezičnih krajev v Rožu. Po eni strani se mi zdi pomembna izobraževalna dejavnost, po drugi strani pa si tudi želim, da bi se tu lahko srečavala mladina v sproščenem vzdušju tudi če za to ni okvirnega programa. Nataša ORAŽE, Rožek: Seveda je izobraževalni center v Rožu nekaj pomembnega. Kot mladinka pa si tudi želim, da bi se tu lahko srečavale pevske skupine, igralske skupine in podobno. Želela bi si tudi sproščena družabna srečanja in če bi lahko organizirali kak disco-večer tudi ne bi bila užaljena. Mislim, da bo to tudi primeren kraj, kjer se bo lahko spoznala in srečavala slovenska mladina. Tamara WOSCHITZ, Radiše: Sicer ne prihajam direktno iz Roža, ideja regionalnega centra pa se mi zdi kljub temu zelo pomembna in če bo kakšna prireditev, ki me bo zanimala, bom gotovo šla v Št. Jakob. Pri nas na Radišah vidimo, kako pomemben je kulturni dom, saj se tam srečava mlado in staro in je to center, kjer je vedno življenje. Upati je, da se bodo tudi v St. Jakobu in okolici našli aktivni ljudje, ki bodo skrbeli za življenje v tem centru. V okviru tedna odprtih vrat so te dni na sporedu sledeče prireditve: Petek. 9.12.1994. ob 19.30 uri Predavanje in diskusija Dr. August WALZL CERKEV IN UPOR NA JUŽNEM KOROŠKEM Sobota. 10.12. '94, ob 19.30 uri KULTURNI PRAZNIK in SVEČANA OTVORITEV regionalnega centra v Št. Jakobu v Rožu Nedelja. 11.12.'94. ob 14. 00 uri DAN STARIH Prisrčno vabljeni! REGIONALNI CENTER V ŠT. JAKOBU: Pomemben kraj srečaranja in izobraževanja za mlade in stare Farna dvorana v Št. Jakobu se je v zadnjih letih razvila v priljubljen komunikacijski center domačinov in tudi mlajšega ter starejšega prebivalstva iz sosednjih krajev. Zastopniki fare in Katoliške prosvete so se zato odločili, da adaptirajo prostore šentjakobskega farovža za izobraževalne namene ljudi v tej regiji. Pripravila H. S fingier Tajnik Katoliške prosvete Pavli Zablatnik je v pogovoru z Našim tednikom ugotovil, da je bila krajevna katoliška prosveta Št. Jakob v zadnjih letih ena najbolj aktivnih ustanov v tem kraju. Odprtost domačega župnika Jurija Bucha je omogočila razviti vsestransko izobraževalno ponudbo za otroke, odrasle kot tudi za starejše ljudi. Tako se je Št. Jakob v zadnjih letih razvil kot center srečavanja ljudi iz vseh dvojezičnih krajev Roža in tudi Zilje. Prav zato se je porodila zamisel, da bi v tem kraju ustanovili primeren regionalni center, ki bi ljudem nudil možnost, da bi tu razvili skupne interese, naredili konkretne akcije in si zastavili tudi določene cilje. Tajnik Katoliške * v prosvete Pavli Zablatnik pravi, da gre predvsem za zamisel, da bi tu razvili idejo regionalnosti. Želja pobudnikov ideje je, da bi se našli prizadevni ljudje, ki bi po svojih možnostih podpirali in razvijali izobraževalno delo. Regionalni center v Rožu pa nikakor ni načrtovan kot podružnica tinjskega doma. Gre za to, da bi v tem kraju prišli impulzi od ljudi samih, da bi tam zaživela izobraževalna dejavnost, ki naj bi zajela vse starostne in poklicne skupine. Namen projekta je, da bi čim več ljudi razmišljalo in razvijalo pojem „krščanskega izobraževanja odraslih v odnosu do regionalnih potreb in pogojev. „Socialna delavnica” Katoliška prosveta ima v načr- tu poleg uvajalnega izobraževanja za delo s „socialno delavT co" pripraviti socialno in političn6 angažirano delo z „delavnico" Pc farah. V sodelovanju z duhovnic in sodelavci Katoliške prosvek naj bi nastale interesne skupil ki bi prevzele predstavitev # lavnice” v svoji fari. Namen tak® delavnice je povečati občutljivca za družbeno problematiko in so cialna vprašanja, zbirati v vsak danjem življenju pobude za reše vanje konkretnih problemov ni kraju samem. „Da bi se lažje pog°; varjall”. Pod tem geslom že|! ciranju med starši in otroki, med Katoliška prosveta organizira' Poltiki in občani, med zasebniki, tečaj za samoizobraževanje |f !?ed poslovnimi partnerji itd. za skupinsko delo. Tečaj je na. 'ečaj je sestavljen iz pismenega menjen premagovanju ovir, : kadiva v obliki map, ki so pri-nastanejo v vsakdanjem komur"' Pravljene v slovenščini. Posebna K farnem centru doživlja miadina skupnost. Zanimiva in raznolika izobraževalna ponudba omogoča, da si pridejo ljudje te regije nekoliko bližje. mapa „Sporazumevanje med narodnostnima skupinama“ obravnava danosti in možnosti pogovora na Koroškem, kjer imamo poleg siceršnjih pogovornih situacij opraviti še z vprašanjem dveh kultur in deželi. dveh jezikov v „Namen je zbliževati ljudi različnhrodnosti in nazorov“ Dr. Peter Fantur je po poklicu veroučitelj in se že nekaj let aktivno vključuje v farno življenje v Št. Jakobu in delovanje Katoliške prosvete. Bil je eden glavnih pobudnikov za ustanovitev regionalnega centra v Št. Jakobu. Naš tednik: Kakšen pomen naj bi imel regionalni center v St. Jakobu? Dr. Peter Fantur: Na dvojezičnem ozemlju v Rožu doslej ni bilo sličnega centra in se je izkazalo, da bi bilo smiselno ustvariti primerne pogoje za izobraževanje odraslih. Žamisel regionalnega centra je predvsem ta, da bi se tu v Št. Jakobu srečavali ne le domačini, ampak, da bi uspelo pritegniti k raznovrstnim aktivnostim tudi ljudi iz sosednjih far oziroma občin. Vsekakor naj bi tu nastalo tudi središče slovensko govoreče mladine, seve- da pa naj bi se tu srečavali tudi otroci, mlade družine in starejši ljudje. S kakšno ponudbo boste skušali pritegniti ljudi v ta center? Seveda niso načrtovana le predavanja, ampak je celoten program širše zasnovan. Tako imamo namen organizirati koncerte, seminarje, diskusije, tečaje, pogovorne skupine itd. Kot cerkvena institucija pa želimo