KOROŠKA SOLIDARNOST Lista 6 naš tednik LETO XXXVI. Številka 13 Cena 7,— šil. (15 din) Četrtek, 29. marca 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Zaupajmo v lastno moč KARNTNER SOLIDARITAT Liste 6 Vertrauen in die eigene Kraft Izvoljeni obratni svetniki podpiralo zahteve Koroške Solidarnosti Podpisani slovenski obratni svetniki podpirajo v posebni izjavi predsedniku avstrijskega sindikata Antonu Benyi zahteve KOROŠKE SOLIDARNOSTI v zvezi z enakopravnostjo slovenskega delojemalca v sindikatu. Kot je znano, se bodo zastopniki KOROŠKE SOLIDARNOSTI po volitvah srečali z Benyo, kjer mu bodo mdr. predložili naslednjo izjavo: naš tednik VAŠ PRIJATELJ DOMA IN PO SVETU Podpiram zahteve KOROŠKE SOLIDAR- NOSTI/KARNTNER SOLIDARITAT: ► Priznanje slovenščine kot dodatni jezik v OGB; ► Dvojezične formularje in izkaznice, kjer jih želijo; ► Takojšnja ukinitev vseh določil v kolektivnih pogodbah, ki slovenskogo-voreče delojemalce v dvojezičnem območju finančno zapostavljajo in s tem diskriminirajo slovensko narodno skupino kot celoto; ► Priznanje KOROŠKE SOLIDARNO-STI/KARNTNER SOLIDARITAT kot nadstrankarska frakcija v OGB kot posebno zastopstvo sloven-skogovorečih delojemalcev. Marec 1984 Predsedniki obratnega sveta: — Hermine Frank, Emanuel Kopp, Jožef Krasnik, Silvija Kulter, Janez Oitzl, Ana Tratar, Peter VVieser. Obratni svetniki: — Jakob Blaschitz, Berta Grilc, Janez Hobel, Liza Hobel, Gregor Krištof, Brigita Pesjak, Marija Starmann. Zast. obratnih svetnikov: — Franc Grilc, Marija Hribernik, Milan Kežar, Franc Markitz, Milka Olip, Štefan Rie-gelnik, Anton VVakounig. KOROŠKA SOLIDAR- kaj časa izvolili v strokovni južnokoroške nastavljence v NOST ostro protestira proti odbor koroškega sindikata trgovinah slovenščino iz teh Izjavam predsednika koro- za nastavljence v hotelih in določil izrecno izključuje, škega sindikata Friihbauerja, gostinskih obratih, da ni slovenskih sindikalistovje dejala Ingrid Zablat- Kmalu je opazila, kakšna nik, kandidatka KOROŠKE krivica se godi slovenskemu SOLIDARNOSTI, ki se je kot delojemalcu, ki dela v trgovi- pripadnica večinskega naro- nah. Po kolektivni pogodbi da pridružila KOROŠKI SOLI- slovenski delojemalec na Naš tednik se je pozanimal pri Delavski zbornici v Velikovcu, zakaj tako določilo? Pa so nam odgovorili, da jih dosedaj nihče ni opozoril na tako krivico... (V Delavski zbornici je v Velikovcu na- DARNOSTI,\er podpira uprl, dvojezičnem ozemlju Izrecno stavljen kandidat SPČ Pepel- vičene zahteve slovenske na- manj zasluži kot če bi npr, nar iz Zitare vasi.) »Nekdo, ki rodne skupnosti. Ingrid Za- delal v Celovcu ali Trgu. Za- za juznokoroško gospodarst- — * kaj ta krivica? Medtem, ko iz- ven dvojezičnega območja znanje dodatnih jezikov poleg nemščine posebej honorirajo, kolektivna pogodba za blatnik je doma v Bilčovsu In se je že zgodaj priključila sindikalnemu gibanju. Ker odločno zastopa interese delojemalcev, so jo tudi za ne- , ....... w , L* vo stori več, ker zna več jezikov, dobi isto plačo kot nekdo, ki je samo enojezičen. To je krivica!*, pravi Ingrid Za-blatnik. ■ililšlill STRAN C ČETRTEK, U 29. marca 1984 Valter Gutovnik, kandidat KOROŠKE SOLIDARNOSTI — liste 6 Odločno zahtevamo regionalnoaoaodbo Valter Gutovnik, občinski odbornik EL v Globasnici in nastavljenec v tovarni celuloze OBIR, kandidira na drugem mestu pri nastavljencih KOROŠKE SOLIDARNOSTI za volitve v Delavsko zbornico. Z njim smo se pogovarjali, kako si predstavlja, da bi bilo možno reševati probleme, ki še posebno prizadenejo prebivalstvo na južnem Koroškem. NT: V zadnjem času smo slišali z vseh strani mnogo lepih besed o tem, da je treba kaj napraviti za varstvo okolja. Če lahko verjamemo našim politikom, so v bistvu pripravljeni kaj storiti za varstvo okolja, vendar je pri tem očiten problem financiranja. Kaj praviš k temu? Valter Gutovnik: KOROŠKA SOLIDARNOST se zavzema za varstvo okolja, kar je razvidno tudi iz našega programa. Varstvo okolja je zelo pomemben faktor, ki naj nam ne le vrne lepo naravo, čisto vodo, ampak tudi ohrani naše osebno zdravje. Seveda je v prvi vrsti važno, da imamo delovna mesta, prav tako važno pa je varstvo okolja, če hočemo naslednjim rodovom ohraniti možnost, da bodo lahko delali v zdravem okolju. Znane študije pravijo, da varstvo okolja ne uničuje delovnih mest, temveč, da jih zasigura in jih celo dodatno ustvarja. Pri vseh teh vprašanjih v zvezi z varstvom okolja je seveda na prvem mestu vprašanje, kako to financirati. Država oz. vlada je doslej vse premalo razjasnila, kako si predstavlja rešitev problema glede varstva okolja. Jasno je, da prizadeta podjetja iz lastne moči varstva okolja ne zmorejo reševati. Vrhu tega to ni problem, ki se ga da rešiti od danes na jutri. Zato pa je zadnji čas, da lepim besedam o varstvu okolja sledijo tudi dejanja. 7T: NAŠ TEDNIK naš tednik vabi na P°diisko diskusijo o dvojezičnem šolstvu: SKUPNO — ALI LOČENO? V četrtek, 12. aprila 1984, ob 20.00 uri v Slomškovem domu Mohorjeve, Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/1. Diskutirajo: deželni svetnik dr. Jorg Haider; deželna poslanka FRČ Kriemhild Trattnig; dr. Reginald Vospernik, predsednik FUENS; dr. Robert Saxer (jezikoslovec); univ. doc. dr. Manfred Moser (jezikoslovec); Elisabeth Rodler (učiteljica na ljudski šoli v Šmihelu); dr. Hannes Tretter (univ. asistent na inštitutu za državno in upravno pravo dunajske univerze); dr. Ernst VValdstein (sopredsednik nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije). Vodja diskusije: Horst Ogris, časnikar Vsi prisrčno vabljeni! NT: Velik problem je tudi brezposelnost — to pa posebno še v obmejnih krajih. Kakšen predlog imaš za reševanje tega bistvenega problema? Valter Gutovnik: Znano je, da so koncentrirana delovna mesta na Koroškem v prostoru Celovec-Beljak-Feldkirchen. V obmejnih krajih primanjkuje v veliki meri delovnih mest. Vsak četrti delojemalec iz narodnostno mešanega ozemlja si mora na tujem kraju služiti kruh. Zaradi pomanjkanja delovnih mest je brezposelnost na južnem Koroškem tudi najvišja. Kot je znano, se KS zavzema za ustanovitev fonda, iz katerega naj dobijo tisti, ki se morajo iz svojega domačega kraja vsak dan voziti daljšo pot na delo, direktno podporo in bi imeli mdr. tudi davčne ugodnosti. V isti meri pa se zavzemamo tudi za ustanovitev delovnih mest v obrobnih krajih. NT: Iz programa KS je razvidna tudi zahteva po regionalni pogodbi. Wagner in Friih-bauer pravita, da taka pogodba ni potrebna, ker je sodelovanje s sosednjimi državami že itak optimalno rešeno. Ali si lahko predstavljaš, da bi z regionalno pogodbo bilo možno ustvarjati nova delovna mesta? Valter Gutovnik: Premalo se govori o regionalni pogodbi, tako, da v bistvu med ljudmi vlada velika neobveščenost. S strani KOROŠKE SOLIDARNOSTI odločno zahtevamo regionalno pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo oz. Slovenijo in Koroško ter Koroško in Furlanijo z ozirom na gospodarsko sodelovanje v obrobnih krajih. Obrobni kraji bi postali za tiste, ki hočejo investirati, zanimivi in bi s tem tudi nastajala dodatna delovna mesta. Nekatera podjetja že imajo tako gospodarsko sodelovanje. Ta podjetja dokazujejo iz dneva v dan in iz leta v leto, da je tako gospodarsko sodelovanje med sosedi koristno, čeprav Wag-ner in Fruhbauer menita, da regionalne pogodbe ne potrebujemo. Zato jima svetujem, da gresta med delojemalce izven gospodarskih centrov in se informirata o njihovih že-Uah- Heidi Stingler Politika Jože Krasnik, kandidat KOROŠKE SOLIDARNOSTI (2.mesto — delavci), ve, kaj so resnični problemi južno-koroških delavcev. Lansko leto so ga sodelavci žitrajske tovarne IPH izvolili za predsednika obratnega sveta. Tako je tudi Jože Krasnik dnevno konfrontiran s številnimi problemi posameznih delavcev, hkrati pa velja tudi za človeka, ki najde za take probleme primerno rešitev. Jože Krasnik, kandidat KS (2. mesto — delavci): Zastopnik delavcev, ki ima bogate izkušnje NT: Jože Krasnik, Ti si predsednik obratnega sveta v tovarni IPH v Žitari vasi in sedaj kandidiraš na drugem mestu liste KARNTNER SO-LIDARITAT/KOROŠKA SOLIDARNOST v delavsko zbornico. Zakaj si se odločil za kandidaturo? Krasnik: V Celovcu so me na zborovanju delojemalcev izvolili na drugo mesto naše liste. Mi kandidiramo zato, ker so vsi drugi že pozabili na naše območje, predvsem pa na slovenskega delojemalca. Iz občine Žitara vas nisem sam, z mano kandidirajo še Maria-Kristina Hribernik iz Vinograda ter Ivanka Štern, delavka v tovarni Solida, doma v Stari vasi. NT: Koroška solidarnost/ Karntner Solidaritat ima sploh močno zastopstvo žensk na svoji listi. Krasnik: Mi smo edina lista, ki ima ženske na izgled-nem mestu. Sicer pa naš program močno zagovarja pravice žensk, kot to ne zahteva nobena druga lista. Mi smo tudi proti nečloveškemu akordu, ki samo uničuje zdravje ter delovno moralo človeka, zato zagovarjamo druge načine učinkovitega dela, ki so se že obnesli. NT: Praviš, da so druge stranke že pozabile na naše kraje. Krasnik: Ja, Fruhbauer, ki je predsednik socialističnih sindikalistov, je sam našim zastopnikom, mandatarjem Koroške solidarnosti rekel, da za njega južna Koroška ni obrobni kraj. Zato je tudi proti regionalni pogodbi s Slovenijo (regionalna pogodba — to je dogovor o odprti meji med Koroško in Slovenijo brez carin), ki bi tudi zasi-gurala delovna mesta tistih podjetij, ki so nastala po zaslugi Slovencev in ki jih načelno podpira v vseh ozirih EL v naši občini. To si morajo zapomniti tudi tisti, ki so hoteli to že pozabiti. NT: Kje vidiš največji pro- blem za delovnega človeka pri nas? Krasnik: To je brez dvoma visoka brezposelnost. 20% brezposelnih v velikovškem okraju je žalosten rekord v vsej Avstriji! Zato za nas velja, da moramo obdržati tisto, kar smo si Slovenci že ustvarili v naši občini in potem še pomnožiti delovna mesta. NT: Kaj si pričakuješ od volitev in glasov za listo 6? Krasnik: Pri nas gre res za vsak glas. Dosega mandata ni brezizgledna. Ni pa predpogoj za naše nadaljnje delo v Delavski zbornici in ČGB. Zato apeliram na vse deloje-malke in delojemalce v naši občini, da se poslužijo volilne pravice in nas podprejo v našem prizadevanju. Naše načelo je, v Delavski zbornici in pa pri ČGB, konstruktivno zastopati interese delojemalcev, posebno iz južne Koroške. Zato zaupajmo v lastno moč, volimo listo 6 — KS, v Delavsko zbornico. Politika Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Beseda „solidarnost“ je sicer tujka, a v našem življenju vendar ne bi smela biti nekaj, kar nam je tuje, česar nočemo poznati. To velja tako za privatne medsebojne odnose kot tudi za javno, torej politično udejstvovanje. Saj pomeni solidarnost čut za skupnost — po geslu „vsi za enega, eden za vse". Ravnati solidarno pomeni, da poznaš odgovornost: in to v prvi vrsti do ljudi, ki so izpostavljeni uničujočemu pritisku močnejšega ali večine. Zato je tudi za manjšino pojm solidarnost neprecenljivega pomena. za poljsko Solidarnošc so velike in upravičene. In kakšne so njegove simpatije do južnokoroških otrok, ki jih hočeta KHD in FPO potisniti v geto? Vemo, da se je krški škof doslej nekajkrat pozitivno postavil v bran nekaterim slovenskim duhovnikom. Za to mu velja iskreno priznanje. Vemo, da je ob začetku svojega delovanja obljubil slovenskim vernikom, da se bo naučil njihovega jezika. Koliko je pri tem napredoval, tega pa trenutno še ne vemo. Na vsak način je torej naš škof predvsem v začetku svojega pastirovanja hotel izpo- KHD — škof — solidarnost... Beseda solidarnost ima v načelnem programu sindikalnega gibanja osrednje mesto. Na žalost pa je tako, da npr. mogočni voditelji avstrijskega sindikata v svojih nedeljskih govorih tu in tam še omenijo to besedo, a v dejanjih ravnajo tako, kot če bi bil pojm solidarnost zanje res tujka. Npr. za šefa koroškega sindikata Fruhbauerja, ki je dobesedno dejal: „Zame slovenski sindikalisti ne obstajajo!" Že samo ta Fruh-bauerjeva izjava dovolj zgovorno pričuje o potrebi in pravilnosti nastopa liste KOROŠKE SOLIDARNOSTI na volitvah v Delavsko zbornico. Solidarnost pa je tudi beseda, ki jo kaj radi uporabljajo v Cerkvi. Tako