© Nova univerza, 2018
DIGNIT AS
Revija za človekove pravice
Slovenian journal of human rights
ISSN 1408-9653
Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih 
epresivnih organov v Ljubljani v letih 1941 in 1942
Damjan Hančič
Article information:
To cite this document:
Hančič, D. (2016). Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic 
revolucionarnih epresivnih organov v Ljubljani v letih 1941 in 1942, Dignitas, št. 
69/70, str. 29-48.
Permanent link to this doument:
https://doi.org/ 10.31601/dgnt/69/70-3
Created on: 16. 06. 2019
To copy this document: publishing@nova-uni.si 
For Authors:
Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on 
publishing@nova-uni.si for more information.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 
International License.

29
DIGNITAS n Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih ...
Viri za preučevanje nasilja in kršenja 
človekovih pravic revolucionarnih 
represivnih organov v Ljubljani  
v letih 1941 in 1942
1
Damjan Hančič
2
Po VzeTek
V članku avtor predstavi arhivske in druge vire, na osnovi kate-
rih je preučeval nasilne dejavnosti revolucionarne strani med dru-
go svetovno vojno na območju Ljubljane, točneje v letih 1941 in 
1942, ko je bilo nasilje te strani na tem območju največje. Najpo-
membnejši arhivski viri za omenjeno problematiko se večinoma 
nahajajo v Arhivu Republike Slovenije in zgodovinskem arhivu 
Ljubljana.
Žrtve revolucionarnega nasilja med domačim slovenskim pre-
bivalstvom v tem obdobju so bili večinoma neoboroženi civilisti, 
deloma tudi orožniki in uradniki. kraj napada teh žrtev, ki jih je 
povzročila VoS je bil bodisi na ljubljanskih ulicah, na njihovem 
domu ali delovnem mestu, partizanske enote pa so izvrševale 
ugrabitve ali odvedbe ljudi na njihovih domovih, potem pa so jih 
umorili bodisi v gozdovih in skritih grapah v okolici Ljubljane.
Revolucionarno nasilje na obravnavanem območju je doseglo 
vrhunec poleti 1942, v mesecih junij, julij, avgust, čemur je botro-
valo zlasti povečanje nasilja, ki so ga v povzročale partizanske eno-
te v neposredni okolici Ljubljane, medtem ko je bilo nasilje VoS v 
mestu Ljubljana najhujše v obdobju od marca do junija 1942.
Revolucionarna stran je v obdobju od julija 1941 do konca ok-
tobra 1942 na območju Ljubljane izvedla fizične napade na preko 
200 oseb, od tega je bilo kar okoli 170 smrtnih, okoli 30 oseb pa 
je bilo v teh napadih ranjenih. Med smrtnimi žrtvami je bilo okoli 
160 nevojaških oseb in nekaj čez 10 vojaških (nezanesljivih parti-
1 
Prispevek je rezultat izvajanja raziskovalnega programa Nasilje komunističnega totalitarizma v 
Sloveniji 1941–1990 (št. pogodbe 1000-16-2721), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno 
dejavnost Republike Slovenije.
2 
Dr. Damjan Hančič, znanstveni sodelavec, Študijski center za narodno spravo, Tivolska 42, SI – 
1000 Ljubljana, damjan.hancic@scnr.si.

30
DIGNITAS n evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic
zanov ter partizanskih dezerterjev, torej oboroženih pripadnikov 
revolucionarne strani). Približno četrtina žrtev je bila žensk.
Ključne besede: revolucija, nasilje, žrtve, druga svetovna vojna, 
viri, Ljubljana
Archival and other sources for researching 
the violence and violations of human rights 
in Ljubljana from 1941 to 1942 caused by the 
revolutionary repressive organs
AbSTRAcT
The area of the Slovenian capital, Ljubljana, represented the 
starting point for the wartime resistance, revolutionary activities 
and the violence associated with them. The term revolutionary vi-
olence is understood as violence committed during World War II 
by military and other armed groups under the decisive influence 
of the communist Party; in addition to carrying out attacks aga-
inst the occupying forces, their activities often included violence 
against the civilian population. The article focuses on archival and 
other sources used for researching the violence and violations of 
human rights during World War II, specifically for the years 1941 
and 1942. The most important archival sources, used for this re-
search, are kept in Archives of the Republic of Slovenia and in 
Historical archives Ljubljana.
In Ljubljana and its immediate surroundings, revolutionary vi-
olence reached its peak in the first half of 1942, the victims being 
either civilians or keepers of public order; the victims lost their 
lives in this area (either in Ljubljana or its suburbs, or were abduc-
ted from their homes and murdered in the woods near Ljublja-
na). The revolutionary side, where resistance and revolutionary 
elements were characteristically closely intertwined, accused its 
victims of collaboration with the occupying forces and “treason”, 
but such allegations were very vague and could rarely be deemed 
justified. It was mostly a “preventive elimination” to make sure 
that those people would not compromise the resistance and re-
volutionary activities of the communist Party and the units under 

31
DIGNITAS n Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih ...
its command during the war or try to prevent it from taking po-
wer after the war ended. between July 1941 and the end of 1942, 
the revolutionary side carried out physical attacks on over 200 
people, 170 of whom were killed. 11 of these were “their own”, 
i.e. partisan deserters and partisans who were either politically 
unreliable or who committed a breach of discipline or morality 
in partisan units.
Key words: World War II, Ljubljana, revolution, violence, vic-
tims, sources
Uvod
Prispevek je nastal na podlagi raziskave o medvojnem revolu-
cionarnem nasilju v Ljubljani,
3
 s poudarkom na letih 1941 in 1942. 
V prvem delu sta podana razlaga pojmov, ki jih uporabljamo v 
prispevku in strnjen prikaz glavnih ugotovitev raziskave o tej pro-
blematiki, v drugem delu so predstavljeni viri za preučevanje te 
problematike, tretji del pa prinaša predstavitev posameznih za-
nimivejših primerov, zlasti tistih, ki so dognali nekaj novega ali 
nasprotno od doslej uveljavljenega prepričanja.
kot je razvidno iz opravljene raziskave o medvojnem revolu-
cionarnem nasilju v Ljubljani
4
 je prvi vrhunec revolucionarnega 
nasilja Ljubljana doživljala od jeseni 1941 do jeseni 1942; predsta-
vitev virov o revolucionarnem nasilju iz tega obdobja predstavlja 
osnovo pričujočemu članku.
I. zgodovinsko ozadje in razlaga pojmov
kmalu po okupaciji in razdelitvi Slovenije med okupatorje 
spomladi leta 1941 so se začeli na tem območju poleg okupacije 
odvijati različni pojavi: kolaboracija, upor proti okupatorju, revo-
lucija in protirevolucija. Vsi ti različni procesi so se medsebojno 
tudi prepletali in učinkovali drug na drugega. Sama dinamika teh 
3 
Več o tej problematiki glej: D. Hančič, Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941 – 1945, Študijski 
center za narodno spravo, Ljubljana, 2015. Strnjena predstavitev arhivskih in drugih virov o tej 
problematiki še ni bila predstavljena v nobenem članku ali drugem delu. 
4 
Zajeto je tisto območje današnje Mestne občine Ljubljana, ki je bilo pod italijansko okupacijo, seve-
rozahodnega dela (Črnuče, Gunclje, Vižmarje, Šentvid, Tacen) ta prispevek ne zajema, ker je bil tam 
razvoj revolucije zaradi narave nemškega okupacijskega sistema drugačen in identičen z razvojem 
revolucionarnega nasilja na Gorenjskem.