seveda doprinesti k sožitju obeh narodnih skupin, ki živita v tej regiji. Želimo dati življenjsko pomoč ne le odraslim, tudi mladini hočemo posredovati smisel živ; Ijenja in verske vrednote. Ljudi želimo senzibilizirati za človeko; vo dostojanstvo in jih spodbujati za socialno prizadevanje. Torej naj bi tu nastal ne 1® center za slovensko govo; reče občane, ampak tudi center sporazumevanja med pripadniki obeh narodnih skupin? Program, ki ga imamo zaenkrat v načrtu, je deloma slovenski, deloma nemški. Tako bomo skušali pritegniti tako slovensko kot tudi nemško govorečo publiko. Predvsem s koncerti pa mis- lim, da bo uspelo pritegniti tako slovensko kot tudi nemško mladino iz te regije, ki bo tu lahko doživljala skupnost in si prišla nekoliko bližje. Želim si, da bi se tu srečavali pripadniki obeh narodov, ljudje z različnimi svetovnimi nazori in da bi tu uspelo zbliževati razne starostne skupine ter pritegniti vse ljudi, ki jih je družba odrinila na rob. Kdo naj bi skrbel za orga-nizatorično plat tega regionalnega centra? Zaenkrat je skupina ljudi, ki organizira program, še razmeroma majhna. Skušali bomo nagovoriti čim večji krog sodelavcev, to pa ne le iz šentjakobske fare, ampak tudi iz vseh drugih far te regije. Hvala za pogovor! Način delovanja Katoliške prosvete. Katoliška prosveta deluje lokalno (v farah) regionalno (skupni projekti, organizirani v dekanijah) in centralno (posebne prireditve, servisna služba, šolanje sodelavk). Oblike delovanja so posamezne prireditve kakor: predavanja, diskusije, ekskurzije, prezentaci-je in razstave, tečaji, seminarji, konference, študijska potovanja, razne delavnice itd. Katoliška prosveta deluje v farah na dvojezičnem ozemlju južne Koroške s pomočjo zaupnikov (sodelavcev in duhovnikov), ki organizirajo razne prireditve. Tajništvo Katoliške prosvete zbira teme in referente za obravnavo tem ter jih ponudi krajevnim organizacijam Katoliške prosvete ter daje na voljo tehnične pripomočke za pripravo prosvetnih prireditev po farah. Želje, pobude, predloge in pripombe lahko naslovite na naslov: Katoliška prosveta, Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec, telefon, 0463/511 -166/76 Tajnik: Pavli Zablatnik NA KRATKO Podpore. V Dobrli vasi so na minuli občinski seji delili podpore kulturnim društvom. Skupno je občinski svet razdelil nad 120.000 šilingov. Med drugim dobi Slovensko prosvetno društvo „Srce“ 8.000 šilingov. Podpore so dobila tudi društva upokojencev. Denar so razdelili po številu mandatov posameznih frakcij. Tako je dobilo slovensko društvo upokojencev Podjuna 3.150,- šilingov Zapreti. V Šmihelu sta v preteklem letu koristila občinsko knjižnico le dva občana. Zato je vedno več zahtev, naj knjižnico zaprejo. Na minuli občinski seji je JUL vložila celo tozadevni predlog na občinski svet. Skupnost, v Pod-kloštru so preteklo soboto priredili božični seiem treh dežel. Obrtniki iz Slovenije, Furlanije in Koroške so prodajali svoje proizvode, pa tudi kmetje so ponujali svoje Specialitete. Moda. V Pliberku so domače trgovine preteklo soboto v Grenzlandheimu predstavile nainoveišo mo-do. Sodelovali so Zadruga market, Blažej Center, Bou-tiqe Blue Jean, zlatar Let-schnig, Sport Wreschnig in Stadtboutique. Že popoldan pa je Pliberk v mestnem kvizu ORF-a premagal s pomočjo vogrških gasilcev Podklošter in se je kvalificiral za koroški deželni finale. Pliberk. Naslednjo soboto, 10. decembra, vabijo Pliberški trgovci na tradicionalni božični jormak, ki bo na glavnem trgu v Pliberku. Razstavljali bodo obrtniki in kmetje, pripavljen pa je tudi obširen program za otroke, katere bo popoldan obiskal božiček. Informacija. Zavarovalnica za delavce (Pensionsversicherungsanstalt der Arbeiter) nudi informacije na občini v Pliberku 15. decembra od 11.00 - 13.00 in na občinskem uradu v Št. Jakobu v Rožu 27. decembra od 13.00 do 14.00. 10 Kultura Kultura 11 Giselbert Hoke razstavlja v Bilčovsu Mag. Ingrid Gasser je v novem paviljonu na območju lesnega obrata Gasser odprla kulturno delavnico. V soboto, 3. 12., je vabila na izredno razstavo in množica domačih in tujih gostov (mdr. zakonca Feinig iz Sveč, Tomaž Ogris z Radiš, M. Guttenbrun-ner, dr. Geyer, Tischlerjev nagrajenec dr. Rossbacher iz Celovca) je napolnila stavbo do zadnjega kotička. Vsi so prišli zaradi umetnika, ki je znan po vsej Evropi, Celovčani gotovo poznajo njegove freske na železniški postaji. Giselbert Hoke je osebno prišel na odprtje razstave. Osrednji predmet občudovanja je bila tapiserija velikega formata, stkana na Češkem, ki je bila prvič predstavljena na Koroškem. Njene tople, izrazite barve in s skopimi konturami nakazane figure imajo naslov „Muros praestiga-toris“ (če sem prav slišal, bi se lahko reklo v slovenščini „glumači“). Poleg tega umetnik razstavlja dva unikata (Carbo-na in Orvieto, 1994) in sedem grafik iz cikla Condor. Razstava je na ogled še do 22. 12., pon.-četrt. 8.-18. ure, pe.-ned. 15.