imamo trenutno papeža, ki se smatra za velikega ljubitelja in podpornika poljske ustanove Solidarnošc. Vendar, zakaj bi šli tako daleč v vatikansko državo: pri nas na Koroškem deluje škof, katerega simpatije do Lecha Valense gotovo niso manjše kot jih občuti poljski papež. Kapellarijeve simpatije staviti svojo pripravljenost za pošten odnos do slovenske narodne skupnosti. S tem večjim začudenjem smo pred kratkim brali v Kleine Zeitung, da po mnenju našega škofa porabijo znotraj Cerkve preveč energije v zvezi s slovenskim vprašanjem. Le kaj misli Kapellari s tem reči? Mar to, da je negativno stališče posameznih cerkvenih krogov do ločenih šol potrata energije? Mar krški škof odklanja solidarnost koroških vernikov z južnokoro-škimi otroki? Medtem se je Heimatdienst že oglasil: v posebni izjavi je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad zadnjo škofovo izjavo. Lahko bi tudi zapisali: KHD se solidarizira s Kapellarijem. Taka solidarnost seveda ne more biti v smislu Cerkve. Prepričani smo, da ve to tudi naš škof. Zato pričakujemo od njega, da se končno javno solidarizira z Inzkom, VJaldsteinom, Vospernikom, Rauterjem ter z vsemi ostalimi koroškimi verniki, ki se trudijo za resnično mirno sožitje in enakopravnost na Koroškem. STRAN ČETRTEK, O 29. marca 1984 STRAN 7 ČETRTEK. I 29. marca 1984 Politika ..Uresničitev medlogov FPO in KHD bi pomnila apartheid! “ Nad 50 zastopnikov šestintridesetih, v KKZ včlanjenih društev je v ponedeljek, 25. marca zvečer, prišlo na sejo sosveta KKZ. Glavna in edina točka dnevnega reda je bilo šolsko vprašanje. Trije referenti — predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je govoril o pravnih in političnih vidikih, ravnatelj Valentin Vauti iz prakse dvojezičnega učitelja, dv. sv. dr. Valentin Inzko pa o šolskih vprašanjih. Dr. Grilc je nakazal, da je diskusija o spremembi dvojezičnega šolstva že nekaj časa tekla podtalno, a sedaj sta jo KHD in FRČ — svobodnjaki iz strankarskopolitičnih razlogov — pognala v javnost. Grozi nevarnost, da bojo skrčili področje veljavnosti dvojezičnega šolstva. Koroški Slovenci, tako predsednik NSKS, si bomo morali poiskati zaveznike tako na Koroškem kot tudi izven nje. Ravnatelj Vauti je dejal, da je koroška šolska oblast pred leti enostavno črtala nekaj dodatnih ur za pouk slovenščine, kar gotovo ne koristi otrokom. Nato je s številkami utemeljil nevarnost obeh predlogov. V zvezi s pismi bralcev v Koroških časopisih je dejal, da proti sedanji šolski ureditvi pišejo taki, ki sami nimajo otrok v šoli. Trditev KHD, da je več kot polovica učiteljev Slovencev, je po izjavah ravnatelja Zastopniki slovenskih prosvetnih društev odločno FPO in KHD. protestirajo proti Poziv k solidarnosti s političnimi obtoženci Janko Merkač je na seji sosveta KKZ (zadnji ponedeljek) prebral izjavo Akcije koroških kristjanov za sporazumevanje med narodnostnimi skupnostmi. V izjavi, ki je prišla ob obtožbi, ki jo je vložil KHD proti predsednikoma nemško-slo-venskega koordinacijskega odbora krške škofije dv. sv. dr. Valentinu Inzku in dr. Ernstu VValdsteinu ter proti dr. Regi-naldu Vosperniku, predsedniku FUENS in mag. Horstu Michaelu Rauterju, izdajatelju Karntner Kirchenzeitung je rečeno, da je tožba KHD sprevračanje izhodišč, ki ga ni mogoče zagovarjati in v ničemer ni utemeljeno. V izjavi mdr. poudarjajo: ..Strinjamo se z njihovimi ugotovitvami in bojaznimi ter odločno protestiramo proti ravnanju KHD-ja!“ Izjavo je možno podpisati in zato pozivamo vse, naj v čim večjem številu izrazijo solidarnost z obtoženimi. Vautija popolnoma iz‘trte zvita. Dr. Inzko je govoril o razvoju sedanjega dvojezičnega šolstva in je apeliral na mora-lično dolžnost Avstrije, da ne utrga koroškim Slovencem še več pravic. Navzoči so sprejeli soglasno naslednjo resolucijo: Krščanska kulturna zveza in v njo včlanjena krajevna prosvetna društva z vso odločnostjo odklanjajo demontažo dvojezičnega osnovnega šolstva, kot to nameravata s svojima iniciativama Karntner Heimatdienst in koroška FRČ. Dejansko bi pomenila taka ureditev odstranitev zadnjih ostankov nekdanje kot idealno propagirane šolske ureditve iz leta 1945 in bi ustvarila situacijo, ki jo ves demokratski svet obsoja kot apartheid. Spomini na diskriminatorične šolske razmere v času tretjega rajha se človeku nehote vsiljujejo. Zato ne razumemo, da je sploh možen sodnijski postopek proti osebam, ki so opozorile na te očitne paralele in jim zagotavljamo našo brezpogojno solidarnost. Mnenja smo, da le skupna predšolska in šolska vzgoja otrok obeh narodnosti more ustvariti tisto vzdušje strpnosti in medsebojnega spoštovanja, ki ga v naši domovini tolikokrat pogrešamo. Zato se nam zdi umestno, da skupaj razmišljamo o zboljšanju šolske ureditve v duhu enakopravnosti obeh jezikov in da izčrpamo vse možnosti, da preprečimo vse oblike ge-toizacije naših otrok. spremembe V okviru socialistične učiteljske zveze (SLO), v katero je vključena večina dvojezičnih učiteljev, je prišlo v teh dneh tudi do personalnih sprememb. V velikovškem okraju so iz odbora izstopili Herman Germ, Valentin Vauti in Poldej Cvelf, iz predloga za novi odbor pa so črtali Franca Kukovico. V novi odbor so bili izvoljeni tudi maturanti Slovenske gimnazije Beno Kraut, Lojze Lah in Janko Kumer. V celovškem okraju sta v odboru za mlade učitelje Mario Nachtigall in Robert Germ, prav tako maturanta Slovenske gimnazije. Vsem, ki so bili izvoljeni, čestitamo ter jim želimo veliko uspeha pri borbi za ohranitev skupne šole. Dobrolčani, med njimi posebna iniciativa mater, so se z odprtim pismom obrnili na zveznega predsednika dr. Kirchschlagerja in zveznega kanclerja dr. Sinovvatza, v katerem ogorčeno protestirajo proti manjšinskošol-skim zahtevam FPO in KHD. Zastopniki EL, SRD „Srce“, iniciative mater, Katoliške mladine in župnijskega sveta mdr. pišejo, da se prav oni v svoji občini trudijo za mirno sožitje obeh narodov, kot to tudi dokazujejo dvojezični pevski večeri (npr. „Dežela ob Dravi11 ali „Dober večer, sosed"). V pismu se Dobrolčani zavzemajo za obstoječo šolsko ureditev. Pismo so podpisale naslednje skupine ter osebe: Katoliška mladina: Miklin. Janez Tratar, Emil Sturm, Jo- Župnijski svet: zej Haschej, Karl Stanc, Klaus Prošt Franc Brumnik, žpk. Flo- rijan Zergoi, Vzit. Andrej Sturm, Mihael Hanscho, Jože Kovvatsch. SRD „Srce“: Martin Pandel, Jože Komar, Franc Rutar. Enotna lista: Martin Wastl, dr. Luka Sienč-nik. Iniciativa mater: Marianne Gomernik, Josefine Sienčnik, Rezi Pasterk, Edel-traud Sienčnik, Elfriede Rutar, Marija Sienčnik, Ivana Sturm, Josefine Wastl, Ana Logar, Margareta Bučovnik, Majda Plesnik, Erna Vouk, Josefine Kraut, Sophie Plesnik, Apolonija Lesjak, Ana Hašej, Elfriede Komar, Katarina Zunder, Marta Potočnik, Ivanka Karl. Rudi Vouk, študent prava na dunajski univerzi, je na zadnjem občnem zboru Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) kandidiral na opozicijski listi za predsednika. Kot smo poročali, je njegova lista sicer podlegla, a je v prvi vrsti nagovorila mlade člane KSŠŠD. Na tem mestu objavljamo prispevek Rudija Vouka, v katerem pisec razmišlja o raznih problemih oz. aktualnih vprašanjih dunajskega študentskega kluba. Na občnem zboru KSŠŠD je torej nastopila opozicijska lista. Nič posebnega pravzaprav, to se večkrat zgodi na kakem občnem zboru. Le na Dunaju je to očitno res nekaj posebnega; po občnem zboru sem namreč v različnih tiskovinah bral o »upravičenem ogorčenju“, »podrtih mostovih“ in podobnih stvareh. Nekam razočaran sem bil, ker sem dobil občutek, da so nekateri ljudje ogorčeni samo zato, ker nočejo prenesti kritike ali pa se bojijo za stolček (in to že v študentskih letih!). Upravičeno to najbrž ni. Kljub temu pa upam, da se je tole čudno ogorčenje v zadnjih dveh tednih toliko poleglo, da bo spet možno stvarno govoriti o problemih Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD). Klub slovenskih študentk in študentov: problemi, o katerih se splača razmišljati Največji problem kluba je že nekaj let isti: Čeprav je — ali bi naj vsaj moral biti — klub nadstrankarski in bi torej moral biti odprt in atraktiven prav za vse, se dejansko dobra polovica slovenskih študentov in študentk na Dunaju ne briga dosti kaj zanj. Če jih že slučajno enkrat zanese na kakšno prireditev, je ta po večini zabavnega značaja. Kakšne pa so politične predstave teh članov in članic, je le težko zvedeti. Res se moramo torej vprašati, če klub ni dosti zanimiv ali pa morda zasleduje napačne cilje. Začnimo torej čisto spredaj, pri v pravilih zapisanem osnovnem načelu kluba — pri nadstrankarstvu. Odkrito rečeno, tale beseda se mi že malce smili, klubaši jo imajo že skozi deset let ob vsaki priložnosti na jeziku in ni čuda, da je v tem času doživela že marsikatero čudno interpretacijo. Klubu so že pravili, da je podaljšana roka Kladiva, drugi menijo, da je po strukturi in po politiki nekakšna študentska ZSO (ni čuda, ko pa tudi stalno govorimo o akcijski enotnosti pa o — že spet — nadstrankarstvu), če pa se je kdaj zganila kakšna opozicijska lista (kot na zadnjem občnem zboru), so njeni pristaši takoj čuli, da so privesek N S KS. Že samo to kaže, da nadstrankarstvo dejansko ne seže tako daleč, kot bi si kdo mislil. Pravo nadstrankarstvo bo treba najbrž šele najti — za to pa je potrebno sodelovanje vseh članic in članov. Od organizacije, ki šteje nad sto članov, pa le še lahko pričakujemo, da funkcionira temeljna demokracija! Klubske seje so javne, vsak lahko pride in pove svoje mnenje. Tako piše na papirju — in res včasih pride kdo, približno dvakrat na semester. Dotični je ali nekdanji ali bodoči odbornik. Je zdaj nekje nek črv, ali pa ostalih osemdeset članov nima lastnega mnenja oz. ne smatra za potrebno, da bi ga tudi uveljavili? Možnosti za delovanje bi bilo več kot dovolj in prepričan sem, da imajo naši člani zanimanje za delo. Dobro pa razumem, da se marsikdo zanese na odbor, v mnenju, da bo le-ta prevzel iniciativo. Žal pa je tako, da tega, odkar sem na Dunaju, še nisem dostikrat doživel. Naši krožki spijo zimsko spanje ne samo pozimi, temveč tudi vigredi. Le če je nujno potrebno, kakšen krožek za dva ali tri tedne zamenja spanje z zehanjem — tako zdaj šolski krožek. Edina častna izjema so naše ženske. (Seveda, obstaja dramska skupina in pevski zbor, vendar sem jaz mislil na politične krožke in na skupine, ki bi se bavile s klubskimi ter drugimi političnimi problemi — npr. z visokošolsko politiko, varstvom okolja, etc. Ne moremo se omejiti le na probleme manjšine, prav študentska organizacija bi morala imeti o vsem svoje mnenje.) Nasprotno pa sem že nekajkrat z začudenjem opazil, da so različni odborniki drugim članom očitavali, da je kdo skušal na lastno roko in morda izven kluba organizirati kakšno stvar. Prepotentno je, če od vsakega pričakujemo, da bo prosil klub za sodelovanje — zakaj ne bi bilo možno tudi narobe? Klub nima monopola nad kulturnopolitičnim življenjem Slovencev na Dunaju in ga tudi ne sme imeti — čeprav so nekateri morda drugega mnenja. Druga beseda, ki jo stalno ponavljamo, je akcijska enotnost. Tudi tukaj se bo očitno treba še mnogo naučiti — in ne mislim samo na klub, temveč na vse naše organizacije. Eno pot si je izbral NSKS — konsekventno samostojno politično nastopanje na vseh ravneh. Seveda nihče od nobenega ne mora zahtevati, da naj tole gibanje podpira. Mislim pa, da se morajo vsa ideološka pomišljevanja in poskusi profiliranja lastne organizacije nehati tam, kjer gre za osnovne interese koroških Slovencev Mi Slovenci imamo tole veliko napako: kjer je le možno, hvalimo samega sebe. Tako tudi na občnem zboru KSŠŠD — vse, kar je bilo, je bilo v redu. Res je, dejavnost je bila pestra. Rad pa bi omenil nekaj v zvezi z našimi prireditvami. Kot sem že omenil, bi bilo potrebno, da se z različnimi problemi bavimo sami v obliki skupin in ne samo polpasivno na prireditvah. Druga zadeva pa je ta, da je velika večina prireditev takšnih, da se razlikuje mnenje med predavate- ljem in diskutanti samo za nuanse; vsak se pravzaprav le čuti potrjenega v svojem mnenju. Tako postanejo prireditve s časom nezanimive. Prireditve, pri