32
DIGNITAS n evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic
procesov je bila precej odvisna tudi od dejstva, na katerem okupa-
cijskem ozemlju so se ti procesi odvijali. V pričujočem članku se 
bomo omejili na enega teh procesov – revolucijo in z njo poveza-
nim nasiljem, krajevno pa na Ljubljano, ki se je od aprila 1941 do 
septembra 1943 nahajala pod italijansko okupacijo, od septembra 
1943 do maja 1945 pa je kot sicer formalni del »operacijske cone 
za Jadransko primorje« spadala pod Nemčijo.
Izraz »revolucionarno nasilje« v članku pomeni nasilje, ki so ga 
v času druge svetovne vojne na Slovenskem izvajale oborožene 
enote pod odločujočim vplivom komunistične partije. Te so v okvi-
ru svojega delovanja pogosto izvajale nasilje nad prebivalstvom 
tudi iz političnih razlogov. Slovenski in jugoslovanski komunisti 
so namreč z razliko od ostalih komunističnih partij v okupiranih 
državah, hkrati z odporom proti okupatorju začeli v odporniškem 
gibanju uveljavljati tudi revolucionarne elemente, zaradi česar je 
odporništvo dobivalo vse bolj monoliten značaj,
5
 kar je vodilo v 
revolucijo in posledično v državljansko vojno, zaradi česar se po-
javlja večje število žrtev med domačim prebivalstvom kot v tistih 
območjih evrope, kjer hkrati z odporom proti okupatorju ni po-
tekala še revolucija. Vendar je bila meja med odporniškim in re-
volucionarnim v slovenskem partizanskem gibanju večkrat zelo 
tanka. kako tanka je bila ločnica med narodno-osvobodilnim bo-
jem in komunistično revolucijo opozarja zgodovinarka in dobra 
poznavalka medvojnega revolucionarnega gibanja dr. Vida Deže-
lak barič, ki pravi, da je »ob odporu okupatorjem je potekala tudi 
avtentična revolucija, ki je ni mogoče prekriti in prikriti z osvo-
bodilnim bojem, čeprav so bili nosilci obojega lahko iste osebe, 
torej komunisti«
.6
 kPS je tako prek protifašističnega boja izvedla 
revolucijo, saj je okupacijo ocenjevala kot edinstveno priložnost 
za uresničitev svojih revolucionarnih ciljev.
7
Revolucionarno nasilje na obravnavanem območju so povzro-
čali bodisi pripadniki Varnostno obveščevalne službe – VoS (var-
nostniki) bodisi partizanske enote; medtem, ko so prvi delovali v 
mestnem središču oziroma znotraj bodeče žice, pa so partizanske 
enote povzročale žrtve v ljubljanskih predmestjih ali njeni nepo-
sredni okolici.
5 
V. Deželak Barič, Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941 – 1943, Inštitut za 
novejšo zgodovino, Ljubljana 2007, str. 10. 
6 
Prav tam, str. 9.
7 
Isto.

33
DIGNITAS n Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih ...
komunistična partija Slovenije je že 16. septembra 1941 
sprejela t. i. »Zaščitni odlok«, s katerim je prepovedala vsak od-
por proti okupatorju izven osvobodilne fronte in kot kazen za 
kršitev tega sklepa vsakomur zagrozila s smrtjo. Izvršilni organ 
sklepov tega odloka naj bi bila Vo S, ki jo je c entralni komite 
kPS ustanovil že sredi avgusta 1941, vendar je začela delovati 
šele konec septembra tega leta. bila je izrazito vezana na par-
tijsko organizacijo in jo je partija skrbno »čuvala« pred ostalimi 
skupinami v oF in jo ohranjala v precejšnji konspiraciji.
8
 Vo S je 
vodil kolegij oziroma centralna komisija VoS, ki so jo sestavljali 
zdenka kidrič, edo brajnik, dr. Vito kraigher in nekaj časa tudi 
Franc Ravbar. V Ljubljani so se varnostniki (vosovci) zbirali v 
manjše skupine, ki so jih imenovali »borbene grupe«, včasih tudi 
»sabotažne ali udarne grupe«. Posamezne, predvsem težje akci-
je so izvrševali borci iz raznih borbenih grup. Prvi člani VoS so 
bili izključno člani komunistične partije in ali njenega podmlad-
ka SkoJ-a.
9
Usmrtitev posamezne izbrane žrtve so člani VoS imenovali »li-
kvidacija« ali »justifikacija«, izvršili pa so jo na podlagi obvestil nji-
hove obveščevalne službe in odločitve nekaterih posameznikov z 
vrha VoS, tako, da je bila VoS hkrati obveščevalni, preiskovalni, 
sodni in izvršilni organ,
10
 zato so bile njihove »obsodbe« še manj le-
gitimne, upravičene ter pravno korektne kot odločitve poznejših 
t. i. »partizanskih sodišč«.
11
 Časo vnica, obseg in k at egorizaci ja žr t e v
r e v olucionar nega nasil ja v L jubl jani v le tih 1 9 4 1 
in 1 9 42
Na osnovi medsebojne primerjave različnih arhivskih in že 
objavljenih virov, je razvidno, da je revolucionarna stran v ob-
dobju od julija 1941 do konca oktobra 1942, ki predstavlja prvi 
vrhunec medvojnega revolucionarnega nasilja na tem območju, 
izvedla napade na preko 200 oseb, od tega je bilo do konca ok-
8 
T. Griesser Pečar, Razdvojeni narod : Slovenija 1941–1945 : okupacija, kolaboracija, državljanska 
vojna, revolucija, Mladinska knjiga, Ljubljana 2007, str. 143. 
9 
I. Žajdela, Kadrovski temelj za VOS, Novo Jutro, št. 5/ 30. april 1991, str. 4; glej tudi SI AS 1931, šk. 
721, 302-20/ZA, Zgodovina VOS, Varnostnoobveščevalna služba Osvobodilne fronte, str. 1 – 46. 
10 
T. Griesser Pečar (op. pod črto št. 6), str. 143 – 148. 
11 
M. Mikola, Sodni procesi na Celjskem 1944–1951, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, 1995, str. 4; prim: T. 
Griesser Pečar (op. pod črto št. 6), str. 423 – 434; glej tudi SI AS 1887, Zbirka NOB tiska – periodika, 
Z. Polič, Partizanska sodišča, Slovenski partizan, leto II, št. 4, konec septembra 1943, str. 15, 16.