-18. ure. Mladi pevci z odličnim glasom Vox - tako se imenuje nova vokalna skupina iz Pliberka in njegove okolice. V skupini sodeluje devet članov, prihajajo pa iz Globasnice, Strpne vasi, Nonče vasi in Libuč. Skupina obstaja od vigredi leta 1994 naprej in je imela že nekaj nastopov. Začetne personalne težave je prestala, tako da zdaj z optimizmom gleda v prihodnost-Čeprav so znani že nadaljnji termini, se veseli vsakega povabila, ker se želi predstaviti čimveč ljubiteljem kakovostnega petja. Vox v glavnem poje slovenske narodne pesmi, duhovne pesmi in angleške popevke. Od meseca novembra naprej vadi v ljudski šoli v Libučah, kar sta omogočila občina Pliberk in ravnateljica Brigitte Petschnik. Ker je cilj skupine kvalitetno in točno ritmično petje in ker je težko najti slovenske moderne pesmi, se Vox vedno veseli, če odkrije med našim občinstvom še neznane priredbe. Še to: trije člani Voxa, ki obiskujejo solo-petje, si prizadevajo, da bi se za enak cilj odločili še drugi člani skupine. V naslednjem letu pa namerava Vox organizirati svoj prvi koncert, in se že danes veseli močnega obiska. -Ik- Pevovodkinja Travdi Lipusch vodi Vox, odlično vokalno skupino iz Podjune. Iz Strpne vasi prihajata Travdi Lipusch in njen brat Norbert, znana že po raznih nastopih z družino Lipusch. Travdi študira na celovški pedagoški akademiji in je voditeljica skupine. Nedaleč od Strpne vasi, iz Globasnice, priha- jata sestri Angelika in Anemarie Vavče, iz Nonče vasi pa študent pedagoške akademije Danilo Katz in nastavljenec zadruge Pliberk Marko Thaler. Ostali trije člani so Libučani - to so Andreja in Marko Čik ter Daniel Košutnik. Pikee na Zilji letajo Niti Ziljani niso verjeli svojim očem, ko se je dvorana v kulturnem domu na Bistrici napolnila ne šemo s pretežno mladimi domačini, ampak tudi z uglednimi gosti (dr. Janko Zerzer, Nužej Tolmajer, dr. Janko Malle, inšpektor Wiegele) in mnogimi radovedneži iz vseh koncev Koroške. Vsem so žareli obrazi, ko je mlada domača lutkovna skupina uspešno odpela zadnjo pesem in se zadovoljno zasmejala: vsem je bilo jasno, da je pomemben ko- rak uspel: ponovno so navdušili ziljsko mladino za materin jezik. Sabina Zwitter je naredila odločilni korak, zbrala skupino mladih učencev/učenk in se z njimi pe- „Rotim vas, bodite enotni, ^gače bo društvo razpadlo!“ S svarečimi besedami je poskušal prof. JoŽc ohranitev narodnosti? Wakounig umiriti razburjene duhove na občnef tUrnoDdr^nch ^jstarejše kui- zboru SPD Gorjanci v Kotmari vasi. Slovenstvo upa siaV|ja naslednje leto 110-ietnico da tudi zato, ker se Slovenci med sabo prepirajo. Poleg običajnih dveh pomladanskih prireditev (2. 4. Ijala na seminarje v Fiesi in ViHnCert’ 21' 5' Proslava) J® Precl" pešno predstavila Goldonijev1 'oena še brošura o delovanju v komedijo „Sluga dveh gosp”' ,=anj'h desetih letih. Dodatno je dov“. Poročilo zastopnika mW\ ^anko Malle obljubil seminar za ne Rudija Kulnika pa je vznerm'1 ^vce, če bo dovolj zanimanja, lo člane občnega zbora. NapovE Jjedsednik je ugotovil, da je za 70-letnica goriške Mohorjeve Letos praznuje goriška Mohorjeva družba sedemdesetletnico svojega delovanja. Mohorjeva družba je v začetku tiskala knjige v tisočih izvodih, nobena redkost ni bila, če je kakšna knjiga dosegla tudi naklado sto tisoč izvodov. Letos pa poteka tudi dvajset let, odkar so pri Mohorjevi družbi v Gorici pričeli izdajati Primorski slovenski biografski leksikon, katerega zadnji snopič bo Mohorjeva družba izdala letos. Prav v tem času pa bodo prišle na trg tudi knjige letošnje zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 1995 - mdr. knjiga Rafka Dolharja „Od Trente do Žajzere“ s podnaslovom „Julius Kugy, slovenske gore in slovenski ljudje“. Začelo se je čisto mirno, ko je predsednik slovenskega prosvetnega društva Gorjanci pozdravil lepo število Kotmirčanov in zastopnika obeh osrednjih kulturnih organizacij, tajnika SPZ dr. Janka Malleja in predsednika KKZ, dr. Janka Zerzerja. Letno poročilo je bilo naštevanje običajnih srečanj vaščanov-Slovencev (veselica, božičnica, pustovanje, vi-gredni koncert, izlet), podoba društva, ki mu manjkata notranja spodbuda in izžarevanje na soseda. Mešani pevski zbor je na primer sodeloval samo pri srečanju rožanskih zborov na Hum-perškem gradu, kotmirške občine pa preteklo leto ni zapustil. Otroška skupina se je udeležila srečanja mladinskih in lutkovnih skupin v Celovcu. Zares aktivna je že nekaj let mladinska gledališka skupina, ki se je tudi letos skrbno priprav- IU vlcli ic vUVm itry d Z-VJKJ\ cx. i t <3 ’ j dal je odstop, ker mladina ne na cle projekte ljudi težko motivi de potrebnega razumevanja P atl- Najbolj zaskrbljujoče je dej vodstvu društva in se mnoz^1 ^vo, da se nihče posebej ne uk-obrekovanja, pritožbe in očitK ,aria z otroki. Morda tudi zato ni tudi nesporazumi z obeh strai1 Pnjav slovenskih otrok za no-Mentorica Marija Wakounig I ^stanovljeni vrtec, pritrdila, da mladina ne najde P° 0 živahna je bila razprava o do plodnega sodelovanja. ZasK’ ^ °baški resoluciji, ki jo je pre-bljeno so se navzoči, med rT mai tajmk Črtomir Jank m izrazil najbolj roteče prof. WakouW, nenje vaščanov, da mnogi mis-spraševali, ali si že tako P|C,DJr° Podobno o nepotrebnem za-skupinica Slovencev v Kotma' javljanju sil m sredstev v dvoj-vasi, aktivna na kulturnem P°" '°stl osrednjih organizacij. Za-ročju, lahko privošči, da razpad; °P.niki ZSO, SPZ in KKZ so za-v različne struje zaradi idološ^! b''1 sumničenje, vsak po svoje in generacijskih problemov. ^ S Poudarili korist in smisel veli-ne bi bilo nujno, da bi vse stra ^1 projektov. „Nevarno je vnesti pokazale vsaj toliko tolerance 1 Jetiko v kulturno društvo, kajti uvidevnosti, da bi se združile V 'Ultura je res samo ena, trenutna narodnopolitična prizadevanja pa razdirajo narodno skupnost“ (J. Malle). „Predvsem zavračam napade na predsednika ZSO, ker so neutemeljeni. Veliko teh, ki se počutijo ogrožene od prizadevanj za multikulturnost, ne vedo, kaj pojem v resnici vsebuje. Poenotenje organizacij pa ne bi prineslo nobene koristi, bilo pa bi znak za pomanjkanje pluralizma, strpnosti in spoštovanja drugače mislečih" (Sonja Wakounig). Dr. Janko Zerzer je predvsem poudaril potrebo osrednjih organizacij, ki edine zmorejo uresničevati velike projekte, od katerih imajo tudi društva določeno korist (gledališke predstave, osrednji koncerti, splošne narodnopisne raziskave, izobraževanje i. p.). Osebni pogovori so se vlekli še pozno v noč, v majhnih krogih so člani le poskušali najti skupen jezik, gostje pa so zamišljeno obžalovali razdor med rojaki. „Nisem še doživel predsednika, ki odganja ljudi, ki so pripravljeni delati, namesto da bi jih pritegnil.