katerih se ve, da bo po vsej verjetnosti prišlo do vroče diskusije, po navadi pritegnejo dosti več ljudi, vrhu tega pa so še za vsakega ar-gumentacijska šola. Zakaj se nekateri proti takšnim prireditvam tako zelo branijo? Imamo isti problem kot na Koroškem, ko nekateri nočejo in nočejo razumeti, zakaj je Naš tednik povabil Haiderja na diskusijski večer. Mislim, da je v zvezi z našim občnim zborom bilo v nekaterih časopisih že zadosti polemik — na polemiko pa je neumnost odgovarjati. Nekaj pa me je začudilo: nekateri hočejo menda res delati spet tako kot pred 30 leti, ko je eden drugemu očitaval komunizem oz. antikomunizem. Upal sem, da so ti časi minuli, sem se pa očitno zmotil. Žal mi je, ampak ne spoznam se več: od nemško-nacionalcev sem že dostikrat slišal, da sem komunist. No, zdaj pa mi drugi pravijo, da sem antikomunist — spoznaj se, če se znaš! Vsekakor pa se Janiju zahvaljujem za publiciteto, ki jo je omogočil meni in Rihardu. V nečem pa ga lahko pomirim: če bo klub tistim članom, ki so na občnem zboru podprli opozicijsko listo, priznal mora-lično pravico do soodločanja, potem visokošolske veje KDZ ne bo treba! Sorgendorf/Štih: le zakaj spijo pristojni politiki? Sploh je treba reči, da pri večjem delu koroške in Pliberške javnosti v nobenem oziru ni opaziti podobne zavzetosti za ohranitev pivovarne kot še pred enim letom. Zato pa je resignacija tem večja, medtem ko pristojni politiki spijo. Mar mislijo, da bodo s svojim spanjem prepričali vodstvo Steirer Brau AG, da pivovarne ne bodo zaprli? Na tem mestu je tudi treba ponovno poudariti, da Pliberška pivovarna ne dela deficita, temveč profit. Le-ta pa teče v štajerski koncern, ki se hoče na račun naših domačih delavcev še bolj obogatiti! Saj je dir. VVeitzendorf na zadnji tiskovni konferenci sam priznal, da je Steirer Brau AG v zadnjem letu prodala še več piva kot v prejšnjih letih. Vrhu tega smo slišali, da bo drugo leto v Pliberški pivovarni primanjkovalo personala. To hkrati zgovorno dokazuje dejstvo, da imajo v Štihu dovolj dela. Končno se je oglasila vsaj koroška Kleine Zeitung k zadevi Štih/Sorgendorf: v včerajšnji izdaji je tudi ta list pisal o veliki nevarnosti, da hočejo zapreti Pliberško pivovarno. Znano je, da sta bila doslej Naš tednik in glasilo EL Pliberški časopis edina lista, ki sta posvetila tej zadevi precej pozornosti. Štih/Sorgendorf: smrt „na ratne“ ... Koroška dijaška zveza se je srečala z zastopniki Mlade OVP Preteklo sredo je imela KDZ Mlado OVP v gosteh. Na žalost dijaki za to srečanje niso pokazali velikega zanimanja. Zbralo se je okoli 10 članov KDZ, kar dokazuje tako dezinteres kot neaktivnost večine dijakinj in dijakov. Kljub temu je pogovor tekel na visoki ravni. Od Mlade OVP je bilo navzočih 15 članov, pri katerih se je videlo, da imajo že veliko izkušenj v političnem delovanju. Pogovor je v prvi vrsti tekel v zvezi s perečim vprašanjem dvojezičnega šolstva. Kakor pri vseh drugih skupinah, s katerimi smo že navezali kontakte, smo morali tudi tokrat partnerje informirati o naših problemih. Kajti zastopniki Mlade OVP so vedeli samo za tista „dejstva“, o katerih lahko berejo v kor. časopisih. V živahni diskusiji smo člani KDZ lahko spoznali, da lahko računamo s pomočjo vsaj dela Mlade OVP. Navzoči zastopniki Mlade OVP so bili namreč ogorčeni nad zahtevami F PO in KHD. Na tem srečanju smo sklenili tudi koordinacijski odbor med obema organizacijama, ki se hoče v bodoče truditi, da bomo naprej ostali v stiku z mladino te stranke. Tem stikom prisojam zelo pozitivno vrednost, kajti ravno v tem času je nadvse potrebno, da se povezujemo z mladino večinskega naroda. Vsi pa seveda upamo, da bo prišlo do kakih konkretnih rezultatov. To se mi niti ne zdi tako utopično: začutili smo namreč tudi na srečanju z Mlado OVP, kako gre ta problem koroški mladini pod kožo. Temu srečanju bodo seveda sledila še srečanja z drugimi mladinskimi organizacijami. Upam, da bodo ta prizadevanja za mir in sožitje med obema narodoma na ta način obrodila bogate sadove. Kajti v slogi je moč. ToMi Kljub temu pa po naših informacijah nočejo nastaviti novih delojemalcev. Strategija vodstva koncerna Steirer Brau AG je očitna: pliberška pivovarna naj bi takorekoč doživela smrt „na ratne“. K tej ..strategiji" je zavzel stališče tudi Gregej Krištof, prvi kandidat KOROŠKE SOLIDARNOSTI. Gregej v pogovoru z NT: „Ravno ta gospodarska politika koncerna Steirer Brau dokazuje, kako važno je, da kot edina frakcija dosledno nastopamo proti nečloveškemu ravnanju monopolov in koncernov. Pa še to: s 1. majem 1984 bo sedanji poslovodja VVagner zapustil Sorgendorf ter nastopil službo na Štajerskem. Sicer bo prišel nov poslovodja in vendar: očitno VVagner dobro ve, da so na Štajerskem delovna mesta sigurna, medtem ko bo sodelavcem Pliberške pivovarne prej ali slej zmanjkalo kruha . .. Do 3. aprila volilne karte tudi v Klubu slovenskih občinskih odbornikov Vsi, ki imajo v letu 1984 volilno pravico za volitve v Delavsko zbornico, ki pa na dan volitev niso v kraju svojega volilnega okoliša, lahko dobijo volilno karto v Klubu slovenskih občinskih odbornikov ali pa v Delavski zbornici. Volilno karto lahko od-daste v vsakem javnem volilnem lokalu v Avstriji. Vsak, ki ima volilno pravico, dobi informacijsko karto, s katere sta razvidna pristojni volilni lokal in pa volilni čas. Rož, Podjuna, Žila Desetletnica kmetijske zavarovalnice S 1. januarjem 1974 so za kmete bolniško in pokojninsko zavarovalnico in zavarovalnico za nezgode združili v eno ustanovo — in sicer v kmetijsko zavarovalnico. 'Ob 10-letnici obstoja zavarovalnice sta pred kratkim vabila direktor Helmut Stingl in svetnik zbornice Erfried Wadl na tiskovno konferenco, kjer sta spregovorila o dejavnosti kmetijske zavarovalnice. Poleg dosedanjih storitev zavarovalnice velja s 1. julijem 1982 dodatek ob rojstvu otroka (VVochengeld). Ob tej priložnosti pa je zborni svetnik Wadl opozoril na nekatere pomanjkljivosti zavarovalnega sistema za kmete, katere bi veljalo odstraniti. Tako morajo npr. zavarovani, če so v bolnici, za prve 28 dni sami nositi 20% vseh stroškov. Veljalo bi znižati prispevek vsaj na 10%, saj lasten prispevek za zdravniške storitve pri drugih zavarovalnicah ni običajen. S 1. januarjem 1983 velja tudi zakon, ki predvideva, da dobi žena po smrti moža po njem pokojnino. To vendar velja samo v primeru, če je mož do smrti sam vodil kmetijo. Tudi v tem primeru bi bilo smiselno, da bi prišlo do spremembe zakona, saj je možno, da mož iz zdravstvenih razlogov zadnji čas pred smrtjo ni mogel več opravljati dela in je kmetijo predal kakšnemu otroku. V tem primeru trenutno že- Popravek V zadnji številki Našega tednika smo objavili v članku „Nove honorarne tarife za zdravniške storitve11 (NT — Vaš svetovalec) pomanjkljivo informacijo. Opozarjamo vse kmetice in kmete, ki so zavarovani pri kmetijski zavarovalnici, da se lahko poslužijo oskrbe vsakega zdravnika v Avstriji. Kmetijska zavarovalnica plača tudi v tem primeru, (če zdravnik zaračuna po tarifah zavarovalnice) 80% vseh stroškov. Torej ne pridejo v poštev samo zdravniki, ki imajo pogodbo s kmetijsko zavarovalnico. Prosimo, da nam to pomanjkljivo informacijo oprostite! na nima pravice do pokojnine po možu. Močno narasli so v zadnjih letih tudi zavarovalni prispevki. Npr. plača kmet, katerega obrat ima davčno vrednost šil. 51.000. —, v letu 1984 šil. 11.376.—, (v letu 1974 je prispevek znašal še šil. 6603.—). Pri davčni vrednosti šil. 101.000. — se je ta prispevek zvišal kar za 103%. To vse so stvari, ki kmeta v današnjem času dodatno težko obremenjujejo in katere bi veljalo izboljšati. Heidi Stingler ČESTITAMO! Te dni bosta srečala Abrahama Terezija in Anton Valen-tinitsch s Potoka pri Bilčovsu. Za 50-letnico jima iskreno čestitamo in jima želimo še obilo zdravih in srečnih let. Marija Plautz pd. Komarjeva mama v Humčah je praznovala te dni svoj 70. rojstni dan. Iskreno čestitamo. Angela VValdhauser v Čahor-čah pri Kotmari vasi praznuje te dni 80. rojstni dan. Iskreno čestitamo! Pepi Zeichen v Zgornjih Borovljah pri Ledincah praznuje te dni svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo! 60-letnico je obhajal pred kratkim Ivan Živkovič iz Kot-mare vasi. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. Še na mnoga leta! Zadnji torek je srečal Abrahama Franc David, profesor na Slovenski gimnaziji. Za 50-letnico mu iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta. Kotmara vas: vigredni koncert Bilo je sicer nekaj dni po koledarskem začetku vigredi, vendar snežna odeja le še dosti krepko priča, da zima noče koj tako hitro izpustiti narave iz svojega mrzlega oklepa. A nič zato, dvorana v kotmirški ljudski šoli se je lepo napolnila, ko je prosvetno društvo „Gor-janci“ iz Kotmare vasi priredilo v nedeljo, 25. marca 1984, svoj letošnji vigredni koncert pod geslom „S pesmijo v pomlad11. Za uvod in za zaključek je zapel mešani zbor pod vodstvom Stanka VVrulicha, navmes pa se je zgostilo vse tisto, čemur lahko rečemo mladostna živahnost. Otroški zbor (vodita ga Rezika Iskra in Erika Muri) — pogumno so se postavili in predvsem lepo ubrano in z mladostnim navdušenjem zapeli — je pobral po vsaki pesmi bučen aplavz. Predvsem s pesmijo „Tam dol na ravnem polju11, ki so jo spremljali z Orffovimi instrumenti, so znali navdušiti občinstvo. Na harmoniko sta zaigrali Sonja Moritsch in Angelika Struger, Sonja Goritschnig in Martina .Tschemernjak pa sta se iz- kazali kot solistki. S samostojnim nastopom sta se postavila tudi najmlajša dva, Katja Ogris in Andrej-ček Pack. Ob skupni recitaciji „Ptičji telefon" so navzoči mogli zvedeti, kaj vse si imajo vigredi ptice povedati; niso prav nič bolj klepetave od ljudi. Pesmi so še recitirali Tomislav Rapo-ti, Herbert Rulitz, Angelika Struger, Nadja Struger, Bojan, Darko in Vesna Wakou-nig pa Hanzi VVaschnig; Herbert Rulitz, Bojan in Darko VVakounig so v narečju prikazali, kaj se je takrat zgodilo, ko sta se srečala Butalec in Tepanjčan. Ob spremljavi tria Gorjanci (Joško Pack, Maksi Sima, Gorazd Živkovič) so še zapele Anamarija Begusch, Magda Grentner in Edit Tscherteu. Posamezne točke je povezal Franci Rulitz. Pozdravne besede je spregovoril dr. Roman Schellan-der, ki je mogel med navzočimi pozdraviti tudi župana Josefa Strugerja in oba podžupana Josefa Schwar-za in Josefa Liendlna, župnika Maksa Michorja in tajnika SPZ Janka Malleja. Št. lij: „... od pusta do Velike noči“ Pred kratkim je Katoliška prosveta Št. lij vabila na predavanje, ki je želo pri obiskovalcih veliko zanimanje. V svojih izvajanjih je dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik navzočim obrazložil smisel in globoko vsebino običajev, ki se gojijo v posameznih družinah oziroma vaških skupnostih. Običaji so neke vrste ljudska liturgija, ki jo po družinah še pogosto gojijo. Večino običajev smo prevzeli od poganov, kajti pogani so ob vsakem letnem času častili kako boginjo ali boga. Šele ob pokristjanjevanju so dobili običaji versko vsebino oziroma svojstveno versko razlago. Običaje poganov odstraniti katoliški Cerkvi ni uspelo, ker so bili med ljudstvom močno zasidrani. Zato so dobili običaji krščansko interpretacijo. Ponekod se gojijo običaji, ki imajo svoj izvor v drugem stoletju, kot je barvanje pirhov ob Veliki noči idr. Jajce je simbol za življenje. Prvotno so jajca barvali samo s sončnimi barvami oz. z rdečo ali rumeno barvo. Pirhi so simbol za življenje v zemlji. Namen predavanja je bil, da bi se obnovile nekatere šege in navade, ki so prišle v pozabo in se ohranile naslednjim rodovom. Ob predavanju so se zbudili razni spomini in morda bo tudi to povod, da bodo običaj okoli Št. Jurja, ki so ga v Ločah opustili, zopet obnovili. STRAN Rož, Podjuna, Žila Bilčovs: velik uspeh tria Filipič v Ljubljani Od 16.