34
DIGNITAS n evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic
tobra 1942 ubitih okoli 170 oseb; okoli 160 žrtev je bilo nevoja-
ških oseb (v glavnem civilistov, nekaj tudi orožnikov) in okoli 
10 vojaških oseb (partizanov ter partizanskih dezerterjev). Re-
volucionarno nasilje je v tem času na obravnavanem območju 
doseglo vrhunec v poleti 1942 (v mesecih junij, julij in avgust), 
čemur je botrovalo zlasti povečanje nasilja, ki so ga povzročale 
partizanske enote v neposredni okolici Ljubljane, medtem ko je 
bilo nasilje VoS v mestu Ljubljana največje od marca do junija 
1942. Prav tako je iz tabele razvidno, da je bilo od 173 žrtev bilo 
40 žensk kar znaša 23%.
12
Če analiziramo smrtne žrtve v tem obdobju, ki so jih v Ljubljani 
povzročili oboroženi pripadniki revolucionarne strani, bi jih lah-
ko uvrstili v naslednjih nekaj kategorij:
- Žrtve revolucionarnega nasilja iz nerevolucionarne 
strani
a) Predvojni policisti, stražniki, orožniki, mestni in državni ura-
dniki
b) Častniki bivše kraljeve jugoslovanske vojske
c) Železničarji, vlakovodje, železniški delavci
č) Predstavniki politično-strankarskega in sindikalnega življe-
nja Ljubljane
d) Predvojni emigranti s Primorske
e) Dekleta, ki so jim očitali druženje z italijanskimi vojaki
f) obrtniki in delavci, ki so opravljali delo na terenu ali imeli 
veliko stikov z ljudmi
g) zajeti interniranci na vlaku pri Verdu, ki se niso želeli pridru-
žiti partizanom
- Žrtve revolucionarnega nasilja iz »lastnih vrst«. To so 
bili partizanski dezerterji, »nezanesljivi« partizani ter člani oF in 
disciplinsko kaznovani partizani.
Jeseni 1942 se je prva faza revolucionarnega nasilja z nasto-
pom oboroženih skupin proti-revolucije (Ljubljanske varnostne 
straže v mestu in lokalnih vaških straž v ljubljanski okolici), kon-
čala, bratomorna vojna med Slovenci pa je stopila v novo fazo, ko 
žrtev nista povzročala le okupator in revolucionarna stran, pač pa 
tudi protirevolucionarni tabor.
12 
Isto.

35
DIGNITAS n Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih ...
II. Predstavitev uporabljenih virov in literature
1 .  Doslej ob ja vl jena lit er atur a s seznami žr t e v
r e v olucionar nega nasil ja
za osnovo omenjenemu raziskovanju, je bilo uporabljenih ne-
kaj knjig, ki prinašajo o problematiki žrtev doslej največ podatkov: 
Črne bukve,
13
 seznam žrtev revolucionarnega nasilja objavljen v 
Farnih spominskih ploščah,
14
 deloma tudi kosova Stalinistična 
revolucija na Slovenskem.
15
 Vendar je bilo podatke o žrtvah revo-
lucionarnega nasilja iz teh virov potrebno temeljito preveriti tako 
medsebojno kot tudi na osnovi virov, ki so našteti v nadaljeva-
nju.
2. Časopisni viri
Dobro dopolnilo ostalim virom so na primer časopisni član-
ki iz tistega obdobja. Pri raziskavi so bili uporabljeni zlasti članki 
v časniku Slovenec, ki je bilo glasilo takratne katoliške politične 
strani in Slovenskega poročevalca, glavnega glasila takratne ko-
munistične politične strani. Deloma so bili uporabljeni tudi članki 
liberalnega Jutra, ki se v obravnavanju revolucionarnega nasilja 
ne razlikuje kaj dosti od Slovenca.
3. Ar hivs ki viri
Najpomembnejši viri za omenjeno problematiko so primarni 
oz. arhivski viri, ki se večinoma nahajajo v Arhivu Republike Slo-
venije in v zgodovinskem arhivu Ljubljana.
a) Ar hiv R epublik e Slo v eni je (ARS)
Temeljno gradivo za preučevanje medvojnega revolucionar-
nega nasilja so zlasti dokumenti Varnostno-obveščevalne službe 
(VoS), ki se nahaja v fondu AS 1931, Republiški sekretariat za no-
tranje zadeve SRS. V tem fondu velja zlasti izpostaviti naslednje 
tehnične enote:
13 
Črne bukve, O delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu, Samozaložba, 
1944, Reprint, Ljubljana, 1990.
14 
Farne spominske plošče, 1. knjiga, Založba Družina, Ljubljana, 1995; Farne spominske plošče, 2. 
knjiga, Založba Družina, Ljubljana, 2000.
15 
S. Kos, Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941–1945, I. del., Samozaložba, Rim–Boenos Aires, 
1984.

36
DIGNITAS n evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic
AS 1931, šk.702, 300-7/zA, Poročilo o likvidaciji be-ga na 
Ježici;
16
AS 1931, šk. 726, 302-11/ zA, Spomini in članki o delovanju 
VOS;
AS 1931, šk. 727, 302 – 9/zA, Akcije VOS v Ljubljani, Pregled 
akcij VOS v Ljubljani 1941 – 1943;
AS 1931, šk. 732, 302 – 2/zA, Spomini nekdanjih članov VOS;
AS 1931, šk. 733, (302-1/zA), Seznam in biografije članov 
VOS;
AS 1931, šk. 709, VoS II-1, 43. Korespondenca Zdenke Kidrič.
Naslednji pomembni fond za preučevanje te problematike 
ARS je AS 1546 – Življenjepisi, in sicer gradivo, ki se nanaša na dr. 
Vita kraigherja konec aprila 1945.
17
 Gre za fond, ki nam poma-
ga pri seznanitvi z delovanjem in organizacijskim ustrojem VoS 
v Ljubljani v letih 1941 in 1942 in za dodatno pojasnitev ozadja 
nekaterih takratnih vosovskih atentatov. za našo problematiko je 
najpomembnejši zapisnik s policijskega zaslišanja ujetega dr. Vita 
kraigherja z dne 24. 4. 1945.
Nekaj pomembnega gradiva za preučevanje te problematike 
se nahaja tudi v dislocirani enoti ARS na kongresnem trgu. Tu je 
zlasti pomembno gradivo v fondih:
AS 1781 – Poveljstvo grupe kraljevih karabinjerjev 
Ljubljana,
18
AS 1785 – Poveljstvo notranje čete kraljevih karabinjerjev 
Ljubljana,
19
AS 1852 - Grupe odredov in odredi grup odredov slovenskih 
partizanskih čet.
20
zadnji fond je pomemben zaradi gradiva o nasilju, ki so ga 
partizanske enote, delujoče v okolici Ljubljane, povzročile bodisi 
Ljubljanskim civilistom (ugrabitve in umori) bodisi samim pripa-
dnikom njihovih enot (ohranjen je npr. zapisnik procesa proti ne-
katerim partizanom in partizankam iz junija 1942, ki so jih zaradi 
rušenja reda in morale v enoti obsodili na smrt s streljanjem).
V fondu AS  1781 lahko pridemo do poglobitve ozadja neka-
terih primerov vosovskih napadov, ki se omenjajo tudi v drugih 
16 
Ta vir je pomemben zlasti zaradi odkrivanja vzrokov vosovskega umora podpornika OF in krščan-
skega socialista Franca Straha konec junija 1942.
17 
SI AS 1546, Življenjepisi, (Kra – Kram), šk. 26, Fascikel Vito Kraigher, 1. mapa. 
18 
SI AS 1781, Poveljstvo grupe kraljevih karabinjerjev Ljubljana, šk. 2.
19 
SI AS 1785, šk. 7.
20 
SI AS 1852, šk 3. 