“ (J. Zerzer). A. Angerer Ijala v Fieso na izobraževalni tečaj Krščanske kulturne zveze. Od takrat, to je od konca avgusta, so mladi Ziljani pod vodstvom Riharda Grilca pridno vadili. Izkušena strokovnjaka Breda (lutke in sceno je ustvarjala po otroških risbah) in Tine Varl (oče vseh lutkarjev na Koroškem) sta priskočila na pomoč, pa še KKZ je pomagala. Sodelovala je skoraj vsa okolica, kakor priča ganljivi „Buegoni" na gledališkem listu. Vesele pesmice v Ziljščini je napisala Paula Grafenauer, Edi Oraže jih je spretno uglasbil, za ton in luč so skrbeli Niko Krištof, Mirko Lepuschitz in Martin Zwitter. Kaj vse zmorejo mladi, če se resno lotijo nekega projekta! Zato velja prisrčna zahvala prav njim, ki so upanje za razcvet slovenstva na Zilji: Cvetka Popotnik in Tarina Druml z Bistrice, Pavla in Petra Grafenauer, Julija Wiegele in Veronika Mörtl iz Za-homca, ziljski potomec Dominik Pipp „je pa s Celovca prišu, da bi še mau nje Ziljščino sfrišu“. Igra „Na zeljnem listu“ je bila dokaj zahtevna, mladi umetniki pa so vodili lutke, blesteli z lepo izgovorjavo in obvladali potek dogajanja kot „stari zajci“. Še pripomba, ki ni samo pristranska in slučajna! Kdor ni vedel, ni opazil, daje bila med njimi deklica, ki ne zna slovensko; naučila se je brezhibno izgovarjati jezik soseda. Čestitamo! A. Angerer IZŠEL DRUGI DEL ZBIRKE „TAKO SMO ŽIVELI“ 17 osebnih in posebnih izpovedi Krščanska kulturna zveza in urednica Marija Makarovič sta te dni predstavili drugi del zbirke „Tako smo živeli“ (prvi del zbirke je bil v nekaj mesecih razprodan - naklada 700 izvodov), v kateri je zapisano 17 življenjepisov starejših koroških Slovencev. Za ta drugi del so sprva nameravali zbirati samo na območju Št. Jakoba v Rožu - delo so zaupali domačinki in urednici Našega upokojenca Micki Miškulnik, toda raziskave knjižnega trga so pokazale, da krajevno omejevanje ni primerno. Zato so, kot v prvi knjigi, zbrali življenjska pričevanja Šlo- vencev in Slovenk iz raznih krajev na Koroškem, od Zahomca do Vogrč. Pripovednic in pripovednikov, ki so svoj življenjepis sami napisali, je sedem (Ljudmila Sienč-nik, Marija Kaltenbacher, Micka Miškulnik, Neža Lubas, Frančiška Lubas, Hanzi Hafner, Franc Rehsmann), deset življenjskih zgodb pa so zapisali sodelavci Micka Miškulnik, Maja Logar in Aleksander Tolmaier. Vseh skupaj je torej 17 življenjepisov, v kateri je prikazano življenje šest moških in enajst žensk. Najstarejša med njimi sta Hanzi Hafner in Marija Kriegl, oba rojena leta 1904; letos sta obhajala 90-letnico. Najmlajša - Marica Hafner - pa je preteklo leto vigredi dopolnila šestdeseto leto. Knjiga je dosegljiva v naših dveh knjigarnah (cena 220-šil.), naklada pa je 1300 izvodov. Poleg že omenjenih so pri tej knjigi še sodelovali Milka Olip, Zalka Kelih-Olip, Franci Tomažič in France Vrbinc (lektor knjige). V pripravi je že tretji del zbirke, ki naj bi izšel že prihodnje leto vigredi. Četrti del, ki je prav tako že v pripravi, pa bo nekoliko drugačem Urednica Marija Makarovič: „Četrti del bo oblikovno popolnoma drugačen, natančna oblika pa še ni dokončna!“ 12 Radio / TV / Prireditve DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 11. dec., ob 13.00 v TV 2 — Poned., 12. dec., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidena vsebina: • Regionalni center Katoliške prosvete v Št. Jakobu naj bi služil predvsem izobraževanju v Rožu in na Zilji • Celovška posojilnica z novo podružnico • „Vse je pesem . . . “ — 20-letnica ansambla Drava • Marcel Valentini — eden najboljših slikarjev ponarejevalcev na svetu • Mala in velika luna nad Radišami • Knjige otrokom v dar • Praznik kolin • Drugi derbi v zvezni odbojkarski ligi: Hypo VBK — SK Aich/Dob T A PETEK, 9. dec. Kulturna obzorja. A T SOBOTA, 10. dec. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 1 E D F NEDELJA, 11. dec. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (Marija Perne). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. N v PONED., 12. dec. Kmečka izobraževalna skupnost. — Strokovna pomoč v stiski ali zametek ljudske univerze? v R TOREK, 13. dec. Partnerski magazin. A D SREDA, 14. dec. Društva se predstavljajo. Večerna 21.05—22.00 Pastirska igra iz Sel. 1 U ČETRTEK, 15. dec. Rož — Podjuna — Zilja. Celovec „PLANINE V SLIKI“ Kot vsako leto, tudi letos vabimo vse planince-fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pošljite do 31. 12. 1994 na: Slovensko planinsko društvo, Tarvi-serstr. 16, 9020 Celovec. Razstava slik bo sredi januarja pri Joklnu. Čakajo Vas lepe nagrade. NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celo-vec. Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— ; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 50,- SIT. UMETNOST V ADVENTU — Razstava koroških umetnikov Udeleženci: Marjeta Angerer, Helmut Plan, Ulil Plieschnig, Arno Po-potnig, Bernd Svetnik, Simon Verat-schnig, Ines Zimmer Kraj: pri celovški stolnici, Lidmanns-kygasse 10/1 Vernisaža: v petek, 9. dec., ob 19.30 Odprto: v sob., 10. 12., od 16. do 18. ure; v ned., 11.12., od 10. do 13. ure; v sob., 17. 