—18. marca se je v Ljubljani zvrstilo XIII. tekmovanje po vrsti, tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije. Tekmovanje se je odvijalo na zelo visokem nivoju in je pokazalo visoko kvaliteto slovenskega komornega muziciranja. Skupno je nastopilo 44 ansamblov s 330 tekmovalci z 12 glasbenih šol, obeh srednjih glasbenih šol (Ljubljana in Maribor), z akademije za glasbo ter zastopniki Glasbene Matice Trst. Zastopana je bila tudi Glasbena šola na Koroškem s triom Filipič, ki ga sestavljajo Uršula, Kristijan in Hanzi. Trio Filipič prihaja iz oddelka Bilčovs in igra v zasedbi blokflavt. Dosegli so II. nagrado v I. kategoriji ansamblov pihal in trobil. Uršula in oba njena brata Kristijan in Hanzi so dokazali, kakšen uspeh se lahko doseže z zavzetim in požrtvovalnim delom. Za Glasbeno šolo na Koroškem pomeni dosežek II. nagrade veliko priznanje, kajti na tem tekmovanju so nastopili res samo najboljši učenci. Zaključnega koncerta, ki je bil v soboto, 17. marca, v Slovenski filharmoniji, se je med drugim udeležil tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle in član Ku-ratorija za Glasbeno šolo na Koroškem Hanzi Kežar. Jože Mečina Sele: KPD „Planina“ gostovala v Beltincah Letos praznuje folklorna skupina, ki deluje v okviru KUD „Beltinci", 45-letnico obstoja. Ob tej priliki so v soboto, 24. marca, praznovali skupno s folklorno skupino iz Markovca, _ki prav tako letos obhaja 45-letnico obstoja, ta visoki jubilej. Povabljena pa je bila tudi folklorna skupina iz Sel (vodi jo Mira Oraže). Selani imajo s folklorno skupino v Beltincih že dolgoletne prijateljske stike, ki so jih z njimi navezali ob priliki vsakoletnega folklornega festivala v Beltincih. Katoliška prosveta Št. lij: „Še šestnajst dni do smrti “ Takšen je bil naslov informativnega večera, ki ga je vodila sestra iz Vernber-ka o pripravi človeka na. smrt. Filmsko predavanje je priredila Katoliška prosveta St. lij. V filmu, ki je bil posnet v neki smrtni kliniki v Angliji, je bilo ganljivo prikazano, kako se bolni ljudje pripravljajo na smrt. Kako se ljudem v tej kliniki olajšujeta muka in trpljenje in kako se tem ljudem jemlje strah pred smrtjo. Videlo'se je, kako so se umirajoči polni zaupanja in pričakovanja na prehod v večno življenje vdali božji milosti in brez strahu čakali na tre- nutek, ki pomeni konec zemeljskega potovanja, a pričetek življenja v večnosti. Bilo je obširno pokazano, kako je treba umirajočim streči in jim nuditi ljubezen, da se ne čutijo zapuščeni. Umirajočega naj v zadnjem trenutku obdaja družinska toplota, da se počuti v varstvu in s tem se seveda tudi bolečine trpečemu olajšajo. V skupnem pogovoru naj se na smrt bolnemu predoči, kaj ga pričakuje, da s smrtjo ni vsega konec, marveč se prične trajno-večno življenje na višji ravni, kar si človek prej bolj težko predstavlja. Opatijski večer v Delavski zbornici: „Abbazia došla u Klagenfurf Letošnji sejem za gostinstvo in turizem „Gast 84“ je bil po izjavah sejemske uprave zelo uspešen. Vzporedno s sejmom so bile različne prireditve, kot seminarji, poslovni pogovori, sprejemi, kulinarični teden in kulturne prireditve. V sredo popoldan je podpredsednik Slovenske trgovske zbornice Milan Šamec vabil na sejmišču na sprejem, ki so se ga udeležili zastopniki gospodarskega in političnega življenja Koroške. Zenski zbor Kolinske iz Ljubljane je v pozdrav zapel nekaj pesmi, na pokušnjo pa'je bil hladni bife, s katerim si je slovenska kuharska ekipa osvojila prvo mesto. Malo pozneje je bil v dvorani bivše Delavske zbornice opatijski večer. Priredilo ga je avstrijsko-jugoslovansko društvo in nastopile so skupine iz Opatije (Abbazia) ter Koroške. Ta večer je dejansko bil nekaj posebnega. Naj omenim samo informativen film o Opatiji, nastop dveh opatijskih ansamblov — folklornega in harmonikarskega. Treba pa je omeniti tudi govor opatijskega župana. Govoril je samo o stikih med „Opatijo in Klagenfur-tom“, kot bi slovenskega imena za koroško glavno mesto „Celovec“ sploh ne. bilo. Ni čudno, da je neki gledalec dejal „Abbazia došla u Klagen-furt“. Povrhu pa je ta večer organiziralo avstrijsko-jugoslovansko društvo, ki je „veliko-dušno" prešlo koroško-sloven-ske skupine in k sodelovanju NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta). povabilo samo nemške skupine. Mar ne bi bilo umestno, povabiti tudi slovenske skupine? Če je to društvo hotelo podati celovit pregled koroškega kulturnega utripa gostom iz Hrvaške, potem to ni uspelo. Ali je bilo zamolčanje koroškega slovenskega življa nameravano ali ne, ne vem; vem samo, da sem zaman iskal slovensko skupino. Tudi to zame ni trošt, da je folklorna skupina iz Poreč — v ziljski narodni noši, ki je slovenska — plesala po slovenskih vižah neki absurdni ples iz Med-gorij, ki nosi provokanten naziv „Deutscher aus Mieger", in je prav tako po slovenskih vižah plesala „Steirischen aus dem Rosental". Za nameček pa to: ne čudil bi se, če bi opatijski župan vse navzoče pozdravil kot ab-bazijski in ne kot opatijski župan. Kar še ni, pa še more biti. -pik- • Celovec RAZSTAVA SLIK LIZE LIK (Slovenija) Čas: 2. do 27. aprila 1984 Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu Knjigarna je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, v sobotah pa od 7.30 do 12.00 Na odprtju razstave dne 2. aprila ob 18. uri bo umetnico predstavil dr. Ivan Sedej. • Dravograd Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Turistično društvo Dravograd objavljata razpis za KOROŠKO OHCET, ki .bo v soboto, 30. junija 1984 v Dravogradu. Pari, ki se želijo poročiti, in niso starejši od trideset let, naj se prijavijo na pisarno Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Gasometergasse 10, tel.: 0 42 22-32594 do 20. aprila 1984. Tu boste dobili tudi potrebne informacije. Reportaža STRAN -m ČETRTEK, I 29. marca 1984 29. marca 1984 Reportaža Pomen davčne vrednosti (Einheitsvvert) Višina davčne vrednosti nekega kmetijskega ali gozdarskega obrata je pomembna v zvezi z obveznostjo zavarovanja, višino dajatev in višino storitev. Kdor vodi na lasten račun in lastno nevarnost kot lastnik, zakupnik (Pachter) ali kot uživalec kak kmetijski ali gozdarski obrat, ali pa, če ga kdo vodi na njegovo odgovornost, je obvezno zavarovan pri nezgodni zavarovalnici (Unfallversi-cherung), če je davčna vrednost višja od šil. 2000.—. Proti bolezni je prizadeti zavarovan (Krankenversi-cherung), kadar je davčna vrednost višja od šil. 13.000.—, obvezno plačuje dotični pokojninski prispevek, kadar presega davčna vrednost šil. 33.000.—. Če je davčna vrednost nižja, plača prizadeti zavarovalni prispevek le v primeru, kadar živi pretežno od zaslužka iz kmetije. Višina dajatev se ravna po vrednosti zavarovanja in se letno poviša. Bolniško zavarovanje: V glavnem višina storitev ni odvisna od davčne vrednosti. Izjema pri tem je oprostitev od receptnih pristojbin (Rezeptgebuhr), katera je odvisna od višine davčne vrednosti obrata. Nezgodno zavarovanje: Pri tem davčna vrednost ne vpliva na višino storitev. Pokojninsko zavarovanje: Za višino pokojnine je odločilna povprečna davčna vrednost zadnjih deset let in pa število mesecev, v katerih je bil prizadeti zavarovan. Ali dobi kmet k pokojnini še dodatno poravnavo, je prav tako odvisno od višine davčne vrednosti obrata. Heidi Stingler Dob pri Pliberku vas, ki spre minia svoj obraz Socioloških študij o naših vaseh skoraj da ni. Če pa so, niso dostopne. Zato je iniciativa dr. Franca Merka-ča in Marije Juričeve, dveh sodelavcev Slovenskega znanstvenega inštituta, napraviti o Dobu tako študijo, tem bolj pomembna, ker sta se s študijo vrnila v vas in jo vaščanom predstavila. To je bilo v četrtek, 22. marca 1984. V prostorni Božičevi kmetiji so se zbrali večinoma starejši vaščani, kajti mladina je morala v Beljaku igrati odbojko. Že na prvi pogled je zaznavno, da so se med Marijo in Francem ter vaščani spletle prijateljske vezi. Na folijah, projiciranih z overhead-projektorjem, so številke in grafike, ki jih Franc razlaga. Vaščani z velikim zanimanjem sledijo razlagi in kjer se jim zdi umestno, pride-nejo še dodatne informacije. Kot mozaik raste iz vsega tega slika vasi Dob. Lani avgusta sta Marija in Franc začela s študijo. Največ podatkov o vasi sta dobiia v pogovorih z domačini, obogatila pa sta jih s podatki iz že obstoječih študij (npr. študija slovenskih študentov iz leta 1971) in iz disertacije o podjunskih hišnih imenih. Vsi statistični podatki temeljijo na popisu gospodinjstev 10. oktobra 1982. Leta 1982 je v Dobu bilo 25% kmečkih, 27% polkmečkih in 46% nekmečkih. Leta 1971 je bilo 26% kmečkih, 34% polkmečkih in 39% nekmečkih. Po vojni na primer v Dobu ni bilo nekmečkih gospodinjstev. Doblani imajo vsega skupaj 420 ha zemlje, 79% tega jo imajo čisti kmetje in 21 % polkmetje. Obdelovanih je 130 ha zemlje. Leta 1982 je Dob imel 200 prebivalcev, od teh 20 otrok, 38 šolarjev in 10 vajencev. Več kot polovica vaščanov (112 oz. 56%) je mlajših od 30 let. Iz tega je sklepati, da se je srednja generacija odseljevala, po Pogovor o perečih problemih učiteljev Hans Peter Obereder je zastopnik študentske organizacije KSU (Karntner Studentenunion, ki je blizu ljudski stranki) na pedagoški akademiji v Celovcu. Kot zastopnik bodočih učiteljev se ukvarja predvsem s problemi, ki tarejo študente in učitelje. V pogovoru z Našim tednikom je spregovoril o trenutno zelo aktualnih vprašanjih šolstva. Pogovor je vodil Silvo Kumer. Naš tednik: Zadnje čase je precej govora o poplavi učiteljev. kakšne možnosti za nastavitev imajo sedaj absolventi Pedagoške akademije? Obereder: Za študente Pedagoške akademije, ki bodo letos zaključili svoj študij, so možnosti za nastavitev dokaj slabe. Od tistih, ki so poleti 1983 zaključili svoj študij, jih še zmeraj nad 100 (Ijudsko-šolskih in glavnošolskih učiteljev) čaka na prvo službeno mesto. Naš tednik: Kljub temu pa je dotok na Pedagoško akademijo še zmeraj zelo močan. Kje so vzroki za to? Obereder: Vzrok, da ima posebno celovška Pedagoška akademija tako močan dotok, je, po mojem med drugim tudi ta, da celovška univerza nudi enostavno premalo študijskih smeri. Za mnoge študente so tradicionalna univerzitetna me- sta Dunaj, Gradec in Salzburg predaleč proč in je zanje pedagoška akademija zadnja možnost. Naš tednik: Kako razporejajo službena mesta in ali je to pravično? Obereder: Službenih mest sedaj ne razporejajo po objektivnih kriterijih in zato tudi ni pravično. Službena mesta so prevečkrat vezana na strankine knjižnice in na strankarsko-politično pripadnost. Koroška študentska unija zatorej zahteva javne liste za nastavitev, ki naj ležijo na deželni vladi in v kateri ima vsak mladi učitelj vpogled. Te liste za nastavitev naj bi bile sestavljene na podlagi modelov objektivizacije, to pomeni, da bojo prosivci razporejeni po socialni potrebi, času čakanja, vezanosti na kraj in tako dalje. Ta način bi manipulacije pri nastavitvi popolnoma izključeval. Naš tednik: Kako bi mogli zmanjšati brezposelnost učiteljev. Bi po vašem časovno omejena zaposlitev pomenila tudi rešitev? Obereder: Mnogo možnosti za pridobitev in ustvarjanje novih delovnih mest je že izčrpanih. Trenutno delajo brezposelni mladi učitelji kot šolski sekretarji, vzgojitelji in v izobraževanju odraslih. Lista učiteljev brez nastavitve pa je še kljub temu zelo dolga. Zato bi časovno omejena zaposlitev dejansko bila rešitev, da bi zmanjšali brezposelnost učiteljev. Trenutno imajo pogodbeni učitelji možnost, da se prostovoljno odločijo za ča- sovno omejeno zaposlitev. Mnenja pa sem, da to ne prizadene prave skupine, kajti Pogodbeni učitelji so po navadi mladi učitelji in se iz finančnih razlogov (lastna eksistenca, ustanovitev družine) ne morejo odpovedati delu zaslužka. Tisti, ki bi se lahko odločili za časovno omejeno zaposlitev, so pragmatizirani učitelji. To pa trenutno po zakonu še ni možno in tozadevna zakonska ureditev bi morala biti prej ko slej. Naš tednik: Heimatdienst je Proti sedanji ureditvi dvojezičnega šolstva iniciiral ljudsko zahtevo. Ali je ta zahteva po vašem upravičena in sploh potrebna? Obereder: Sem proti ločitvi nemško- in slovenskogovore-cih otrok, ker mislim, da ge-tovske šole zakoličijo samo socialne pregrade, ki jih je v dvojezičnem področju itak že dovolj. Mnenja sem, da se problemi dajo samo tedaj odstraniti, če se ljudje naučijo pogovarjati in skupno živeti in če Qojijo medsebojno razumevanje. To pa bi ločitev otrok večinoma preprečila. Zato sem Proti ljudski zahtevi hajmat-dinsta, ker bi ponovno samo emocije na dvojezičnem področju zanetila. Dr. F. Merkač (levo) in M. Jurič sta v Božičevi hiši predstavila vaščanom (desno) študijo o Dobu. navadi je šla s trebuhom za kruhom iz vasi. 61 vaščanov je nesamostojno zaposlenih. 