37
DIGNITAS n Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih ...
virih, vendar so tu bolj natančno opisani.
21
 Posamezni drobci 
arhivskega gradiva »komande skupine kraljevih karabinjerjev 
Ljubljana« se prevedeni v slovenščino nahajajo tudi v fondu AS 
1931 (SI AS 1931, škatla 727, Akcije VOS v Ljubljani). Gre npr. 
za prevod zapisnikov karabinjerskega zaslišanja nekaterih ujetih 
sodelavcev VoS, ki se nanaša na akcijo pobega oz. rešitve vodi-
teljice VoS zdenke kidrič iz zapora ter za razjasnitev nekaterih 
podrobnosti napadov na Franca ogorevca in bredo Hvale spo-
mladi 1942.
22
omenjeno gradivo je, razen fondov AS 1781 in AS 1785, ki 
vsebujeta dokumente pisane v italijanščini, v celoti pisano v slo-
venskem jeziku. Sicer pa glede omenjenih italijanskih okupa-
torskih virov o medvojnih zločinih revolucionarne strani lahko 
ugotovimo, da so se Italijani bolj potrudili pri raziskovanju umo-
rov svojih vojakov ali agentov kot pa umorov Slovencev. Veči-
noma so pri tovrstnih umorih kot vzrok umora navedli – osebno 
maščevanje.
b) Zgodo vins ki ar hiv L jubl jana (ZAL)
Del gradiva za preučevanje te problematike se nahaja tudi v 
z godovinskem arhivu Ljubljana. Gre zlasti za pogrebne vpisne 
liste ob sprejemu pokojnika na ljubljanskih Žalah
23
 in za povoj-
ne zaplembne spise v fondu Mestnega ljudskega odbora Ljublja-
na.
24
V fondu komunalnega podjetja Žale obstaja indeks pokojni-
kov in sprejemni listi pokojnikov. Gradivo je pisano v slovenskem 
jeziku, kljub temu, da se v letu 1942 pojavijo dvojezični slovensko-
italijanski formularji. Pomen tega arhivskega fonda je v tem, da 
21 
Tako na podlagi tega vira spoznamo okoliščine umora simpatizerja OF in lovskega čuvaja Janka 
Dovča iz Stožic, ki se je zgodil 29. novembra 1941 (SI AS 1781, šk. 2, Uboj Dovč Janka, 29. 11. 1941). 
Na podlagi tega vira se razkrije tudi umor bratov Antona in Osvalda Porente iz Zadobrove konec 
novembra 1941 (SI AS 1781, šk. 2, Uboj Porenta Antona in Osvalda, 30.11. – 1. 12. 1941). Zelo po-
drobno je v tem fondu opisana preiskava umora prve žrtve revolucionarnega nasilja orožnika Jožefa 
Sušnika iz Polja pri Ljubljani (SI AS 1781, šk. 2, Uboj Sušnik Jožefa, 18.8.1941). V fondu je najti tudi 
zapisnik o najdbi umorjenega dimnikarja Nemca, ki so ga sredi decembra 1941 našli mrtvega na 
pokopališču v Dravljah (SI AS 1781, šk. 2, fasc. Uboj Melec Antonija, 28.12.1941, prim: SI ZAL, LJU 630, 
šk. 227, p.e. 924, št. 125). Nekaj več podrobnosti je v tem fondu najti tudi o vosovskem umoru social-
demokrata Vinka Vrankarja iz Polja pri Ljubljani in Jerneja Chiodija iz Vevč (SI AS 1781, šk. 2, Uboj 
Vranka Vinka, 11.12.1941 in SI AS 1781, šk. 2, Uboj Chiodi Bartolomeja v Vevčah, 15. 10. 1941). 
22 
SI AS 1931, šk. 727, Prevod karabinjerskega poročila o zaslišanju nekaterih aretiranih komunistov 
z dne 30. 4. 1942, str. 7.
23 
SI ZAL, LJU 630, Komunalno podjetje Žale, Sprejemni listi pokojnikov, škatle: 226, 227, 228, 234.
24 
SI ZAL, LJU 468, Mestni ljudski odbor (MLO) Ljubljana, Zaplembni spisi), škatle od št. 36 do 87 
(serija C).

38
DIGNITAS n evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic
vpisni listi pokojnikov vsebujejo natančne podatke o kraju, datu-
mu in uri smrti. Vsekakor pa za vse primere smrti, ki so zabeleženi 
v tem viru pod vzrokom smrti »ustreljen« velja, da je potrebno nuj-
no povzročitelja smrti preveriti v drugih virih. V indeksu so imena 
pokojnikov razvrščena po abecednem redu za vsako leto, vendar 
iz tega seznama ni moč ugotoviti, kdo je umrl naravne smrti in 
kdo nasilne smrti.
25
Poleg indeksa pa obstajajo za raziskavo veliko bolj uporab-
nisprejemni listi pokojnikov,na katerih je naveden kraj smrti 
in vsi ostali podatki o pokojniku. za potrebe raziskave o revo-
lucionarnem nasilju so bili pregledani sprejemni pogrebni listi 
pokojnikov za pokopališče Žale od junija 1941 do junija 1945, 
pri čemer so za nadaljnje preučevanje bili pomembni tisti, kjer 
je na sprejemnem listu pod rubriko »bolezen« pisalo »ustreljen«. 
Takšen zapis se običajno pojavlja pri ustreljenih od pripadnikov 
VoS. Pri Jaroslavu kiklju in župniku Hubertu Leilerju tega zapisa 
ni, čeprav iz drugih virov zanesljivo vemo, da sta umrla zaradi 
strelnih ran. Morda je za to pri Leilerju razlog, da ni umrl na dan 
ustrelitve, ampak šele čez nekaj tednov v bolnišnici. za ustre-
ljene talce in ostale, ki so jih (npr. med begom) ustrelili Italijani 
pa so v rubriko »bolezen« običajno vpisali podatek: »ustreljen/a 
po italijanskih oblasteh«, in večkrat je kot kraj smrti navedeno 
»Gramozna jama«… Talci so navedeni posamično – razen takrat 
ko so Italijani zaradi maščevanja atentata na nekdanjega bana 
Natlačena pobili več talcev in za te obstajata v pogrebnih polah 
dva posebna seznama – eden je seznam ustreljenih 13. 10. 1942, 
drugi pa seznam ustreljenih 14. 10. 1942. za več oseb, nekatere 
so pripeljali v mrtvašnico oz. secirnico po dva skupaj ali kar celo 
skupino, pa niso navedli imena in priimka, ampak samo »N N«; 
običajno zraven piše, da so jih dostavile oz. pripeljale italijanske 
oblasti, kar tudi napeljuje na možnost, da so jih likvidirali vosov-
ci ali partizani, in so jih našli italijanski vojaki. Najti je tudi zapise 
smrti, ki se nanašajo na uboje vidnejših italijanskih fašističnih oz. 
vojaških osebnosti.
V omenjenih listih lahko najdemo tudi več zanimivosti glede 
opreme krst pokojnikov in glede tega, v kateri cenovni razred je 
25 
Pod črko N za leti 1942 in 1943 se nahaja seznam več oseb z označbo »N N«, kar pomeni »nezna-
ni«, poleg pa je pripis »justifikacija«, pri čemer se ne ve, ali je mišljeno, da je bila oseba ustreljena od 
Italijanov ali od revolucionarne strani. Ponekod piše – »ustreljen« oz. »ustreljen na Verdu« - vendar 
brez konkretnega imena in priimka.