12., od 17. do 20. ure Gostovanja v Klagenfurter ensemble „HANS, MEIN IGEL“ za otroke od 7. leta naprej Gostuje: Kindertheater Wirbelwind Čas: v soboto, 10. 12., ob 16. uri; v nedeljo, 11. 12., ob 16. uri Prireditelja: Kindertheater Klagenfurter ensemble v sodelovanju s kulturnim oddelkom mesta Celovec Radiše DRUŽABNI VEČER s počastitvijo društvenih članov, ki praznujejo v tem letu okrogle jubileje Čas: v soboto, 10. dec., ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Ta večer bomo preživeli ob prijetni družabnosti s petjem in ogledom dia-slik o društveni dejavnosti. Prireditelj: SPD „Radiše" Šmihel ADVENTNO PETJE Čas: v nedeljo, 11. 12., ob 14.30 Kraj: v farni cerkvi v Šmihelu Nastopajo: MePZ „Gorotan" iz Šmihela, Otroški zbor „Živ-žav" iz Globasnice, Moški zbor „Valentin Polanšek“ iz Obirske, Instrumentalna skupina Hilde Petrič-Logar Prireditelj: KPD Šmihel Borovlje PRAZNOVANJE 20. OBLETNICE ANSAMBLA „DRAVA“ Čas: v soboto, 10. dec., ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev nove kasete in CD-plošče! Prireditelj: SPD „Drava“ Železna Kapla Posojilnica-Bank Železna Kapla, reg. z. z o. j. vabi na REDNI OBČNI ZBOR Čas: v torek, 13. dec., ob 19. uri Kraj: v hotelu Obir v Železni Kapli ADVENTNO PETJE pevskih zborov občine Železna Kapla Čas: v nedeljo, 11. dec., ob 18. uri Kraj: v farni cerkvi v Železni Kapli Prireditelj: Fara Železna Kapla Kotmara vas BOŽIČNICA Slovenskega prosvetnega društva „Gorjanci“ v Kotmari vasi Čas: v nedeljo, 11. decembra, ob 15.30 Kraj: v društveni sobi Gorjancev Sele Predstavitev knjige dr. Marije Makarovič: „SELE IN SELANI“ Čas: v petek, 16. dec., ob 20. uri Kraj: v farnem domu v Selah Na prireditev vabijo: Krščanska kulturna zveza, KPD „Planina", PD Sele, SPD „Herman Velik", občina Sele in fara Sele Predstavitev kasete MePZ Sele — JU V PLANINAH SMO DOMA“ Čas: v četrtek, 8. dec., ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Bistrica pri Šmihelu BOŽIČNA RAZSTAVA KERAMIČNIH OBJEKTOV IN BATIK SLIK Kraj: Werkhof, Bistrica pri Šmihelu Razstavljajo: Mežika Novak, Anna Magnet, Alfred Potočnik, Anna Seifert, Siegfried Se m po Razstava je odprta do 24. decembra, od petka do nedelje. Št. Janž v Rožu Premiera komedije: „LUPMACIJ VAGABUND“ (J. Nestroy) Čas: v soboto, 10. dec., ob 20. uri Kraj: v prenovljenih podstrešnih prostorih stare šole v Št. Janžu v Rožu Komedijo so pripravili igralke in igralci SPD „Št. Janž“. Ponovitev bo v nedeljo, 11. dec., ob 15. uri v istih prostorih. Feldkirchen/Trg Moški zbor „Franc Leder-Lesičjak“ iz Štebna poje slovensko mašo in adventne pesmi Čas: v nedeljo, 11. 12., ob 8. uri Kraj: v farni cerkvi v Trgu (Feld-kirchen) Št. Jakob v Rožu REDNI OBČNI ZBOR Društva upokojencev Št. Jakob v Rožu Čas: v nedeljo, 18. dec., ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu Po občnem zboru bo božičnica in predstavitev knjige „Tako smo živeti, II. del" Št. Primož OLJKA — kantata za soliste, zbor in orkester (Hugolin Satt-ner) ob 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča Čas: v nedeljo, 11. dec., ob 14.30 Kraj: v farni cerkvi v št. Primožu Sodelujejo: MePZ F. B. Sedej iz Števerjana, MePZ Hrast iz Doberdoba, MePZ Pod g o ra in pevci Štandrež, Rupa Peč, Mirko Filej, Alenka in Lojze Bratuž, Mladinski simfonični orkester Dirigent: Hilarij Lavrenčič Tinje V soboto, 10. dec., ob 19.30 KONCERTNI VEČER — KLAVIRSKI DUO: ALENKA in IGOR DEKLEVA________________________ od petka, 9. dec., od 18. ure do nedelje, 11. dec., do 15. ure Duhovne vaje za Katoliško mladino: ŽIVETI V PRIČAKOVANJU! Vodita: Janko Krištof in Michael Joham v poned., 12. dec., od 9. do 12. ure Duhovna obnova za starejše žene in može ŽIVIM, DA UMRJEM — SKRIVNOST SMRTI Vodi: žpk. Valentin Gotthardt, Galicija__________________________ v poned., 12. dec., ob 19.30 „SEKTE“ — IZZIV ZA DRUŽINO, DRUŽBO IN CERKEV Predavatelj: dr. Jože Till, Celovec v sredo, 14. dec., od 9. do 12. ure Duhovna obnova za starejše žene in može: NA RAMAH DOBREGA PASTIRJA — SKOZI VRATA ŽIVLJENJA Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt, Galicija od srede, 28. dec., od 14.30 do petka, 30. dec., do 13. ure DNEVI PETJA IN IGER ZA OTROKE Vodijo: sodelavci Katoliške otroške mladine od ponedeljka, 2. januarja, od 9. ure do torka, 3. januarja, do 17. ure Novoletno srečanje: KRISTJAN PRED LEPOTO___________ od sobote, 7. jan., od 14.30 do nedelje, 8. jan., do 15.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik_________________________ ROMARSKA IN IZOBRAŽE-VALNA POTOVANJA 1995 od sobote, 18. februarja 1995, do sobote, 25. februarja 1995 ROMARSKI POLET V IZRAEL od nedelje, 19. februarja 1995, do ponedeljka, 27. februarja 1995 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V SIRIJO — Od apostolov do kalifov Prireditve / Oglasi 13 Sele REDNI OBČNI ZBOR Čas: v petek, 9. decembra, ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Prireditelj: Športno društvo DS G Sele Begunje OTVORITEV RAZSTAVE „GASPARIJEVIH RAZGLEDNIC“ — iz zbirke Marjana Marinška Nastopajo: Agata Šumnik-Zgonec, sopran; Pepca Lešnik, alt; Marjan Marinšek, citre Čas: v petek, 9. decembra, ob 18. uri Kraj: v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem ADVENTNI KONCERT Mešanega pevskega zbora „Jakob P. Gallus“ iz Celovca (zborovodja prof. Jože Ropitz) Čas: v četrtek, 15. dec., ob 19.30 Čas: v župnijski cerkvi v Rožeku Obiska od blizu in daleč se veselita in Vam želita lep in miren predbožični čas prireditelja: Župnijski svet Rožek in Kulturno društvo „Peter Markovič“ Pred koncertom, ob 19. uri, sv. maša z našim župnikom patrom Tončkom Zajcem! POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA in ENOTNA LISTA vabita na strokovno šolanje o vprašanjih občinskega proračuna DENAR IN POLITIKA za občinske odbornike in odbornice Enotne liste in vse tiste, ki so zainteresirani za komunalnopoli-tična vprašanja. TERMIN (II. del); Čas: v petek, 9. 