39 od njih je delavcev, 12 nastavljencev ali uradnikov in 10 vajencev. 44 od teh je našlo delo v domači občini, 17 pa je vozačev. Kmetijski pridelki Kakor se spreminja sestav vasi, se spreminjajo tudi poljski pridelki. Še izpred vojne pa je zaznati močno specializacijo oz. usmeritev na monokulture. Pred vojno so Doblani pridelovali ogromno krompirja, ki so ga deloma izvažali, večino pa so prodali Metnitzu, ki je na Blatu imel tovarno špirita. Monokulturo repice so nasledile monokultura ječmena (53 ha ali 40%), koruze (44 ha ali 33%) in silosa (20 ha ali 15%). Na 4,5 ha ali 3,5% obdelovalne površine pridelujejo še žitno mešanico, na 6 ha pa pšenico, repico, oves in sončnice. Prej so pridelovali še rž in ajdo, še prej pa lan, proso in peso. Iz teh čašo so v spominu še razni običaji. Društvena vezanost Mehanizacija kmetijstva je posegla v Dob med vojno. Takrat je prišel na vas prvi traktor, po vojni pa so si kmetje nabavili konjske kosilnice in mlatilnice, danes pa je mehanizacije skoraj že preveč. Dob je slovel kot trdna slovenska vas, kjer je tudi vaško živlienie potekalo po ustalje- nih, včasih zelo trdih navadah. Mesto ženske je bilo strogo določeno in organizirane so bile večinoma v Marijini družbi. Društveno so Doblani težili v Pliberk (kot še danes) in deloma v Žvabek. Če izvzamemo požarno brambo, ki je bila ustanovljena leta 1925 in je imela od vsega začetka nemško komando, čeprav je pogovorni jezik na vasi slovenski. Na vasi do lani ni bilo lastnega društva. Lani pa je mladina ustanovila dvojezični športni klub Dob in v njem gojijo odbojko. Zelo delavna je na vasi tudi Katoliška mladina. Narodnostno vprašanje pljuska tudi v Dob. V mladih družinah vse bolj opuščajo slovenski pogovorni jezik. Še nekaj iz zgodovine Doba. Prvič je omenjen leta 1486 v šentjurškem urbarju, sedem hišnih imen pa je starih nad 500 let. Sedaj v Dobu „grunt vkup dievajo". V starih zemljiških knjigah so zapisana še ledinska imena, v novih mapah pa so ta morala napraviti prostor suhoparnim številkam. Treba bo skrbeti, da bojo ledinska imena prišla tudi v nove podlage in ne bojo izginila v birokratski proceduri. Franc VVakounig PISMA BRALCEV 9. Rožanski izobraževalni teden Poročanje o RIT-u se mi zdi v NT nepopolno. O ,,40-letnici nacističnih žrtev iz bistriške občine“ NT ni poročal niti besedice, čeprav se je zbralo v torek, dne 13. marca 1984, v sveški stari šoli nad 60 obiskovalcev — večinoma domačinov —, da prisluhnejo Valentinu Polanšku, ki je bral ob začetku svoje pesmi, v katerih je ovekovečil čas Hitlerjeve strahovlade pri nas na južnem Koroškem in kantavtorici Mariji Miškulnik. Nato pa smo s solzami v očeh vsi poslušali pretresljiva izvajanja gospe Kati Andrejčič, ki je obujala spomine na grozne čase. V jedru pripovedovanja je stal brutalni umor njenega prvega moža Aleša Einspielerja, Flore Križnarja in Va- lentina Schvvarza, dne 6. maja 1944. Spomnili smo se tudi obeh padlih domačih partizanov Krznar-jevega Aleksandra in Ivana Čera. Domači moški zbor je zapel tri pesmi („Že rožce po polju cvetejo„ Domovina, mili kraj“ in „Blagor mu, ki se spočije"). Naj se spominu naših petih domačih žrtev vsaj tako — v kotu oz. na skrivaj — oddolžimo! Čudim se le, da ima NT za prireditev ,Domača jedila in odprto petje’ (v Svečah prakticiramo to „novost“ že dolga leta in pravimo, da „skupaj pojemo"!) — skoraj celo stran dolgo poročilo (+ tri slike). Morda je pa bila 40. obletnica vsaj kratke omembe vredna?! Prireditelje in organizatorje RIT-a pa prosim, da skrbijo v bodoče za vsestransko (nepristransko) poročanje v naših listih. nrl Oglasi/Prireditve 9. STROKOVNI SEJEM NAŠE PONUDBE: M tl/ n A za dopust, konjičke in • Mednarodni filmski modeli yrnQT A/l potovanja z medna • Igre in tekmovanja 11Ji. 111 1 Ji 1 1 J T rodnim izdelovanjem • Vse za aktivno oblikovanje modelov 84 prostega časa • Novosti na področju naj- Celovec, sejemski vhod, od četrtka, 12. do nedelje, bolj priljubljenih športnih St.-Ruprechter-StraBe 15- aPrila 1984> panog dnevno od 9. do 18. ure • Zabavišče do 20. ure Das Bundesministerium fiir Finanzen bittet zu beach-ten, dali nach den gesetzli-chen Bestimmungen die Frist fiir die Einreichung der Abgabenerklarungen 1983 bzw. zum 1. Janner 1984 mit 31. Marž 1984 ablauft. Da Lohnzettel erst nach dem 31. Marž 1984 ausge-stellt werden diirfen, sind Abgabenerklarungen fiir 1983 bzw. zum 1. Janner 1984 von Abgabepflichtigen, die nicht von berufsmaliigen Parteienvertretern vertreten vverden und in deren Einkom-men Einkiinfte aus nichtselb- standiger Arbeit enthalten sind, als noch rechtzeitig eingebracht anzusehen, wenn sie bis spatestens 15. Mai 1984 beim zustandigen Finanzamt eingereicht (zur Post gegeben) vverden. Erneut ersucht das Bundesministerium fiir Finanzen zu beachten, daB die Abgabenerklarungen 1983 fur Einkommen-, Umsatz- und Gevverbesteuer sowie fiir die Abgabe von alkoholischen Getranken fur die Bearbei-tung und Bescheidausferti-gung im automatisierten Ver- fahren erstellt sind. Da die Daten der Erklarung von der elektronischen Datenverar-beitungsanlage ubernommen vverden, ist es besonders vvichtig, daB alle zutreffen-den Zeilen neben den einge-rahmten Kennzahlen richtig ausgefullt vverden. BloBe Hinvveise auf Beilagen genu-gen daher nicht. Unvollstan-dig oder fehlerhaft ausgefull-te Erklarungen konnten im Rahmen eines automatisierten Festsetzungsverfahrens unrichtige Bescheidaus-drucke auslosen, deren Rich-tigstellung sovvohl dem Ab- gabepflichtigen als auch dem Finanzamt einen an sich vermeidbaren Arbeits-aufvvand verursachen. Das Bundesministerium fur Finanzen vveist vveiters darauf hin, daB den Einkom-mensteuererklarungen fiir 1983 von Abgabepflichtigen, in deren Einkommen Ein-kunfte aus nichtselbstandi-ger Arbeit enthalten sind, nur solche Lohnzettel anzu-schlieBen sind, die nach dem 31. Marž 1984 ausge-stellt vvurden. (Informacija finančnega ministrstva) L PRIREDITVE NAUČIMO SE NOVO PESMICO prof. Janez Bitenc pripoveduje zanimive zgodbice in uči udeležence nove pesmi Prireditve bodo v sledečih krajih: v četrtek, 5. 4., ob 10. uri v otroškem vrtcu v Št. Petru Prireditelj: Otroški vrtec v Št. Petru v četrtek, 5. 4., ob 16. uri v otroškem vrtcu „Naš otrok", 10. Oktober-Str. 25, v Celovcu Prireditelj: Društvo „Naš otrok" v petek, 6. 4., ob 10. uri v otroškem vrtcu v Št. Primožu Prireditelj: Otroški vrtec v Št. Primožu v petek, 6. 4., ob 15. uri v mladinski sobi pod cerkvijo v Ško-cijanu Prireditelj: Otroška skupina v Škocijanu v soboto, 7. 4., ob 16.30 uri v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: Katoliška otroška mladina v Šmihelu v nedeljo, 8. 4., ob 9. uri v kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah • Vogrče Mladinska revija: „POKAŽI KAJ ZNAŠ" Prireditelja: Farna mladina Vogrče in Slovenska prosvetna zveza Čas: nedelja, 1. 4., ob 14.30 uri Kraj: gostilna pri Škofu (Enzi-Florianivvirt) v Vogrčah e Sveče Literarni večer sodelavcev Celovškega Zvona in predstavitev 2. številke Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah Čas: nedelja, 1. 4., ob 20. uri Kraj: Sveče (stara šola) • Celovec SREČANJE SLOVENSKEGA KLUBA INICIATIVA: dr. Avguštin Malle, direktor Slovenskega znanstvenega instituta bo orisal vsebino in posledice predlogovo KHD-ja in koroške FPČ za spremembo dvojezičnega šolstva na Koroškem. Čas: ponedeljek, 2. aprila 1984, ob 19.30 uri' Kraj: hotel Ratheiser v Celovcu, Volkermarkter StraBe 10 Pred referatom — pomenek o pripravah za občni zbor, predvsem tudi o predlogu za izvolitev novega odbora • Rožek Veseloigra: „NAŠI LJUBI OTROCI" Prireditelj: KD „Peter Markovič" v Rožeku Čas: sobota, 7. aprila 1984, ob 20.00 uri Kraj: na Muti (VVoschitz) v Rožeku Gostuje: igralska skupina SPD „Dobrač“ z Brnce Kultura V časih, ko zdravnik še ni bil v vsaki vasi oz. večjem trgu, ljudje gotovo niso manj bolehali in zbolevali. Samo, in to je treba vedeti, oni so si sami pomagali. Ta zdravniška samopomoč ali kot ji strokovno pravilno pravijo Jjudska medicina", oz. znanje o njej se je kot nekaj dragocenega dajalo iz roda v rod. Humana medicina je sčasoma izpodrinila mesto ljudske medicine in še preden je ta popolnoma utonila v pozabi, so jo etnologi in zapisovalci narodnega blaga rešili pozabe. Med njimi tudi dr. Marija Makarovič, ki je vse to popisala par let po drugi vojni. V torek, 28. marca, je v okviru Glo-baškega kulturnega tedna predavala pri Rižnarju v Podjuni o slovenski ljudski medicini s posebnim poudarkom na Podjuni. Režija je bila v rokah Silva Ovsenka, ki ga na Koroškem že dobro poznamo. Res je sicer pozitivno, da se je skupina spoprijela z izvirnim slovenskim tekstom. To pa še ne pomeni, da ga odlikuje kakšna posebna kvaliteta. Vsi poznamo težave pri izbiri besedil za naše odre, zato naj bo Danici „odpuščen“ poseg po tem psevdodemonič-nem tekstu, ki ga današnji družbi gotovo ne „kaže ogledala*1, občečloveški odnosi so tu kar precej pretirani in neverjetni. Na žalost so značaji naslikani preveč enobarvno in dopuščajo premalo možnosti razvoja. Delo bi bilo vsekakor potrebno še krepkih črt, posebno v prvi polovici, ki je kar se da razvlečena, posebno pa še na mestih, kjer izzove nekaj odvečnih besedi neumesten smeh pri publiki (na primer ob umiranju žagarja Andreja). Igralci so svoje vloge odigrali solidno, začetno tremo so hitro premagali in brez zatikanj je deževalo do konca. Prijetno presenečenje je bil vsekakor Franci Polcer v vlogi mladega Kalana, ki se stopnjuje od premiere do premiere. V dvoranici pri Rižnarju so komajda vsi našli mesto. Kdor pa je menil, da ta tematika mladine ne zanima, se je zmotil. Z diapozitivi je predavateljica pokazala, kako „dol žeber-jejo“, „urak zagovarjajo11, „kro-fe zdravijo" in katere rastline in rože so posebej in za kaj zdravilne. Če je ljudi trgala skrnina, jim zrasel ječmen na očesu ali Bil je osvežujoč, saj je obdržal (hote ali instinktivno?) distanco do morečega, vsesplošnega trpljenja na odru. Tudi Miha Kap je bil v vlogi grabežljivega in skrahiranega lesnega trgovca tak, kakršnega smo pričakovali. Nedvomno pa je bil dominirajoča oseba na odru. Vloga je zrasla na akciji in reakciji s soigralci, kar smo pri večini pogrešali. Micka Hobel je bila kot Kalanova žena Ana zanesljiva, odrsko še najbolj kultivirana, toda notranje in zunanje premalo razgibana. Ne gre mi v glavo, zakaj mora uboga, trpinčena Ana stati dve uri skoraj izključno na enem kvadratnem mestu odra in si ne privošči niti najmanjših efek- golša (krof), če so se naredile bradavice na prstih ali kje drugje, če jih je dajalo po dolgem in počez, v telesu in če jih je kdo še morda uročil — za vse je zrasla kakšna travica oz. rožica, so bile pri roki molitvice (dolžebranje) in posebni rituali. Tekočine, to je studenčnica, žegnana voda in — kar bi skoraj ne verjel — žganja so imela zdravilno moč, seveda če jih je bolnik pravilno uporabljal ali zmerno užival, kar velja posebej za žganje. Na tekočine so ponekod prisegali. Dr. Marija Makarovič je dejala, da je zbrala nad 1000 zagovorov, molitvic in prav toliko različnih zdravilnih receptov za vsa mogoča obolenja. Ko je neko ženico pobarala, ali ji to dolžebranje in zagovarjanje pomaga, ji je odgovorila: „Če ne bi pomagalo, se tov, ki bi podčrtali nemoč njene razbičane duše. Tone VVakounig je bil kot večno pijani poštar vsaj majhen kontrast krvo-zaresnim težkim oblakom. Franc Polcer starejši je dramatično odigral vlogo žagarja, katerega tragika je nesrečna ljubezen, njegova hči Lenka je bila krhka Mirjam Kežar, trgovca Filipa Izdo pa je z rutino odigral Marko Marko. Jezikovno plat so vsi po vrsti dobro zvozili, tu ni večjih pripomb, čeprav je velika razlika med posamezniki. Za luč je skrbel Hanzi Polcer, šepetalki sta bili Marica Krasnik in Cvetka VVuttej, zvočna oprema je delo Helene ne bi nikoli pozdravila". Dejstvo je, da so ljudje takim ljudskim