39
DIGNITAS n Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih ...
sodil pogreb pokojnika
26
 in kdo je plačal pogreb.
27
 V seznamu po-
kopov je najti tudi žrtve, ki so bili na ljubljanskih Žalah dani le v 
krsto, potem pa so jih pokopali drugje.
28
Naj na tem mestu omenimo, da se na pogrebnih listih na-
hajajo tudi pokopani umrli in padli italijanski vojaki – to se da 
ugotoviti po italijanskem imenu in priimku. o številu pokopa-
nih (padlih) italijanskih okupacijskih vojakov sicer poročajo že 
Črne bukve leta 1944, ki se tudi sklicujejo na podatke Pogrebne-
ga zavoda Žale.
29
Zaplembni s pisi
zelo pomemben vir pri preučevanju žrtev medvojnega nasilja 
so tudi povojni zaplembni spisi v fondu Mestnega ljudskega od-
bora Ljubljana.
30
Podatki iz tega fonda nam pomagajo zlasti pri razjasnjevanju 
okoliščin uboja oz. umora posamezne žrtve medvojnega nasilja 
in za ponovno preverbo povzročiteljev smrti. Tako ugotovimo, 
koga je med vojno »likvidirala« revolucionarna stran, prvič že v 
dejstvu, da so dotično osebo sploh obravnavali za zaplembo nje-
nega premoženja in drugič v opisovanju okoliščin primera v pri-
tožbah o zaplembi s strani sorodnikov teh žrtev ali izjavah prič teh 
dogodkov. Vendar je pri tem potrebno upoštevati, da se v vlogah 
pritožnikov nad zaplembo skuša zmanjšati možnost, da so posa-
mezno žrtev ubili pripadniki revolucionarne strani, medtem ko je 
pri oblastnih organih prisotna tendenca, da bi čim več zaplemb 
uspelo, zato so težili k dokazovanju, da je bila določena oseba ubi-
ta od revolucionarne strani.
Ugotovljeno je bilo, da je zaplembna komisija pri sestavlja-
26 
Tako je npr. pogreb policijskega agenta Kukoviča (umorjen 8. 10. 1942) sodil v prvi plačilni razred 
(SI ZAL, LJU 630, šk. 228, p.e. 927, št. 128), pogreb nekdanjega bana Natlačena (umorjen 13. 10. 
1942) pa v drugi razred (SI ZAL, LJU 630, šk. 228, p.e. 927, št. 151). Najti je podatek, da je bila krsta 
umorjenega industrialca Avgusta Praprotnika (umorjen 20. 2. 1942) kovinska (SI ZAL, LJU 630, šk. 
227, p.e. 925, št. 319), krsta ostalih vosovskih žrtev pa večinoma lesena, pri nekaterih tudi s kovinskim 
vložkom. 
27 
Pogreb študenta prava Franca Župca (umorjen 16. 3. 1942) plačal prof. Lambert Ehrlich (SI ZAL, 
LJU 630, šk. 227, p.e. 925, št. 413), medtem ko je za umorjenega študenta medicine Jaroslava Kiklja 
(umorjen 18. 3. 1942) pogrebne stroške plačal tedanji ljubljanski škof Gregorij Rožman (SI ZAL, LJU 
630, šk. 227, p.e. 925, št. 428), pogreb Iva Peršuha je plačal ing. Jože Brodnik (SI ZAL, LJU 630, šk. 
227, p.e. 925, št. 702), prof. Ehrlicha pa Vincencijeva konferenca (SI ZAL, LJU 630, šk. 227, p.e. 925, 
št. 704).
28 
Tak primer je npr. Franc Emmer (umorjen 4. 12. 1941 v Šiški), ki so ga pokopali v Kranju (SI ZAL, 
LJU 630, šk. 226, p. e 924, št. 44).
29 
Črne bukve (op. pod črto št. 11), str. 61. 
30 
SI ZAL, LJU 468, Zaplembni spisi, škatle od št. 36 do 87 (serija C). 

40
DIGNITAS n evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic
nju oseb, katerim bo zaplenila premoženje v glavnem izhajala 
iz dveh virov: iz seznama žrtev objavljenega v Črnih bukvah 
in iz posebnega seznama komisije za ugotavljanje zločinov 
okupatorja in njihovih pomagačev. Včasih je prihajalo tudi do 
pomot, ki so temeljile na napačnem sklepanju o kraju bivali-
šča neke žrtve, ker se ime nekega kraja na območju Slovenije 
lahko pojavlja na dveh lokacijah (npr. zamenjava Hrušice in Sp. 
Hrušice, zaloga, itd.), v nekaterih primerih pa so bile zaplembe 
neuspešne, ker določena žrtev ni razpolagala z nobenim pre-
moženjem.
4. Elektr ons ki (s ple tni) viri
Sple tni is k alnik gr obo v
Pri raziskavi žrtev revolucionarnega nasilja v Ljubljani si lah-
ko pomagamo tudi z lociranjem lokacije groba posameznih 
žrtev na ljubljanskih Žalah in ostalih ljubljanskih pokopališčih, 
ki jih upravlja Pogrebni zavod Žale. Iskanje poteka s pomočjo 
spletnega iskalnika.
31
 Pri določitvi groba posamezne žrtve so 
nam v veliko pomoč tudi prej omenjeni podatki iz pogrebnih 
listov (rubrika plačnik pogreba) in zaplembnih spisov (prito-
žniki proti zaplembi), ker na tej osnovi ugotovimo sorodnike 
žrtve in tako v primerih pojavljanja več oseb z istim imenom in 
priimkom lahko s pomočjo ugotovljenih in že umrlih oz. v do-
tični grob pokopanih sorodnikov prepoznamo pravo osebo oz. 
njen pravi grob.
Iskalnik je koristen za ugotovitev, katere žrtve revolucionarne-
ga nasilja so ostale pokopane v svojih grobovih tudi po vojni in 
katere so v povojnih letih oskrunili oz. iz njih trupla žrtev izkopali, 
kar se je tudi dogajalo.
32
 Glavna ugotovitev je, da žrtve revoluci-
onarnega nasilja, ki jih je med vojno likvidiral VoS imajo svoje 
grobove, veliko tistih, ki so jih likvidirale partizanske enote in so 
jih pred tem odvedli v gozd, pa nimajo grobov, ker njihovih trupel 
do danes niso našli.
Os t ali elektr ons ki viri
Med ostalimi spletnimi viri velja omeniti še elektronski popis 
31 
Iskalnik grobov, http://grobovi.zale.si/si (zadnjič obiskano: julij 2015).
32 
T. Velikonja, Trije grobovi na Žalah. v: Zaveza 47 (december 2002), št. 4, str. 41, 42. 