12., od 17. do 21. ure Kraj: v gostilni Hudl-Štekl v Globasnici (za Podjuno) Čas: v soboto, 10. 12., od 14. do 18. ure Kraj: v gostilni Dobernik, Reka pri Št. Jakobu v Rožu (za Rož in Ziljo) Ljubljanski mešani pevski zbor TE DEUM v Slovenskem pastoralnem centru v nedeljo, 11. dec., bo ob 9.30 sv. maša (Mohorjeva kapela) Po sv. maši KONCERT Vabita Slovenski pastoralni center in Slovensko kulturno društvo Celovec Literarna delavnica OSTRITI PERO - OSTRITI DUHA ... Če se želiš naučiti bolj jasnega izražanja (od prijateljskega pisma do prošnje za službo), bolj prepričljivega izražanja (od pisma bralcev v časopisu do argumentirane diplomske naloge) in lepšega izražanja (od osebnega dnevnika do lastnih literarnih izdelkov), se nam pridruži pri literarni delavnici, ki jo organizira Katoliška mladina. Začetek delavnice, 14./15. jan. 1995 Kraj: Tinje in Rebrca. Cena: 1000,— šil. za seminar in podlage ter polovica stroškov bivanja (od 320,— plača prireditelj 160,— na dan). Zahtevajte podrobne informacije ali se prijavite pri Katoliški mladini, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tel.: 0463/511166/78. Velikovec SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob 20-letnici Prosvetnega društva „LIPA“ Čas: v nedeljo, 11. dec., ob 14.30 Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu Nastopajo: MoPZ „Trta“ Žitara vas, Doppelquartett des MGV Scholle, Vovbre, Vokalna skupina LIPA, Velikovec Rožek UMETNIKI GALERIJE — razstavljajo različni slikarji Odprtje: v soboto, 10.dec., od 17. do 20. ure Kraj: Galerija Šikoronja, Rožek Razstava je odprta do 23. dec., od srede do nedelje od 15. do 18. ure. Prezentacija prevoda knjig v nemščino — Ciril Kosmač: „TANTA-DRUJ“ (prevedel Klaus Detlef Olof) in Srečko Kosovel: „MOJA PESEM JE KRAS“ (prevedel Ludwig Har-tinger). Čas: v petek, 16. dec., ob 18. uri Kraj: Galerija Šikoronja, Rožek Auschwitz-Birkenau OBISK KONCENTRACIJSKEGA taborišča AUSCHWITZ-BIRKENAU od 8. do 14. aprila 1995 Cena: 4000,— šil. Podrobnejše informacije vam posreduje dr. Reinhold Gärtner (Gesellschaft für politische Aufklärung), Christoph-Probst-Platz, 6020 Innsbruck, tel.: 0512/507-7057, faks: 0512/507-2894. Prijave so možne do 20. januarja 1995. Zadruga-market Št. Jakob v Rožu razpisuje delovno mesto POSLOVODJE Pogoji: večletna trgovska praksa, znanje obeh deželnih jezikov, izkušnje v računovodstvu in obvladanje računalnika Prijave pismeno na: Zadruga-market Št. Jakob v Rožu 9184 Št. Jakob v R. 87 Telefon: 04253/2211 Ljubljana Izšel je razpis 14. slovenskega zborovskega tekmovanja „NAŠA PESEM 1995“, ki bo od 21. do 23. aprila 1995 v Mariboru. Informacije o razpisu in prijavah na naslovu Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Štefanova 5, Ljubljana, „Naša pesem“, tel. 00386/1262083, int. 22 ali 23. Gostišče - Restavracija J U E N N A Alois Gregorič PRISRČNO VAS VABIMO NA DNEVE LOVSKIH SPECIALITET DO 8. JANUARJA 1995 Pripravili smo Vam različna jedila z mesom divjačine iz naših krajev. Gostišče je odprto vsak četrtek, petek, soboto, nedeljo in ob praznikih (od 25. 12. 1994 do 8. 1. 1995 odprto vsak dan). Vašega obiska se veseli DRUŽINA Gregorič Iščem ORDINACIJSKO POLDNEVNO POMOČ Interesentke se naj javijo telefonsko ali osebno pri dr. Ani Schwarz, Podkanja vas/Wildenstein, 9132 Galicija. Telefon: 04221/2135 14 15 Šport Šport Novi in stari predsednik SAK dr. Roland Grilc je predstavil koncept „SAK 2000“, ki vključuje v delo nad 70 funkcionarjev. m nančne pomoči bo SAK zkrvavel Če SAK-u ne bodo takoj denarno pomagali, je ogrožen njegov nadalßtoj. Na minulem občnem zboru je to dejstvo zasenčilo velike uspehe našega najpomembnejšeganega predstavnika. V! ODBOR SAK - Predsednik: dr. Roland Grilc; podpredsedniki: Aleš Šimenc, Andrej Kumer, Marko Sommeregger; tajnik: Silvo Kumer; namestnik: Jurij Perč; blagajnik: mag. Štefan Lesjak; namestnik: Milan Blažej; odborniki: Jože Partl, Benjamin Wakounig, mag. Marjan Pipp, mag. Stanko Gregorič, Leopold Sadjak, Jurij Perč, Mirko Isopp, Karl Kulmesch, Marko Wieser, Eda Velik, Tatjana Tolmajer, predsednik centra Celovec; košarka: prof. Anton Malle; karate: Milan Hribernig; kooptirana člana: športni vodja prve ekipe, zastopnik igralcev. POSLOVODSTVO: dr. Roland Grilc, Silvo Kumer, dr. Ivan Ramšak, mag. Štefan Lesjak, mag. Stanko Gregorič. ^zadnjih treh letih se je Slovenski atletski klub povzpel na vrh koroškega nogometa in je z eno nogo že v II. zvezni ligi. Tudi delo z mladino cveti kot še nikoli poprej, število ekip se je povišalo od štiri na enajst (trenutno 160 mladih nogometašev). To izredno pozitivno poročilo je na minulem občnem zboru v Mladinskem domu zasenčilo dejstvo, da je SAK v hudih denarnih škripcih, v katere je zašel brez lastne krivde: - v zadnjih letih so osrednje slovenske organizacije odrekle SAK skorajda vse finančne podpore (žalostno dejstvo je bilo, da je na občnem zboru bil prisoten le predsenik NSKS dr. Matevž Grilc), - mnogo potentnih sponzorjev SAK je v zadnjih letih odpadlo, tako na primer podjetja Obir, Iskra Delta, Elan, Finex, itd., - v regionalni ligi so nastali visoki izdatki, ki so isti kot so v II. zvezni ligi, le da ima vsak klub v II. ligi letno 1 mio. več javno garantiranih dohodkov, - intenzivno delo z naraščajem stane veliko denarja, še posebej, ker SAK kot edini koroški klub nima lastnega igrišča. „ i- Udeležba je