zdravnikom zelo zaupali. Ljudski zdravniki so na vasi nekaj veljali, saj so ljudje mislili, da tudi coprajo, da se poslužujejo raznih vraž. Svoje znanje so razkrili po navadi šele na smrtni postelji in je ostalo v družini. Kar je pomagalo ljudem, ni škodovalo živali. Zato imamo tudi pri živinski medicini razne vraže, dolžebranja in zagovarjanje urokov. Kako so kmetje viseli na živini, najbolj ponazo-rujejo besede nekega kmeta, ki je predavateljici dejal: „Če mi je žena zbolela, nikoli ni bilo tako hudo, kot pa če mi je krava zbolela". Navzoči živinozdravnik dr. Sienčnik pa je vedel povedati, da so kmetice bolno živino tako zdravile, da so slekle spodnjico in z njo mahale nad obolelo živino. Menda je pomagalo. Franc VVakounig Giacomali, kulise pa je oskr-bel_ Franc Polcer. Še zdaj pa ne vem, kaj je na tleh šentprimškega odra tako zanimivega, da je dobra polovica igralcev govorila svoj uso-depolni tekst z očmi, uprtimi v tla. Take začetniške napake bi morale biti že davno odpravljene in je zato malce deprimira-joče, da se spet in spet pojavljajo. Naj bo povedano, da predstava gotovo ni slabša od večine predstav na naših odrih, nasprotno, kar se tiče zanesljivosti, je gotovo nadpo-prečna. Pravzaprav me je razžalostil razkorak med teorijo in prakso: v zadnjih letih je bilo toliko pisanega in govorjenega o novih prijemih in pristopih do amaterskega gledališča pri nas, obe kulturni organizaciji prirejata seminarje o tej problematiki v takšni ali drugačni obliki, v praksi pa se ne premaknemo niti za ped dalje. Po vseh društvih se še vedno oprijemajo preživetega in neaktualnega, prekrije pa se ta stagnacija s častivredno besedo ..tradicija". In povrh vsega je publiki taka pogreta jed očitno celo všeč. -s. SRD Danica z novo predstavo Pred kratkim so se šentviški igralci spet predstavili na odru s premiero igre Joke Žigona „Kadar se utrga oblak". Dvorana kulturnega doma je bila kot običajno ob takih priložnostih nabito polna in občinstvo hvaležno. 1. SPORED Petek, 30. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska oddaja: glasba in gibanje — 10.15 Šolska oddaja: kaj bi lahko postal? — 10.30 Kviz — 11.25 Debeli in suhi — 11.45 Orientacija — 12.15 Poročanje iz inozemstva — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.35 Don Kihot — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki 1 in šport — 20.15 Derrick — 21.20 Jolly Joker — 22.15 Šport — 23.20 Poročila. Sobota, 31. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Jessica — 12.15 Dama iz Nazce — 13.00 Poročila — 14.30 Pet milijonov išče dediča — 16.00 Parlament — 17.00 Poročila — 17.05 Jolly-box — 17.35 Vtisi iz Nove Zelan- dije — 18.00 2 x 7 — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki 1 in šport — 20.00 Šport — 20.15 Harald Juhnke — 21.50 Šport — 22.50 Rock-Palast-festival — 4.00 Poročila. Nedelja, 1. aprila: 11.00 Šport — 12.00 Tiskovna ura — 13.00 Vselej ta televizija — 13.30 Poročila — 15.00 Angel na zemlji — 16.30 Začarani vrt — 16.40 Schlumpfe — 16.55 Nadaljevanja ni več — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje človeka z živaljo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 in šport — 20.15 Grofica Marica — 22.00 Glas islama — 22.05 Nočni študio — 23.15 Poročila. Ponedeljek, 2. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 TV-kuhinja — 10.00 Šolska oddaja: odpadki vsebujejo surovino — 10.15 Šolska oddaja: Cyrano de Bergerac — 10.30 Pet milijonov išče dediča — 12.00 Parlament — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Boomer — 18.00 Fauna Iberica — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki 1 in šport — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Smilejevi ljudje — 22.10 Dve ribi in pet kruhov — 22.55 Poročila. Torek, 3. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska oddaja: hitra žica — 10.15 Šolska oddaja: trdoglav — 10.30 Zlati časi — 11.20 Šport v ponedeljek (pon.) — 12.10 Avstrija v sliki (pon.) — 12.35 Šiling — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Tudi veselje mora biti — 18.00 Razred 1939 — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki 1 in šport — 20.15 Zaradi strahu brez kazni — 21.15 lt’s my turn — To imenujem ljubezen (ZDA, 1980) — 22.40 Poročila. Sreda, 4. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi veselje mora biti — 9.35 Francošči- 2. SPORED Petek, 30. marca: 17.30 Vselej ta televizija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Naša majhna kmetija — 19.15 Umetnost japonskega vrta — 19.30 čas v sliki 1 — 20.15 Dežela gora — 21.15 Čas v sliki 2 — 22.15 Polnočna vojna — 23.50 Poročila. Sobota, 31. marca: 15.00 Politika v petek — 15.45 Umetnost japonskega vrta — 15.50 2 x 7 — 16.15 Narodni park — 17.00 Ljuba družina — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Znanje danes — 20.15 Viva Zapata — 21.55 Poročila — 22.05 Herku-les, junak iz Kartagine — 23.30 Nenavadne zgodbe Roalda Dah-la — 23.55 Poročila. Nedelja, 1. aprila: 9.00 Fricktal — avstrijska oaza v Švici — 9.20 Afričan Oueen — 11.00 ORF stereo koncert — 17.00 Ljubite klasiko? — 17.45 Glasbena scena '84 — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki 1 — 19.45 Ljudski odvetnik — 20.15 Podoba iz sanj — 22.10 Poročila — 22.15 Šport — 22.35 Dinastija — Denver-clan — 23.25 Benny Hill — 23.50 Poročila. Ponedeljek, 2. aprila: 17.30 Na mehkih podplatih po Tirolskem — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30_ Naša majhna kmetija — 19.30 Čas v sliki 1 — 20.15 Zlati časi — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.45 Šiling — 22.10 Misfits — nezmožen za družbo — 0.10 Poročila. Torek, 3. aprila: 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Naša majhna kmetija — 19.30 Čas v sliki 1 — 20.15 Dallas — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.45 Klub 2. Sreda, 4. aprila: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Naša majhna kmetija — 19.30 Čas v sliki 1 — 20.15 Razbita skodelica — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.45 Kultura v sredo — 22.30 Slava Johna Hustona — 23.45 Poročila. Četrtek, 5. aprila: 17.30 Šolska oddaja: Steklo — 17.45 Šolska oddaja: Kaj lahko postanem? — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Naša majhna kmetija — 19.30 Čas v sliki 1 — 20.15 Dalli-dalli — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.45 Klub 2. 1 na — 10.00 Šolska oddaja: vodo j v vsako hišo — 10.20 Šolska od-j daja: vesoljski poleti — 10.35 Angel na zemlji — 12.05 Zaradi strahu brez kazni — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Začarani tatovi — 17.35 Čebelica Maja — 18.00 Urad, urad — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki 1 in šport — 20.15 Ceste San Frančiška — 21.40 San Francisco — 22.40 Poročila. Četrtek, 5. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — j 10.00 Šolska oddaja: od rude do j jekla — 10.15 Šolska oddaja — 10.30 lt’s my turn — To imenujem ljubezen — 11.55 Debeli in suhi — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Mandara — 18.00 Prosim, za mizo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki 1 in šport — 20.15 Svet na vrvici (2. del) — 22.00 Reportaža z vzhoda: Drugi obraz — 22.45 Poročila. 1. SPORED Petek, 30. marca: 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Jazz na ekranu — 17.55 Modro poletje — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Turizem — možnost in priložnost — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Včeraj za jutri — 20.35 Ne prezrite .— 20.50 TV-kviz — 22.00 TVD — 22.15 Zgodba o Buddyju Holdyju. Sobota, 31. marca: 8.00 Poročila — 8.05 Slovenske ljudske pravljice — 8.20 Ciciban, dober dan — 8.35 Meseček — 9.05 Glasba za kitaro — 9.30 Izobraževalna oddaja — 10.00 Človek in zemlja — 10.25 Naselbinska kultura na slovenskem — 11.25 Poročila — 15.50 Poročila — 15.55 Nogomet: Jugosla- • Djekše KONCERT Prireditelj: PD v Velikovcu Čas: nedelja, 1. aprila 1984, ob 10. uri Kraj: ljudska šola na Djekšah Nastopajo: Suški oktet — vodi Bertej Logar, ansambel „Korenika" iz Šmihela — vodi Albert Krajger • Radiše Veseloigra: „NAŠI LJUBI OTROCI" Prireditelj: SPD „Radiše" na Radišah Čas: nedelja, 1. aprila 1984, ob 15.00 uri Kraj: Kulturni dom na Radišah Gostuje: igralska skupina SPD „Dobrač“ z Brnce RADICČELOVEC cin\/Anci/d >ddaie Petek, 30. marca: 14.10—15.00 Koroški obzorn'1 °9-30—10.00 — Iz kulturnega življenja koffl i4a*„ ških Slovencev. Torek, 3. aprila: Narodno-zabavna Sobota, 31. marca: 09.00—09.55 Voščila. Nedelja, 1. aprila: Duhovni 14-10—15.00 Koroški obzornik ~~ Glasba — Rdeče, rumeno, Zeleno. Sreda, 4. aprila: 14.10—15.00 Koroški obzornik ~~ Koroški avtorji: Valentin Po-07.05—07.35 Duhovni nagovo ^nšek — Popevke. — Voščila. 2l.oo—22.00 „Koroška poje" — 0srednji koncert Krščanske kul- Ponedeljek, 2. aprila: turne zveze, 2. del. 14.10—15.00 Koroški obzornik Četrtek 5. aprila: — »Koroška poje" — osrednji koncert Krščanske kulturne zve ze, 1. del. 14.10—15.00 Koroški obzornik ~~ Ženski magazin. vija: Madžarska — 18.30 Skrivnostni svet Arhturja Clarka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Naše 31. srečanje — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Črni sin — 23.25 Poročila. Nedelja, 1. aprila: 9.25 Poročila — 9.30 Živ žav — 10.20 Modro poletje — 10.50 Pesem — 11.40 625 — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Poročila — 14.35 Mostovi — 15.05 Poročila — 15.10 Nadštevilna — 16.40 Športna poročila 16.55 Rokomet — 18.30 Pesmi Evrope — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Nekaj vmesnega — 21.00 Športni pregled — 21.30 Burja pred tišino — 22.15 Poročila. Ponedeljek, 2. aprila: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Meseček — 17.55 Jezik, v katerem se pogovarjamo — 18.10 Znanstveniki — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Vam — 19:24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Pepelnica — 21.20 Studio 2 — 22.20 TVD. Torek, 3. aprila: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 15.55 Šolska TV — 17.00 Poročila — 17.05 Slovenske ljudske pravljice — 17.25 Sokačka svatba — 18.25 Notranjski obzornik — 18.40 Pisani svet — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Življenje in dogodivščine Nicholasa Nickle-byja — 21.00 Aktualno — 21.45 TVD — 22.00 Prepir med udi. Sreda, 4. aprila: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 18.10 Poročila — 18.15 Ciciban, dober dan — 18.25 Koroški obzornik — 18.40 Mozaik kratkega filma — 19.24 TV in radio 2. SPORED Petek, 30. marca: 17.25 TVD — 17.45 Vrtoglavci — 18.15 Podnebje in človek — 18.45 Zabavno glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Koncert nacionalnega orkestra iz Lillesa — 20.40 Zagrebška panorama — 20.55 Prizori iz prejšnjega stoletja — 21.45 Nočni kino: Zadnji film. Sobota, 31. marca: 14.45 Malo mesto — 16.10 Lepotica in zver — 17.10 Vohunska zveza — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Kva kva top — 20.30 Mojster Boro — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Verdijevo življenje — 22.55 Poezija. Nedelja, 1. aprila: 9.00 Oddaje za JLA — 15.30 Nedeljsko popoldne 17.45 Okno — 18.55 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Modrost telesa — 20.50 Večraj, danes, jutri — 21.10 Ra-skenovi. Ponedeljek, 2. aprila: 17.25 TVD — 17.45 Slovenske ljudske pravljice — 18.00 Ilustrirane zgodbe — 18.15 Zgodovinska pripovedka — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Raziskovanja nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Čas se je ustavil — 21.40 TVD — 21.50 Omizje. Četrtek, 5. aprila: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.45 Šolska TV — 17.50 Poročila — 17.55 Igrajmo se gledališče — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Delegatska tribuna: Slovenija 2000 — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Borgijci — 22.00 TVD. Petek, 6. aprila: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Jazz na ekranu — 17.55 Modro poletje — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Turizem — možnost in priložnost — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Včeraj za jutri — 20.40 Ne prezrite — 20.55 TV-kviz — 22.05 TVD — 22.20 Juriš lahke konjenice. — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Danes večer — 22.00 Ženska za pultom. Torek, 3. aprila: 16.25 TVD — 16.45 Mali svet — 17.15 Košarka — 18.45 Mladi talenti — 19.30 TVD — 20.00 Folk parada — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Čas podvigov — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Dnevi jazza 83. Sreda, 4. aprila: 16.35 TVD — 16.55 Otroška serija —■ 17.25 Nogomet — 19.30 TVD — 20.00 Onkraj Somraka — 21.05 Zagrebška panorama — 21.20 Koncert v galeriji srbske akademije — 22.05 Štirje glavni objekti kulture. Četrtek, 5. aprila: 17.25 TVD — 17.45 Smogovci — 18.15 Znanost — 18.45 Želeli ste — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama. Petek, 6. aprila: 17.25 TVD — 17.45 Vrtoglavci — 18.15 Zdravstveno izobraževanje — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Okno v glasbeno delavnico — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Prizori iz prejšnjega stoletja — 21.35 Nočni kino: Indeks. Šport STRAN 1Q ČETRTEK, I <7 29. marca 1984 Kako so igrala naša ostala moštva? Dobrla vas zadnja — Št. Jakob razočaral V vzhodni podligi zasedajo Dobrolčani po porazu proti Velikovcu (1 :3) zadnje mesto na lestvici, kar je po uspehih v zadnjih letih presenetljivo. Naslednji teden bodo morali napeti v Št. Pavlu vse moči, če se bodo hoteli rešiti izpada. V zahodni podligi so Šentjakobčani razočarali svoje navijače. Proti Seeba-chu so si priborili srečno točko, čeprav spada nasprotnik med slabša moštva lige. Rado Avdič je slavil s svojim novim moštvom Treibachom prvo zmago in to proti prvemu na lestvici iz St. Leonharda. Po zmagi se je Treibach povzpel od zadnjega na 12. mesto. 