41
DIGNITAS n Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih ...
žrtev 2. svetovne vojne na Slovenskem, ki ga je izdelal Inštitut za 
novejšo zgodovino
33
 in seznam žrtev krimske jame.
34
5. U r adni lis t FLR J
Med iskanjem in pregledovanjem virov o žrtvah revolucionar-
nega nasilja med drugo svetovno vojno na območju Ljubljane, na-
letimo tudi na uradno objavljeni dokument s seznamom teh žrtev. 
Gre za Službeni list FLRJ iz maja 1946,
35
 ko so zaplenili premože-
nje oseb, ki jih je revolucionarna stran pobila v času vojne ali pa 
so se takoj po vojni umaknili v tujino.
Med primerjavo oseb objavljenih v tem seznamu in najdenimi 
podatki iz drugih arhivskih virov je razvidna velika podobnost. edini 
problem je v tem, da so v tem seznamu navedene tudi osebe, ki so 
morda bivale v Ljubljani le nekaj tednov ali mesecev, stalno bivališče 
pa so imele drugje,
36
 po drugi strani pa v seznamu manjkajo tiste 
žrtve, ki niso imele nobenega premoženja. V seznamu so objavljene 
žrtve ljubljanske revolucionarnega nasilja iz celotnega obdobja 1941 
– 1945, in sicer tako iz območja italijanske kot nemške okupacije (to-
rej tudi z območja Šentvida, Črnuč, Guncelj, Gameljn). Vrednost tega 
vira dviguje tudi dejstvo, da so ob imenu in priimku objavljeni tudi 
naslovi žrtev oz. zaplenjencev. Tako je povojna oblast nehote že leto 
dni po vojni dokaj sama dokumentirala žrtve, ki jih je povzročila re-
volucionarna stran na tem območju v času 2. svetovne vojne.
III. Predstavitev nekaterih primerov
Sedaj bomo prešli še na predstavitev nekaterih konkretnih pri-
merov raziskovanja tovrstnega nasilja. Predstavljeni so primeri, 
pri katerih je podrobnejša raziskava virov privedla do drugačnih 
zaključkov glede vzrokov za smrt ali glede povzročitelja smrti od 
do sedaj uveljavljenih pogledov. Pri tem je izpostavljen pomen 
primerjave naštetih virov za raziskovanje in razumevanje revolu-
cionarnega nasilja v Ljubljani.
33 
Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in 
neposredno po njej, »Sistory - Zgodovina Slovenije«, www.sistory.si/zrtve (zadnjič obiskano: 12. 12. 
2015). 
34 
Seznam žrtev v Krimski jami, www.geocities.ws/siorli/krimska_jama.htm (zadnjič obiskano: 15. 7. 
2015).
35 
Zaplemba imovine Jakoš Antona in drugih (Službeni list Federativne narodne republike Jugoslavi-
je, Sudski oglasi, Okrajno sodišče v Ljubljani, stran II, št. 39, 14. maj 1946,), str. 1 – 2. 
36 
Npr. pesnik France Balantič, ki ni spadal v Ljubljano, ampak v Kamnik.

42
DIGNITAS n evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic
P e t er Zlatner
zelo zanimiv primer je oseba Peter zlatner (1914 – 1941), ki se 
pojavlja kot žrtev revolucionarnega nasilja v dveh virih: v knjigi 
Farne spominske plošče 2,
37
 kot tudi v knjigi V znamenju OF,
38
 
vendar gre za očitno pomoto, in to kar dvakratno: glede povzroči-
telja smrti in glede letnice njegovega rojstva.
V članku zgodovinarke dr. Anke Vidovič Miklavčič Sloven-
ski železničarji pod italijansko okupacijo v ljubljanski pokrajini 
1941- 1943, je zapisano, da sta bila, tako železničar Peter zlatnar 
st. (1895 – 1941) kot njegov sin (zobozdravnik in esperantist) Pe-
ter zlatner ml. (1914 – 1987) zelo vneta pristaša oF. bil je železni-
ški uradnik in je živel v Ljubljani, na Milčinskega 66 in je bil ubit v 
skladišču ljubljanskega kolodvora 11. novembra 1941.
39
Vidovič Miklavčičeva je o obeh zlatnerjih zapisala: »Na postaji 
Ljubljana, kamor so spadali tudi uslužbenci kolodvorske pošte, je 
prve aktiviste OF zbral Peter Zlatnar st., ki je imel med železni-
čarji zaradi svoje levičarske usmerjenosti pred vojno precej somi-
šljenikov. Pomagal mu je sin Peter, dentist, član KP, ki pa je bil 
tedaj zaposlen v skladišču za blagovni promet. Iz vseh pododdel-
kov postajnega osebja, se pravi postaje, premika, spremljevalcev 
vlakov in skladišča sta, izbrala zanesljive železničarje v pripra-
vljalni odbor, z nalogo, da bi pridobivali vse zanesljive ljudi v svo-
jem delovnem območju, ki bi se bili pripravljeni boriti proti oku-
patorju. V pripravljal nem odboru so bili za spremljevalce vlakov 
Tone Maver, član KP, za premikalno osebje Maks Majeršič, član 
KPJ za postajno osebje Franc Lužar, za skladišče pa Peter Zlatnar 
ml. Uspehi pripravljalnega odbora, pa tudi delo predanih železni-
čarjev kot npr. kandidata partije Jožeta Vodnika (član od 15. X. 
1941), Vinka Tošnjaka. Ko se je 11. novembra 1941 Peter Zlatnar 
st. pri sabotažni akciji smrtno ponesrečil je postal sekretar odbora 
OF Stane Bratož.«
40
očitno je, da so pri sestavljanju seznama ljubljanskih žrtev re-
volucionarnega nasilja za knjigo Farne plošče v zvezi s to osebo 
upoštevali zgolj podatek iz enega vira, hkrati pa pomešali rojstno 
letnico sina 1914 in očetovo letnico smrti 1941.
41
 ob tem je po-
37 
FSP2 (op. pod črto št. 12), str. 60. 
38 
V znamenju OF, Ljubljana 1943.
39 
SI ZAL, LJU 630, šk. 226, p. e 924, št. 946.
40 
A. Vidovič Miklavčič, »Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v ljubljanski pokrajini 1941- 
1945, Knjižnica 0F, Ljubljana 1980. 
41 
FSP 2 (op. pod črto št. 12), str. 60. 

43
DIGNITAS n Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih ...
trebno še dodati, da se ime Peter zlatner ne nahaja vklesano na 
spominski plošči žrtev revolucionarnega nasilja iz mesta Ljublja-
ne na ljubljanskih Žalah.
Apoloni ja U r anič
Apolonija Uranič iz ljubljanskih Jarš, ki je bila ubita 15. 12. 1941 
na svojem domu, je doslej veljala za eno od žrtev revolucionar-
nega nasilja. kot žrtev VoS se sicer omenja tako v virih VoS (AS 
1931, šk. 727, Akcije VoS-a v Ljubljani, 302 – 9/zA) kot v Razvoju 
situacije v Ljubljanski provinci po spomenici, ki jo je 1. aprila 1942 
dr. ehrlich izročil italijanskim oblastem. Da je bila žrtev, ki jo je 
povzročila revolucionarna stran, je sklepati tudi zaradi uvrstitve 
na seznam Črnih bukev.
Drugačne podatke o povzročitelju in okoliščinah njene smrti 
pa najdemo v drugih dveh arhivskih virih. Na pogrebnem listu na-
mreč piše kot vzrok njene smrti »roparski umor, ustreljena«,
42
 kar 
že vzbuja rahel dvom o politični motiviranosti njenega umora. Še 
bolj pa to potrjuje obrazložitev v zaplembnih spisih, iz katere so 
kot edinstven primer v pregledanem gradivu tudi same povojne 
oblasti ugotovile, »da ni šlo za likvidacijo po borcih NOB, ampak 
za posledico roparskega napada neznanca, ki ni streljal nanjo 
kot na izdajalko in mu je šlo edino za denar«.
43
 zato so na koncu 
oblasti tudi izdale negativno odločbo v postopku zaplembe nje-
nega premoženja z obrazložitvijo, »da ona ni nikdar izdajala, ni 
bila proti gibanju OF, pač pa je ona še v denarju podpirala OF. 
Zato ni niti najmanjšega suma in trdno smo prepričani, da je bila 
le žrtev tatinskega roparja, ki je sicer najprej napadel njeno sose-
do, v tistem trenutku pa se je v zadevo vmešala tudi Uraničeva, ki 
je opazila, da se nekaj nenavadnega dogaja pri sosedu in je zato 
prišla na kraj zločina in bila ubita«.
44
Iv an Šlegel
Dne 17. decembra 1941 so na njegovem domu na Gasilski ulici 
5 v Šiški ustrelili 31 letnega Ivana Šlegla; za posledicami strelnih 
ran je umrl naslednji dan, 18. decembra 1941 ob 10.45 uri dopol-
dan v ljubljanski bolnišnici. Njegova mama, 56-letna Marija Šlegel 
42 
SI ZAL, LJU 630, šk. 226, p. e 923.
43 
SI ZAL, LJU 468, Zaplembni spisi, šk 84. 
44 
Isto. 