bila velika, žal pa so, Dejstvo je tudi, da mesto Cffazen predsednika NSKS dr. Mate-vec ne podpira SAK v taki men, vža Grilca, manjkali politični in kul-to delajo druge občine za svoje kiu tumj predstavnikj slike NT/Fera be. Pa tudi na obljubljeno pomor od dežele Koroške za regionalno k K,oreškem Med gosti, poleg pred-go je SAK v letu 1994 čakal za' Rednika NSKS dr. Matevža Grilca, manj- i direktor Zveze slovenskih Za- Iz teh razlogov si je SAK nakopa arug dip| jnž Joza Habernig ter dolg, ki ne bo dopustil, da bi doD' Predsednik Slovenske športne zve- licenco zall. zvezno ligo. Tudi del» te Marjan Ve|ik pjSmeno pa je z naraščajem v tem obsegu^ J občni zbor pozdravil ministrski sve-postavljeno pod velik, velik vprašaj- tovalec RS Rudi Merljak. Občni zbor sam je bil nadpov Novi odbor, ki je bil soglasno prečno dobro obiskan, kar priča “ sprejet (v vodilnih odbornih funkci-velikem zanimanju za to najP° iPh je ostal skorajda nespreme-poznano slovensko društvo ^ rijen)] je nas|ovj, ape| na politične, ^spodarske in kulturne ustanove, Pomagajte nam graditi kabino Z nakupom sveče (100-šilingov) pomagate pri gradnji kabine SAK. 40' * /tf :> ^ 'O? ffih r 4- "S. || j Sveče, s katerimi želi SAK financirati kabine v Grabštanju, so na prodaji tudi pri igralcih SAK (so bili med prvimi, ki so z nakupom pomagali). Z leve: Franc Sadjak, Marjan Šmid, Marjan Sadjak, kapetan Christian Wölbl, Christian Petschenig, Lojze Sadjak, Simon Sadjak, Mario Pihorner. Na občnem zboru so bile na prodaj tudi sveče, s katerimi želi SAK financirati del svojih kabin v Grabštanju (iniciativa trenerja dr. Ramšaka in Fere). Delo samo v Grabštanju sicer napreduje, toda slej ko prej manjka pomagačev in pravih rokodelcev (zidarjev, tesarjev, idr.). Še posebej za ta konec tedna (danes in jutri) poziva dr. Ramšak na vse, katerim je SAK pri srcu, da pridejo pomagat, ali pa da podprejo delo z nakupom sveče. Sveče v pomoč SAK pa so dosegljive v skorajda vseh naših javnih poslopjih (v obeh knjigarnah v Celovcu, na Zvezi-Bank in na posojilnici v Celovcu, na Slovenski gimnaziji, v Mladinskem in Modestovem domu, na Posojilnici in Zadrugi Pliberk, na Zadrugi v Dobrli vasi, pri Soštarju v GlobasnF ci, pri dr. Ramšaku v bolnišnici ter pri vseh trenerjih in igralcih SAK). Delo v Grabštanju (zraven gostilne Hambrusch oz. zraven nogometnega igrišča ob železniških tirnicah) se bo nadaljevalo danes, v petek, od 12. ure nadprej (če kdo želi priti že prej, naj pokliče Jožeta Fero - tel. 04239/3282), v soboto pa že od 8. ure naprej. Potrebna je tudi pomoč za telesno dobrobit; delavci so za vsakršno malico hvaležni. naj tudi šport upoštevajo pri raz-°6li,vi sredstev, sicer je le-ta, pred-sem pa še SAK, v prihodnje eksistenčno ogrožen. ____________iriSAKK ■ Za pomen in vpliv SAK ve Vsa koroška in tudi avstrijska idvnost. Le do glav slovenskih kultunih in političnih veljakov Se to še ni zvedelo. Osrednje 0rganizacije sedijo na denarju, kot koklja na jajcih, ki nobene-93 ne pusti blizu. Ker SAK ni-m3 pričakovati pomoči od oornške javnosti, bi si to pričakoval vsaj v domačem krogu, toda tudi tam trka žal na zaprta Vr3ta. Če SAK ne bo več, bo Se nemška javnost kvečjemu z3smehljivo posmehovala, kakšen obraz pa bodo zapusti-k tisti slovenski veljaki, ki so z3prli vrata pred SAK, pa premostimo njihovi narodni vesti. Prihodnjo soboto (ob 14. uri) koroški derbi Hypo Celovec - Dob Dobljani za karitativen namen Koroški derbi - obeta se vrhunska tekma in rekordno število gledalcev. Prav to tekmo pa so Dobljani izbrali za nabirko v pomoč ženi z 11 otroki. Večno mladi in napeti derbi -na tekmi sami manj (kajti Dob je bil na zadnjih preizkušnjah vedno boljši), tembolj pa pred tekmo. Tam namreč Celovčani vedno glasno trobijo, predvsem njihov trener Pluber. Toda Dobljani so predrznih besed Celovčanov že navajeni ter jih popolnoma prezirajo. Zanj šteje le zmaga, za kar pa se sicer mirno toda zbrano pripravljajo. Trener Branko Golob: „Derbi ima sicer svoje zakonitosti, kjer je možen vsak rezultat, toda pričakujem zmago s 3:1!“ Na prvi tekmi so Celovčani iz Št. Pavla odnesli dva niza, toda takrat igra Dobljanov ni bila najboljša. Prav ta koroški derbi so Dobljani izbrali tudi za dobrodelno akcijo, s katero želijo pomagati neki ženi iz Celovca z 11 otroki, ki trpi kruto usodo. Z denarnimi prispevki navijačev naj bi ji nekoliko olepšali Božič. Schmerlaib (levo) in Jerala sta tudi v bloku stolpa moštva. Foto NT/Fera Koroški derbi v dvorani v St. Petru v Celovcu (Sporthalle St. Peter) pa je tudi pravi magnet za gledalce. Odgovorni pričakujejo celo 500 navijačev, med drugim bo nad 100 nastavljen-cev glavnega sponzorja Dobljanov - Puntigamer - navijalo za Podjunčane. Transver II - Dob 0:3 Pričakovana zmaga, čeprav so bili Dobljani že blizu izgube prvega niza. Nato pa so proti zelo mladi in perspektivni ekipi iz Nižje Avstrije izigrali vso njihovo prednost izkušenosti. In to, čeprav je dal trener Golob možnost igranja vsem ka-derskim igralcem, ki so se v glavnem za zaupanje zahvalili z dobrim nastopom. Predvsem pa Pliberčan in študent medicine v Gradcu Werner Olipitz je dokazal izreden talent, čeprav iz študijskih razlogov ni vedno pri treningu. ŠAH/KOROŠKO PRVENSTVO Ni uspelo - šahistom SŠZ je manjkal le remi Kljub zmagi nad Velikovcem, šahistom moštva Slovenske športne zveze/Carimpex I ni uspelo osvojiti drugo mesto na lestvici 1. razreda-vzhod, ki bi hkrat pomenilo uvrstitev v playoff tekmovanje za vstop v koroško spodnjo ligo. Slovenski šahi-sti so v napetem dvoboju v Velikovcu zmagali s 4,5:3,5, za kvalifikacijo pa je bila