1. razred V 1. razredu C je bila tekma med VVeitensfeldom in Bilčovsom odpovedana. Bil-čovs zaseda 4. mesto s 17 točkami. V .1. razredu D sta bili dve tekmi odpovedani. To kolo se bo zaključilo šele na Velikonočni ponedeljek. Trenutna lestvica: 1. Sinča vas 15 8 5 2 28:16 21 2. Železna K. 14 8 4 2 37:21 20 3. Sele 15 6 8 1 25:14 20 4. Št. Štefan 15 8 2 5 25:25 18 5. Klopinj 153 10221:20 16 6. Žitara vas 14 5 5 4 26:23 15 Društveno prvenstvo DSG Sele-Zell □ S senzacijo se je končalo letošnje smučarsko prvenstvo DSG □ □ Sele-Zell. Zmagal je namreč šolar Norbert Kelich, potem ko so iz- □ Cj padli favoriti tekmovanja. Da ga tudi od ostalih tekmovalcev ni- □ □ hče ni presegel, priča, da je Norbert tokrat vozil odlično tekmo, j^j j=j Društvena prvakinja je postala Lidija Draže, kateri je po težki po- □ □ škodbi uspel sijajen comeback. Obema iskrene čestitke! Nad 100 § □ tekmovalcev se je zbralo ob lepem pomladanskem vremenu. Pri □ □ razdelitvi nagrad je bilo videti mnogo zadovoljnih obrazov. Bila □ □ pa je izražena tudi želja, v prihodnje še povečati število tekmo- Cjj Q valcev. Pogrešali smo zlasti nogometaše, ki tokrat niso imeli ka- H □ ke tekme. Saj so selski nogometaši prav tako dobri smučarji kot § § nogometaši... □ Med nagrajenimi so bili tudi trije jubilanti. Bili so to naše starine Hanzi Draže, Maks Draže ter Tomi Roblek. Oni so tekmovali tokrat že petindvajsetič. Bili so odlikovani z „bukovimi“ kolajnami. Velja jim vse priznanje. Vsem iskrena hvala za njihov trud, požrtvovalnost in vztrajnost. Število tekmovalcev in funkcionarjev na prvem prvenstvu leta 1959 na Grosovih pašnikih je bilo jako pičlo. Gospod Ivan Matko kot predsednik društva in današnji župan Toni Hribernik kot sekcijski vodja društva sta postavila takrat pravzaprav društvo na noge. Sledila so uspešna leta delovanja tega društva pod vodstvom poznejših predsednikov Feliksa Ogrisa in Ivana Olipa. Danes nudi društ- Naš tednik — slovenski šport vo v štirih sekcijah športnikom možnost, da se športno udejstvujejo. Rad bi se še zahvalil vsem funkcionarjem, ki so poskrbeli za uspešen potek tekme ter funkcionarjem TVN-Sele, ki so bili odgovorni za merjenje časa. Fridi Mak REZULTATI: Otroci l-dekleta: 1. Margit Užnik; 2. Marion Maloveršnik; 3. Katja Pristovnik; Otroci i-fantje: 1. Alexander Mak; 2. Horst Oiip; 3. VVerner Doujak; Otroci ll-dekleta: 1. Manuela Pristovnik; 2. Daniela Ogris; 3. Irmi Doujak; Otroci ll-fantje: 1. Daniel Doujak; 2. Martin Oiip; 3. Daniel Kelih; Šolarji l-dekleta: 1. Marija Doujak; 2. Tanja Mak; 3. Juta Werat-schnig; Šolarji l-fantje: 1. Eduard Oraže; 2. Mario Mak; 3. Damian Oraže; Šolarji ll-dekleta: 1. Magda Doujak; Šolarji ll-fantje: 1. Norbert Kelih; 2. Pepi Pristovnik; 3. Martin Doujak; Mladinke: 1. Zalka Oraže; 2. Dorothea Oiip; 3. Germana Jug; Mladinci: 1. Herbert Doujak; 2. Alexander Čertov; 3. Milan Oraže; Ženske: Lidia Oraže; 2. Claudia Oiip; 3. Veronika Dovjak; Ženske-tekmovalni razred: 1. Ro-my Dovjak; 2. Majda Oiip; 3. Lidia Oraže; Splošni razred-moški: 1. Tomi Oraže; 2. Marjan Kelih; 3. Pepi Čertov; Starostna skupina I: 1. Nanti Dovjak; 2. Berti VVassner; 3. Fridi Mak; Turistični tekači: 1. Franc Kelih; 2. Hanzi Čertov; 3. Peter Oiip. Igralci SAK brez moči v prvi poraz - toda proi Pliberku s polno paro SAK : Mostič 0 : 2 (0 : 0) Postava: Mrkun (3), Sadjak (3), M. Kreutz (5), Lampichler (3), Woschitz (3), Zablatnik (4), VVieser (2), Šišič (1), jod 30. Gregorič (4)|, M. Hobel (3), S. Hobe! (2) od 60. min. Velik (2)j, Kadivnig (2). Košatovo igrišče, 300 gledalcev Sodnik: Zellot (povprečen) Strelci: F. Gruze (46. min.), Fischer (76. min.) Čeprav so vsi gledalci in igralci pričakovali proti Mostiču drugo zmago ali vsaj točko, so zopet s povesnjenimi glavami zapustili igrišče. SAK je v prvi polovici bil boljše in iniciativnejše moštvo in je 45 minut pritiskal na nasprotnikova vrata. Miha Kreutz, ki je bil najboljši igralec na igrišču, je vedno zopet prodiral z leve strani in nevarno podajal v sredino, toda SAK-ovi napadalci teh priložnosti za zadetke niso mogli izkoristiti. V 25. min. je zopet Kreutz prodrl z leve strani v kazenski prostor, kjer ga je nasprotni branilec zaustavil Tekme SAK V nedeljo, 1. aprila, ob 16. uri SAK I — Pliberk I Ob 14. uri SAK pod 23 — Pliberk pod 23 na Košatovem igrišču! Tekme SELANOV Tekma med Selami in Labotom je zaradi neuporabijivosti igrišča odpovedana! Tekme ŠMIHELA V nedeljo, 1. aprila, ob 16. uri Šmihel I — Liebenfels I na igrišču v Šmihelu. Vsi prisrčno vabljeni! Sinča vas : Sele 0 : 0 Postava: Užnik (3), Oiip (4), Čertov (3), Oraže (2) , Dovjak (3), Goleč (4), Fera (4), Hrovatič (4), Hribernik (0) 15. min. Travnik (4)| Hribernik (3) . Sinča vas, 400 gledalcev Sodnik: Latzin (odličen) V prvi vigredni tekmi so Selani nastopili proti drugouvrščenemu v Sinči vasi. Selani so privabili na igrišče 400! gledalcev, ki so kot po navadi izpadali z nešportnimi parolami. Selani po pripravah v Sloveniji niso imeli idealnih pogojev za nadaljnje priprave in ta hiba se je v igri nekajkrat opazila. Igralcem je le še primanjkovalo Martin Hobel (desno): „Proti Pliberku bom gotovo igral bolje." s prekrškom. Sodnik pa je prisodil SAK le prosti strel. Kmalu nato je zamenjal Stanko Gregorič Šičiča, ki je igral izredno slabo. Pred polčasom se je SAK nudila še ena odlična priložnost, toda štirje branilci Mostiča, ki so stali na črti v vratih, so ubranili Zablatnikov strel. V drugih 45 minutah je igralce SAK popolnoma zapustila moč in gostje so prevzeli komando. Tudi Marijan Velik, ki je prišel v 60. min. namesto poškodovanega Si-gija Hobla, ni mogel več obrniti tekme v prid SAK. SAK je vedno bolj pešal in po napaki obrambe dobil prvi gol. Ko je SAK moral od 70. min. naprej igrati le več z 10 tekmovalne prakse, katere so imeli domačini v veliki meri. Tako so se že takoj na začetku tekme po napakah selske obrambe nudile domačinom lepe priložnosti. Po teh začetnih težavah so se Selani tekom igre le ujeli in do konca tekme napadali na nasprotnikova vrata. Lepe priložnosti sta zapravila Goleč in igralec-trener Fera, toda sreča in odlični vratar sta obvarovala Sinčo vas pred zadetkom. Domačini so bili lahko veseli, da so si priborili vsaj točko. Selani so s to tekmo dokazali trenutno dobro formo, v kateri so nedvomno eden izmed favoritov za vstop v podligo. Pripomba tedna: Trener Franc Gostenčnik med tekmo z Mostičem: „Naši igralci imajo več strahu kot domovinske ljubezni. “ igralci — Gregorič se je poškodoval —, je bila tekma več ali manj odločena. Čeprav so dali gostje drugi gol precej srečno, so zmagali tekmo v tej višini popolnoma zasluženo, prevelika je bila njihova telesna in kondicijska premoč in poleg tega igralci SAK tudi niso pokazali toliko borbenosti, da bi si zaslužili vsaj točko. Verjetno bo držal stavek trenerja Gostenčnika, ki je dejal, da se igralec brez moči tudi ne more boriti. Trenerju ostane zdaj samo še upanje, da bodo igralci končno obiskovali treninge in se tako rešili izpada, čeprav je on zelo izkušen in dober trener, tudi on ne zna coprati. ASKO Šmihel: točka proti »milijonski enajsterici" šmihelčan Helmut Hober (desno): upamo, da bo v prihodnji tekmi . končno le stresel mrežo ASV - Šmihel 0 : 0 ,P“s ava: F- Vrhnjak (3), H. Krausler (3), Šuler 4, Lubas (2), Andrej (2), Blažej (2), Lopinsky W, Kadisch (2) [St. Vrhnjak (0), Prutej (0);, Ho-Der_(3), Wautsche (1), Buchwald (2). Igrišče ASV, 300 gledalcev Sodnik: Sintitsch (slab) S popolnoma spremenjenim moštvom je moral v nedeljo nastopiti trener Ramusch proti „mili-jonski enajsterici" iz Annabichla. Standardni igralci kot Krištof so z zimsko maščobo za moštvo pod 23 letos prvič oblekli nogometne čevlje. Poleg tega sta se na pripravnih tekmah poškodovala Krausler in Micheu in sta tako postavila trenerja pred velike težave. V tej zadregi je trener Ramusch sestavil moštvo, v katerem je igralo vrsto mladih še neizkušenih igralcev. Proti pričakovanju se je moštvo odlično borilo in je bilo vsekakor enakovreden nasprotnik. Domačini so bili sicer celo tekmo boljša ekipa in je izigrala tudi nekaj lepih priložnosti, toda vratar Vrhnjak in Šuler sta odlično branila. Po 90 minutah je Šmihel po borbeni tekmi srečno a konec koncev le zasluženo odnesel iz Celovca točko. Sporočilo ASKO Šmihel Vodstvo nogometnega kluba ASKČ Šmihel že dalj časa razmišlja, kako bi lahko nagovorilo nove navijače. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da vabi ASKO Šmihel v nedeljo, 1. aprila, po drugi maši vse šmihelske ljubitelje nogometa v gostilno Ku-char na „Freibier“. Pivo plačata veliki dobrotnik šmihelskih nogometašev Rudi Čik iz Breške vasi ter celovško podjetje Kirilowitsch, za kar se jima vodstvo ASKČ Šmihel na tem mestu prav prisrčno zahvaljuje. Šport Naš športni reporter PIŠE SILVO KUMER S pričetkom vigrednega dela nogometnega prvenstva smo bistveno spremenili slog in obliko poročanja o nogometnem dogajanju. Mislimo namreč, da je potrebno nuditi športnemu bralcu več in predvsem preglednejših športnih informacij. Doslej smo poročali oz. smo zoževali naše poročanje na tri moštva in smo s tem zapostavljali vsa ostala domača moštva, katerih navijači in bralci NT so se upravičeno razburjali. Poročila odslej sicer ne bodo več tako dolga, bodo pa NT-šport v novi obliki zato dosti bolj jedrnata in informativnai. O tekmah SAK, Sel, Šmihela, Dobrle vasi, Št. Jakoba, Bilčovsa, Železne Kaple, Globasnice in Žvabeka bodo vsak teden poročali naši sodelavci; naš fotoreporter Marijan Fera pa Vam bo vsak teden poslikal najbolj zanimive akcije na nogometnih igriščih. Že od prvega kola naprej bomo tudi ocenjevali igralce SAK, Sel in Šmihela. S tem Vas hočemo bolje informirati in poživiti poročila. Tako smo ugodili vsestranski želji bralcev, ki so navajeni pestrega in zanimivega prinašanja športnih člankov in poročil. Na tekmah SAK na Košatovem igrišču bomo zopet vso vi-gredno sezono brezplačno nudili gledalcem v INFO-LISTU Našega tednika dodatne informacije. Upam, da bomo z novo obliko in z informacijskim listom še bolj aktualni in bomo Vam tako prinesli domače športno dogajanje še bližje. Ocene: (0) ni ocenjen, (1) popolnoma odpovedal, (2) slab, (3) povprečen, (4) dober, (5) odličen. Koroška Solidarnost STRAN 01 ČETRTEK, C. I 29. marca 1984 Koroška Solidarnost KANDIDATI KOROŠKE SOLIDARNOSTI Elizabeta Hobel, Gregor Krištof, Ingrid Zablatnik in Valter Gutovnik so v zadnjem tednu obiskali Slovensko zadružno zvezo (stran 21), Posojilnico v Železni Kapli (zgoraj desno), Nimaro v Kotmari vasi (zgoraj levo), PoBo (v sredini) in tovarno celuloze „Obir“ na Rebrci (spodaj). Povsod so jih delavci in nastavljenci zelo prisrčno sprejeli ter jim za volitve v Delavsko zbornico 8. in 9. aprila želeli veliko uspeha. Volišča za volitve ^ Delavsko zbornico Naš tednik objavlja izbor nekaterih važnejših volišč, kjer volijo delojemalci z južne Koroške svojega zastopnika v Delavsko zbornico. Načelno vsak voli tam, kjer ima delovno mesto, zato bo dobil vsak volilni upravičenec posebno sporočilo Delavske zbornice z navedbo pristojne volilne komisije ter časov, kdaj so volišča odprta. Po § 46/2 volilnega reda ima vsak pravico, da gre na volišče tudi med delovnim časvom. V večjih obratih so volišča v obratu. Če nastajajo nejasnosti, se lahko obrnete na Klub slovenskih občinskih odbornikov, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. 