44
DIGNITAS n evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic
(roj. Snoj), »ki je sina z nožem branila pred atentatorjem, da je 
moral ta v obrambo uporabiti orožje tudi proti njej«, pa je umrla 
za posledicami streljanja že med prevozom v bolnišnico dne 17. 
decembra 1941 ob 9.15 uri dopoldan.
45
 Ivana naj bi vosovci ob-
strelili in ranili že 13. novembra 1941, kot vzrok likvidacije pa so 
nekdanji vosovci navedli, »da je gestapovec«.
46
Iz ugotovitev, ki jih je v izjavi poslani Komisiji za narodno imo-
vino pri MLO Ljubljana zapisal Ulični (ljudski) odbor Gasilske in 
Maurerjeve ulice, je razvidno, da je umorjenemu Ivanu revolucio-
narna stran najbolj zamerila, »da se je družil z okupatorjem in to 
kljub opozarjanju Šleglovih sorodnikov, naj tega ne dela«.
47
 očita-
li so mu, da je užival posebno zaščito tajnika pokrajinske uprave 
Ruffinija, od katerega naj bi prejel tudi pištolo za svojo obram-
bo in naj bi jo imel vedno pri sebi, po sinovi smrti pa je njegov 
oče dobil stalno dovoljenje za prehod čez bodečo žico okoli Lju-
bljane.
48
 Vendar je bil najverjetnejši vzrok za njegovo usmrtitev s 
strani VoS-a dejstvo, ki ga najdemo v rubriki »poklic« na pogreb-
nem sprejemnem listu v fondu ljubljanskih Žal. Ivan je bil namreč 
nekdanji uradnik »štaba za utvrđivanje«,
49
 t. j. starojugoslovanske 
vojaške obrambne mejne linije imenovane tudi »Rupnikova linija« 
in jim je bil kot tak nevaren, da bi se pridružil kaki nekomunistični 
odporniški skupini ali so se bali, da bi kakšno skrivnost o obramb-
ni liniji lahko izdal italijanskemu okupatorju. Vsekakor vzroki za 
njegov atentat ležijo blizu vzrokom za neuspeli atentat na genera-
la Rupnika v začetku oktobra istega leta.
F r ance Ogor e v c
Marca 1942 je VoS izvedla zelo drzen atentat na Tavčarjevi uli-
ci, ki pa ni uspel v celoti in se je končal s težko ranitvijo žrtve.
Vosovski viri pri opisu izvedbe atentata ne omenjajo žrtve 
atentata z imenom ali priimkom, se pa da iz drugih virov, zlasti 
na podlagi slovenskega prevoda karabinjerskega zapisnika o za-
slišanju nekaterih ujetih članov VoS aprila 1942, dokaj zanesljivo 
ugotoviti, da je bil žrtev Franc (Franko) ogorevc, rojen v Ljubljani, 
2. 12. 1916, sin Roberta ogorevca in Marije Piccoli, takrat stanujoč 
45 
SI ZAL, LJU 468, Zaplembni spisi, šk. 83; ZAL, LJU 630, KPŽ, šk. 227, p.e. 924, št. 83. 
46 
SI AS 1931, šk. 727, Pregled akcij VOS v Ljubljani 1941 – 1943.
47 
SI ZAL, LJU 468, Zaplembni spisi, šk. 83.
48 
Isto. 
49 
SI ZAL, LJU 630, šk. 227. 

45
DIGNITAS n Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih ...
na Ulici 3. maja št. 15, samski, uradnik in član fašistične organizaci-
je v Ljubljani.
50
 Nalogo, da ga zasledujeta in nadzorujeta sta imela 
ernest eypper in Stanislav ključar, atentat pa so izvedli v petek, 
27. marca 1942 zjutraj.
51
Iz vosovskih virov je razvidno, da se je omenjeni Franc ogorevc 
rad družil z Italijani: »Igral je nekega frajerja, živel s svojo mamo in 
kadar je hodil po Ljubljani, je vodil s seboj velikega črnega psa«.
52
 
ker je hodil k krojaču, so se odločili, da ga tam nekje pričakajo in 
ustrelijo. Nekdanji vosovec Janez Vipotnik se je tega dogodka spo-
minjal: »Jaz sem bil določen za zaščito, imel sem svojo efenko in stali 
smo z Mirkotom in Lizo na vrhu Komenskega ulice pred sedanjim 
hotelom Turist. Mirko je imel tudi kolo, ki ga je prav tako pripeljala 
Liza. Čakali smo in se ogledovali po Komenskega ulici. Končno smo 
ga zagledali. Tedaj je Mirko zapeljal z biciklom proti njemu in ga 
srečal nekoliko pred sanatorijem Emona. Stopil je z bicikla in ga 
položil na tla. Z Lizo sva se počasi pomikala proti njemu. Tedaj je že 
počil samokres. Mirko je izstrelil kakšnih osem strelov proti njemu 
in na psa, ki se je prestrašil in pustil svojega gospodarja in pobegnil. 
Napadeni je rjul in se sesedel, vojaki pred učiteljiščem, ki so tam 
imeli nekakšno kasarno, pa so začeli snemati puške, ljudje, kolikor 
jih je bilo na ulici, so pričeli begati, medtem se je Mirko usedel na-
zaj na kolo in mimo naju odpeljal. Z Lizo sva se pomujala in prav 
tako izginila. Kasneje smo izvedeli, da moški ni bil ubit, ampak je 
bil težko ranjen v vrat, da so mu bile prestreljene glasilke in da bo 
verjetno izgubil dar govora. Ni hotel več ostati v Ljubljani, ampak 
je kmalu izginil v Italijo v bolnico«.
53
Da gre za ponesrečen atentat, ki se ni končal s smrtjo ogorevca, 
dokazuje poleg gornjega poročila VoS tudi dejstvo, da ogorevca 
ni najti med zapisi smrti oz. pogrebov pogrebnega zavoda Žale. 
Se pa Franc ogorevc pojavlja v seznamu Žrtev mesta Ljubljane 
v drugi knjigi Farne župnijske plošče, in sicer je kot letnica smrti 
navedeno leto 1942 (kar se ujema z letnico atentata na ogorevca), 
rojstnega datuma pa ni navedenega. Prav tako ogorevca ni najti 
v seznamu ljubljanskih žrtev revolucionarnega nasilja, ki je bil ob-
javljen v glasilu Slovenska država leta 1997.
54
 To pomeni, da so 
50 
SI AS 1931, šk. 727, Karabinjersko poročilo o zaslišanju nekaterih aretiranih komunistov, str. 7. 
51 
Isto. 
52 
SI AS 1931, šk. 726, sestavek Janez Vipotnik »Spomini: Prepis I. dela do odhoda v partizane.« 
53 
Isto. 
54 
»Farne spominske plošče za mesto Ljubljana«, Slovenska država, letnik 48, št. 4/5/6 (1997), str. 6, 
7, 10. 