potrebna zmaga 5:3. Manjkal jim je torej le remi. Za SŠZ so zmagali S. Kovač, A. Hattenberger in R. Reichmann, remizirali so V. Cuderman, J. Am-rusch in D. Lukan, podlegla pa sta G. Živkovič in B. Kolter. V vjgred-nem delu prvenstva igra SŠZ za obstoj v 1. razredu. Za playoff tekmovanje za vstop v spodnjo ligo sta se uvrstila ASK Celovec in Velikovec, obe ekipi pa sta imeli korist predvsem zaradi nešportnega zadržanja ekipe iz Wolfsberga. Le-ta v zadnjih dveh krogih sploh ni več nastopila (8:0 za Velikovec in Št. Vid), proti ASK pa so Wolfsberžani igrali z napačno postavo, tako daje tudi ASK tekmo dobil z 8:0. SŠZ razmišlja o protestu pri Koroški šahovski zvezi. Končna lestvica: 1. ASK/KSV Celovec 25,5, 2. Velikovec 24,5, 3. SŠZ Celovec 23,5, 4. WAC 23, 5. ASKÖ/ESV Št. Vid 21; 6. SG RBB Wolfsberg 2,5. Neuspeh tudi za šahiste SŠK „Obir", le-ti so podlegli na tekmi proti IBS Celovec z 2:6. Zmago pa je slavil Ravnatelj Hanschou. NOGOMET/GLOBASNICA Mnogo nejasnosti pred božičnico Branilec Franc Fera želi zaključiti nogometno pot (iz poklicnih vzrokov), napadalec Erich Pleschgatternig želi zapustiti klub in Lukas Kordesch je mnenja, „očividno me klub ne potrebuje več, zato bom nehal!“ To je trenutni položaj v Globasnici, ki pa je dejansko še bolj razburljiv. Predsednik Josef „Jo“ Slamanig: „Najraje bi pomladil moštvo ter oddal igralce, ki niso resno pri stvari in ki preveč zaslužijo!“ K igralcem, ki delajo klubu trenutno težave, pa pravi Slamanig: „Fero bom skušal nagovoriti, da bo moštvu tudi vigredi na razpolago, kar pa zadeva Ple-schgatterniga in Kordescha, pa bomo morali dejansko razpravljati. Očividno je tako, da oba ne moreta skupaj, zato bomo morali najti čimprej rešitev. Dodal bi še: Pleschgatternig sicer vedno pravi, da ima drugi klub, toda pri nas še nihče ni vprašal zanj. Kar zadeva Kordescha pa sem mnenja, če fant noče stoodstotno sodelovati, se ga bomo morali odpovedati!“ Mnogo vprašanj in mnogo nejasnosti, ki pa naj se bi rešile na božičnici, prihodnjo soboto. \' Igralci SAK vabijo na Disco-večer (DJ Ch. Petschenig) Kroj: pri Šoštarju v Globasnici Čas: v soboto, 10.12. 1994, ob 20. uri Pripravljen je tudi srečelov z dragocenimi dobitki (mdr. različno potovanja) Sveški parklji dobili svoj muzej Prodaja BOŽIČNIH DREVES Jelke in smreke iz lastnega gozda. Pri naslednjih trgovinah v Celovcu: SPAR-trgovina Vetrinj — keutschacher Str. 120 SPAR-trgovina — Villacher Straße BAUHAUS-trgovina — nasproti INTERSPAR Franc Jožef SMRTNIK Korte 8 9135 Železna Kapla tel.: 04238/26105 AUTOSERVICE • REIFEN Ji RUDOLF Ü ČIK Breška vas 28, 9143 Šmihel Telefon: 04230/323 Parklji in pehtra baba so v Svečah zelo priljubljeni. Vsako leto prirejajo na večer pred godom sv. Miklavža pohod parkljev, na predvečer Treh kraljev pa obišče Svečane pehtra baba. Sedaj imajo sveški parklji in pehtra baba celo svoj muzej. Nahaja se v skrbno obnovljeni hiši gospe Weisitsch; hišo krasi dvojezičen napis. Je to prvi in edini muzej parkljev v Avstriji. Slika: Elmar DOMAČA PESNICA Zenkica Civ dan sem kuhava, cote sem prava, gor jih obišava po! pa peg lava. Ženski not je pač zmiraj hud in an velak velak trud. Sred podaja pa možej domu prhrmi, kaj pa kaj d/vaš, al se druč koj sedi?! Pa mu je djava: aj pa si ti civ dan počav? Pa mi pravi, kaj morem, če me je mojstr dov dav. Če g lih kej drugod sedim, zmiraj na te mislim in se bojim, saj tebe nikoi ne zapustim. Če bi pa kdo velk narjav ponudiv za te, bi pa tud ne mogu rečti ne. Katarina Marketz Nenavadni intervju Ime: Jozej Blažej Doma: Letina, srednja Podjuna Starost: še zmeraj mlad Poklic: stavec Osebna krepost? Da se znajdem v kaosu. Osebna slabost? Premehak. Kako prepričaš ljudi, da si najboljši? A je to potrebno? Najvažnejša stranska stvar na svetu? Družabna srečanja kluba 26. Tvoj odnos do ženskega spola? , Evangeljski. Si ljubosumen? Kako bi rekel, da ne bi rekel da? O čem se najraje pogovarjaš? Da je nakupovanje blaga v znani pliberški trgovini najbolj pametno. Kaj najraje delaš? Ležim pred televizorjem. Torej nisi človek, ki je rojen za delo? Samo za določena dela. Tvoj največji „flop”? Nenavadni intervju. S kom bi hotel preživeti prijeten večer? Z našim županom, katerega bi skušal prepričati, da je dva več kot ena. Kaj te vznemirja? Misel, da bi kdo bil boljši kot jaz. Kaj te bolj fascinira - lep avto ali lepa ženska? Trenutno avto. Katero vprašanje bi ti bilo sitno? Če imam danes še tako dobro kondicijo kakor pred 10 leti. In kako bi odgovoril? Za to vprašanje mi zmanjka sape. Kaj je za te umetnost? Prodati Krivogradu produkt Blažej centra. S čim bi te kdo najbolj užalil? Če bi kdo rekel, da Mohorjeva ni najboljša tiskarna. Tvoj odnos do športa? Rad sedim na tribuni in se zavedam, kako zdrav je šport. Bi te bilo sram, če bi se mpral peljati na tekmo SAK s Škodo? „Fičko” bi bil manjše zlo. Katero tipično lastnost pripisuješ koroškim Slovencem? Da govorijo o skupnosti, čeprav ne vedo, kaj je to. Tvoja največja napaka? Ljubosumnost. Kaj odlikuje dobrega komunalnega politika? Da med občinsko sejo ne zaspi. Kaj bi spremenil, če bi bil župan v domači občini? Združil bi farni in občinski svet, da bi si prišparal nekaj sej. Kakšen odnos imaš do oblasti? Vse premalo je imam. Če bi bil duhovnik, kaj bi pri nedeljski pridigi povedal ljudem? Moškim bi rekel, naj grejo po maši mimo Loserja in doma pripravijo kosilo. Bi k desetim zapovedim zapisal še eno - katero? Ne delajte nenavadnih intervjujev. Kaj bi bila zate popolna sreča? Da bi lahko šel s kravato na delo in bi mi bilo treba le pogledati, če je vse v redu. Hvala za pogovor. H.St.