04222/51 1533. Okraj Velikovec VOLIŠČE VOLILNI ČAS nedelja VOLILNI ČAS ponedeljek Občinski urad Pliberk 8.00—12.00 7.00—17.00 Gostilna Kreutz, Drveša vas 8.00—12.00 7.00—17.00 Gostilna Hafner, Nonča vas 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Dobrla vas 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Železna Kapla 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Galicija 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Grebinj 8.00—12.00 7.00—17.00 Gostilna Krištof, Sinča vas 8.00—12.00 7.00—17.00 Gostilna Riegelnik, Metlova 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Ruda 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Žitara vas 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Škocijan 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Velikovec 8.00—12.00 7.00—17.00 VOLIŠČA V OBRATIH KELAG, Velikovec 8.00—11.00 7.00—14.00 Wild, Velikovec 11.00—12.00 10.00—16.00 Knecht, Šmihel 10.00—12.00 10.30—17.00 Tovarna celuloze Obir, Rebrca 17.00—22.00 7.00—17.00 Beljak-dežela VOLIŠČE VOLILNI ČAS nedelja VOLILNI ČAS ponedeljek Katz & Klumpp, Brnca 9.00—11.00 7.00—16.00 Občinski urad Bekštanj 8.00—12.00 7.00—17.00 Kulturni dom Loče 8.00—12.00 7.00—17.00 Stari občinski urad Ledince 8.00—12.00 7.00—17.00 Gostilna Brandstatter, Podrožca 8.00—12.00 7.00—14.00 Občinski urad Št. Jakob 8.00—12.00 7.00—18.00 Občinski urad Rožek 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Vrba 8.00—12.00 7.00—17.00 Stari občinski urad Loga vas 8.00—12.00 7.00—17.00 Kunz & Co., Podravlje 9.00—11.00 7.00—17.00 Občinski urad Vernberk, Podravlje 8.00—12.00 7.00—17.00 Celovec-dežela VOLIŠČE VOLILNI ČAS nedelja VOLILNI ČAS ponedeljek Občinski urad Žrelec 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Grabštanj 8.00—12.00 7.00—17.00 Občina Gospa Sveta 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Moosburg 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Hodiše 8.00— 9.00 8.30—13.00 Občinski urad Škofiče 9.30—10.30 14.00—17.00 Gostilna Hafnersee, Hodiše 11.00—13.00 7.00— 8.00 Občinski urad Kotmara vas 8.00— 9.30 7.00—12.00 Občinski urad Bilčovs 10.00—11.30 13.00—17.00 Občinski urad Žihpolje 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Sele 9.30—10.00 10.00—11.00 AK/ČGB-Zentrum, Borovlje Kirchplatz 5 8.00—12.00 6.30—18.00 Gostilna Schiitz, Kožentavra 8.00—12.00 7.00—17.00 Občinski urad Bistrica v Rožu 8.00—12.00 7.00—17.00 Gostilna Sereinig, Žabnica 8.00— 8.30 8.00— 9.00 Občina Šmarjeta v Rožu 11.00—12.00 12.00—15.00 VOLIŠČA V OBRATIH VAWD Borovlje, Werkstr. 6 9.00—11.00 5.00—16.00 Austria Draht, Borovlje 9.00—11.00 5.00—16.00 AKKU Bistrica v Rožu 10.00—12.00 4.30—15.00 Celovec-mesto VOLIŠČE VOLILNI ČAS nedelja VOLILNI ČAS ponedeljek Škofijski dušnopastirski urad VVaaggasse 18 8.00—12.00 7.00—17.00 E. M. Liebetegger (Mondschein) Volkermarkter StraBe 8 8.00—12.00 7.00—17.00 Magistrat, Novi trg 1 8.00—12.00 7.00—17.00 Benediktinska šola, Benediktinerplatz 1 8.00—12.00 7.00—17.00 Knodl-Stube, Villacher Str. 11 8.00—12.00 7.00—17.00 Delavska zbornica 8.00—12.00 7.00—17.00 Messerestaurant, Val. Leitgebstr. 11 8.00—12.00 7.00—17.00 Gostilna Sorz, AnkershoferstraBe 32 8.00—12.00 7.00—17.00 Volksheim VVaidmannsdorf Ginzkeygasse 2 8.00—12.00 7.00—17.00 Ljudska šola Welzenegg Schachterlvveg 47 8.00—12.00 7.00—17.00 Dr. Karl Renner-šola Ebentalerstr. 24 8.00—12.00 7.00—17.00 Gostilna Ouschan, Ebentalerstr. 100 8.00—12.00 7.00—17.00 Mestna hiša — Celovec Theaterplatz 3 8.00—12.00 7.00—17.00 VOLIŠČA O OBRATIH Adidas, Vetrinj, Adi-Dassler-Gasse 2 9.00—11.00 6.00— 9.30 Arbeitsunfallkrankenhaus VVaidmannsdorfer Str. 35 9.00—10.30 7.00—15.00 Zum vveiBen RoB St.-Veiter-Ring 19 8.00—12.00 7.00—17.00 Hasnerschule, Lidmanskygasse 55 8.00—12.00 7.00—17.00 BAWAG, trgovina Forum, Forum pohištvo 9.00—10.00 9.00—16.00 Hirsch Hermann & Sohne OHG Am VVasserturm 5 9.00—10.00 13.00—15.00 Hutter & Schranz AG, Raiffeisenstr. 14 9.00—11.00 6.00—14.00 Karntner Druck- und Verlags-Ges. m. b. H. 9.00—10.00 13.00—18.00 Karntner Gebietskrankenkasse fur Arbeiter und Angestellte 9.00—11.00 6.00—10.00 14.00—16.00 Karntner Elektrizitats AG Arnulfpl. 2 9.00—11.00 6.30—16.00 Akkord-Gebaudereinigung Hans-Sachs-Str. 16 9.00—10.00 7.30—20.00 Deželna bolnica Celovec 6.00—16.00 6.00—17.00 Čsterr. Philipsindustrie Ebentalerstr. 140 10.00—11.00 6.00—18.00 Čsterr. Philipsindustrie Konigsbergstr. 11 9.00—10.00 7.30—16.30 Trgovina Ouelle, Heiligen-Geist-Platz 4 8.00—10.00 8.00—12.00 Mestno gledališče Celovec 10.00—12.00 9.00—16.00 Stadtvverke Klagenfurt St. Veiterstr. 31 10.00—11.00 7.00—16.00 StraBenbauamt Klagenfurt Josef-Gruber-Str. 13 10.00—11.00 6.30—16.00 Teerag-Asdag AG, St. Peterstr. 20 9.00—11.00 6.00—17.00 Pošta 9020 Celovec, Sudbahngiirtel 6.00—13.00 6.00—17.00 UKM, Schrodingerstr. 51 9.00—12.00 6.00—16.00 Raiffeisenverband Karnten St. Veiter Ring 53 11.00—12.00 8.00—16.00 Južnokoroški delavci in nastavljenci! 8. in 9. aprila 1984 bomo volili KOROŠKO SOLIDARNOST Prireditve PRIREDITVE RAZPIS Krščanske kulturne zveze za natečaj neobjavljene koroške narodne pesmi s sodobno, v najširšem pomenu družbeno angažirano vsebino. Melodija zaželena, pa ni pogoj. Pesem naj bi bila ritmična. Krščanska kulturna zveza se obveže, da bo po potrebi poskrbela za harmonizacijo oz. instrumentalizacijo, da bodo nagrajene pesmi objavljene v tisku, ter, da bodo prišle v naslednjem letu na spored osrednjega koncerta Krščanske kulturne zveze „KORO-ŠKA POJE'1. Rokopis je treba poslati v dveh čitljivih izvodih na naslov Krščanske kulturne zveze (Viktringer Ring 26, Celovec) do 15. septembra t. I. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom aliSšffro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v spremnem pismu, opremljene z istim geslom. Za kritično presojo in izbiro poslanih rokopisov smo določili poseben odbor, katerega odločitev bo dokončna. Poslana besedila ostanejo pri Krščanski kulturni zvezi, ki jih sme tudi objaviti. Na razpolago so sledeče nagrade: 1. nagrada 1500,— šil. 2. nagrada 1000,— šil. 3. nagrada 500,— šil. e Dobrla vas KONCERT Prireditelj: MePZ SPD „Srce“ v Dobrli vasi Čas: nedelja, 1. 4. 1984, ob 14.30 uri Kraj: kulturni dom v Dobrli vasi Nastopajo: Mladinski dekliški zbor „Logatec“ iz Logatca, otroški zbor SPD „Srce“ iz Dobrle vasi — vodi Ljudmila Sturm, MePZ „Srce“ iz Dobrle vasi — vodi Marijan Berložnik. Domača zbora se bosta prvič predstavila v novih nošah. e Šmihel „TRIKRAT HURA ZA VESELJE" — srečanje z mladinskima pisateljema Milico Hrobath in Tonetom Pavčkom v okviru Andersenovega dneva Ob tej priliki bo odprtje razstave mladinskih knjig, ki bo odprta do 7. aprila. Glasbeni okvir: Andrej Varl iz Ljubljane (kitara) Čas: nedelja, 1. aprila 1984, ob 14.30 uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: KPD Šmihel • Celovec „TRIKRAT HURA ZA VESELJE" — srečanje z mladinskima pisateljema Milico Hrobath in Tonetom Pavčkom v okviru Andersenovega dneva Glasbeni okvir: Andrej Varl iz Ljubljane (kitara) Čas: ponedeljek, 2. aprila 1984, ob 16. uri Kraj: v javnem studiu ORF-a, SponheimerstraBe 13, 9020 Celovec Prireditelj: Društvo „Naš otrok" v Celovcu • Št. Jakob Kozlovska sodba v Višnji gori Gostuje Ljubljansko lutkovno gledališče in kitarist Joakin iz Kolumbije s sporedom latinsko-amerikanskih in klasičnih kompozicij Čas: torek, 10. 4., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu • Slovenji Plajberk Veseloigra: „NAŠI LJUBI OTROCI" Prireditelj: SPD „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku Čas: nedelja, 1. aprila 1984, ob 9.15 uri (po maši) Kraj: gostilna pri Foltu v Slovenjem Plajberku Gostuje: igralska skupina SPD „Dobrač“ z Brnce LIKOVNI NATEČAJ Koroške mladinske organizacije: Bund europaischer Jugend, Junge OVP, Osterr. Pfadfinder-bund, Sozialistischer Jugend, Zveza slovenske mladine vabijo vse mlade in mlado ostale umetnike in umetniško nadarjene ljudi n,. Koroškem, v Sloveniji in Julijski krajini Furlaniji, da se udeležijo likovnega natečaja na temo „RIŠEMO ZA MIR" Pogoji natečaja: Tema: Vsi hočejo mir! Vsi govorijo o miru! Nekateri od Vas se tudi udejstvujejo v mirovnih komitejih ali sodelujete na raznih mirovnih pohodih in demonstracijah. Ampak vseeno ima vsak posameznik občutek nemoči, vzlic tako vrtoglavo naraščajočem oboroževanju. Aktivno delo za mir se prične med drugim že tudi pri medčloveških odnosih, v družini, pri vzgoji, v spoštovanju soljudi in njih mnenja ter v pravični strpnosti do manjšin. Za takšen mir pa lahko vsakdo izmed nas nekaj pozitivnega prispeva. Poleg tega obstaja možnost, da nagovorimo s potujočo razstavo v prostoru ALPE-ADRIJA veliko ljudi in jih soočamo s temo MIR. Tehnika: razni likovni in grafični postopki ter tehnike dvodimenzionalnega oblikovanja (kolaže in montaže) Format: maksimalno A 1 (594 x 841 mm) Termin: do 1. septembra (prosimo, da na drugi strani slike napišete naslov) Naslov: Bund Europaischer Jugend Karnten, 9021 Celovec, poštni predal št. 78 (ali na naslov drugih koroških mladinskih organizacij). Eksponati se lahko po končani potujoči razstavi dvignejo na mestu, kjer so bili oddani. • Števerjan RAZPIS 14. ZAMEJSKEGA FESTIVALA DOMAČE GLASBE ansamblom narodno zabavne glasbe Slovenije — Koroške in zamejstva, ki bo 7. in 8. julija 1984, v Števerjanu. Prijave se sprejemajo najkasneje do 31. maja 1984 na sledeči naslov: S. K. P. D. „F. B. Sedej" — Ansambel „Lojze Hlede" Trg svobode 6 34070 Števerjan — San Floria-no del Collio Točnejše podatke o razpisu dobite pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu. • Blato Klub KDZ na Blatu bo v postnem času zaradi obnavljanja zaprt. Odprli ga bomo spet za Veliko noč! 12 Globaški kulturni teden od 25. marca do 8. aprila 1984 Prireditelja: SKD v Globasnici in SPD „Edinost“ v Stebnu Prireditev petek 30. marca ob 20.30 uri nedelja 1. aprila ob 14.30 url sreda 4. aprila ob 20. uri petek 6. aprila ob 20.30 uri sobota 7. aprila ob 14.00 uri nedelja 8. aprila ob 14.30 uri dv. sv, dr. Valentin Inzko: „RAZVOJ IN PERSPEKTIVE S DVOJEZIČNEGA ŠOLSTVA” Predavanje z diskusijo Srečanje folklornih skupin: folkiorna skupina ..VALENTIN . pri Šoštarju KOKALJ" z Visokega pri Kranju, folki. skup, ..VINKO KORZE" SPDrkTrVta”’i?Ži?aar?va-lkL SkUf>' SK°' f°tk'' SkW' Major Adolf Reiter: „NQVE DOLOČBE IZ UREDBE O CESTNEM gostilna Steki dr. Emil Smolnig — predavanje z diskusijo: ^SPLOŠNA ZDRAVSTVENA VPRAŠANJA" S£aJuena' prof. Janez Bitenc: ..NAUČIMO SE NOVO PESMfCO" Koncert MoPZ ..SLAVA-KLAVORA" iz Maribora ljudska šola v Globasnici ČETRTEK, 29. marca 1984 STRAN Koroška Solidarnost 8. in 9. aprila 1984: 6 KOROŠKA SOLIDARNOST KARNTNER SOLIDARITAT KS IS KANDIDATI KOROŠKE SOLIDARNOSTI Volilno telo NASTAVLJENO Walter Gutovnik Janko Oitzl Ingrid Zablatnig Brigita Pesjak Borut Sommeregger Hanzi Tomažič Mira Šmid Nužej Tolmajer Jožef Krasnik Ivanka Štern Zinka Tratar Franc Grilc Hanzi Užnik Kristina-Marija Hribernik Mirko Ogris Hanzej Feinig Helmut Grilc Jožef Begusch Janko Merkač Štefan Riegelnik Peter VVieser Veronika Grilc-Rutar Lado Hajnžič Valentin Šumnik Janez Hobel Franc Picej Jozej Blažej Marko Gregorič Matevž Mischkulnig Janez Kušej Franc Wakounig Amalija Valeško Martin Pandel Ana Krušic