46
DIGNITAS n evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic
ogorevca dodali naknadno v knjigo (ta je izšla tri leta kasneje, leta 
2000), morda zaradi tega, ker se ogorevc N. omenja v dodatku k 
ehrlihovi spomenici (žrtev pod št. 32)
55
 brez obrazložitve, ali je 
bil ubit ali samo ranjen in so jo zmotno smatrali za smrtno žrtev. 
Tudi časnik Slovenec dne 23. 4. 1942 v članku »Žrtve partizanov 
v Ljubljanski pokrajini« Franca ogorevca omenja ne kot smrtno 
žrtev, ampak da je bil ranjen.
56
Primer atentata na ogorevca se navaja v nizu primerov, kako 
neučinkovito in pristransko je italijanska okupacijska oblast de-
lovala v tistem času tudi v Spomenici, ki jo je 1. aprila 1942 dr. 
Lambert ehrlich izročil italijanskim oblastem: »V primeru Ogorevc 
je videl naš akademik, da sta dva italijanska vojaka, ko sta čula 
strele, obrnila iz Komenskega ulice in krenila v drugo ulico, mo-
rilec pa se je nemoteno odpeljal po ulici naprej mimo učiteljišča, 
kjer se je prav tedaj pred poslopjem učiteljišča mudilo veliko itali-
janskih vojakov. Človek se vpraša, zakaj vendar ti vojaki morilca 
niso ustavili?«
57
Atentat na ogorevca pa v knjigi Belogardizem omenja tudi 
povojni zgodovinar Franček Saje in njegovo izvedbo napačno 
pripisuje članu ehrlichovih Stražarjev Petru kalanu, »ker je neki 
vodilni član SLS dne 27. marca 1942 zabeležil, da je Kalan ob pol 
deseti uri streljal v Komenskega ulici na nekoga, baje je hotel ubiti 
nekega akademika Ambrožiča, a je pomotoma drugega, baje ne-
kega Ogorevca, sina dr. Ogorevca«.
58
 Vendar je iz prej omenjenih 
tako vosovskih kot karabinjerskih virov nedvomno razvidno, da 
je atentat na ogorevca izvršila VoS.
VIRI IN LITERA TURA
ARHIV SKI VIRI
Ar hiv R epublik e Slo v eni je (ARS)
AS 1546, Življenjepisi, šk. 26 (kra – kram), Fascikel Vito kraigher, 1. Mapa, zapisnik s policijskega 
zaslišanja z dne 24. 4. 1945.
AS 1781, Poveljstvo grupe kraljevih karabinjerjev Ljubljana, šk. 2.
AS 1785, Poveljstvo notranje čete kraljevih karabinjerjev Ljubljana, šk. 7.
55 
B. Mlakar, Delovanje stražarjev med drugo svetovno vojno – Dodatek v Ehrlichovi spomenici: 
Razvoj situacije v ljubljanski provinci, v: Ehrlichov simpozij v Rimu (uredil Edo Škulj), Mohorjeva 
družba v Celju, Celje, 2002 str. 268 – 278. 
56 
Žrtve partizanov v Ljubljanski pokrajini, Slovenec, 23. april 1942, letnik 70, št. 98, str. 2. 
57 
B. Mlakar (op. pod črto št. 53), str. 274.
58 
F. Saje, Belogardizem, druga dopolnjena izdaja, Ljubljana, Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, 
Ljubljana 1952 str. 139. 

47
DIGNITAS n Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih ...
AS 1852, šk. 3, Grupe odredov in odredi grup odredov slovenskih partizanskih čet.
AS 1931,
šk. 702, 3000-7/zA, Poročila o uničenju be-ga v Ježici.
šk. 709, VoS II-1, 43. korespondenca zdenke kidrič.
šk. 721, 302-20/zA, zgodovina VoS-a, Varnostnoobveščevalna služba osvobodilne fronte.
šk. 725, 302-16/zA, Nz (okrožnice razni članki).
šk. 726, 302-11/ zA, Spomini in članki o delovanju VoS-a.
šk. 727, 302 – 9/zA, Akcije VoS-a v Ljubljani, Pregled akcij V oS-a v Ljubljani 1941 – 1943.
šk. 732, 302 – 2/zA, Spomini nekdanjih članov VoS.
šk. 733, (302-1/zA), Seznam in biografije članov VoS.
Zgodo vins ki ar hiv L jubl jana (ZAL)
zAL, LJU 630, komunalno podjetje Žale, šk. 226, 227, 228, 234.
zAL, LJU 468, Mestni ljudski odbor Ljubljana (ML o Ljubljana), zaplembni spisi, šk. 36 – 87.
ČASOPISI
Slovenec, Političen list za slovenski narod, »Žrtve partizanov v Ljubljanski pokrajini«, 23. april 1942, 
letnik 70, št. 98, str. 2.
Slovenski poročevalec 1938, 1941. Ponatis Slovenskega poročevalca iz leta 1938 in 1941, informacijs-
kega vestnika osvobodilne fronte, Ljubljana: Slovenski knjižni zavod (Škz), 1951.
Slovenska država, »Farne spominske plošče za mesto Ljubljana«, april, maj, junij1997, letnik 48, 
številka 4/5/6, str. 6, 7, 10.
LITERA TURA
Črne bukve, O delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu, Ljubljana: 
Samozaložba, 1944, Reprint, 1990.
Farne spominske plošče, 1. knjiga, Ljubljana: založba Družina, 1995.
Farne spominske plošče, 2. knjiga, Ljubljana: založba Družina, 2000.
Deželak barič, Vida, Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941 – 1943, Inštitut 
za novejšo zgodovino, Ljubljana 2007.
Griesser-Pečar, Tamara, Razdvojeni narod. Slovenija 1941-1945: Okupacija kolaboracija, državljanska 
vojna, revolucija,, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Hančič, Damjan, Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941 – 1945, Študijski center za narodno spravo, 
Ljubljana 2015.
k os, Stane, Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941–1945, I. del., Rim, boenos Aires: Samozaložba, 
1984.
Kri mučencev, Ljubljana, 1944.
Mikola, Milko, Sodni procesi na Celjskem 1944–1951, celje : zgodovinski arhiv celje, 1995.
Mlakar, boris, Delovanje stražarjev med drugo svetovno vojno – Dodatek v ehrlichovi spomenici: 
Razvoj situacije v ljubljanski provinci. V: Ehrlichov simpozij v Rimu, celje: Mohorjeva družba v 
celju, 2002, str. 268 – 278.
Saje, Franček, Belogardizem, druga dopolnjena izdaja, Ljubljana: Slovenski knjižni zavod v 
Ljubljani,1952.
Velikonja, Tine, Trije grobovi na Žalah. V: Zaveza 47 (december 2002), št. 4, letnik XII, str. 41, 42.
Vidovič Miklavčič, Anka, »Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v ljubljanski pokrajini 
1941- 1945, Ljubljana : knjižnica 0F, 1980.
V znamenju OF, Ljubljana 1943.
KRA TICE
AS – Arhiv Republike Slovenije
FLRJ – Federativna ljudska republika Jugoslavija
FSP – Farne spominske plošče
kPŽ – komunalno podjetje Žale
LJU – Ljubljana (arhivska oznaka)
oF – osvobodilna fronta
SI – Slovenija
SLS – Slovenska ljudska stranka
šk. – arhivska škatla
zAL – zgodovinski arhiv Ljubljana

48
DIGNITAS n evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic