Hochlobl. k. k. Hofbibliothek, St. 2. Wieu V Gorici, 8. januarija 1881 „Sofia" isbaja vsak petek in velja B poito prejemana.aii v Gorici. iia dom poiiljana. ' Vic leto.....f. 4.^0 Pol leta.....„ 2.30 <5etvrtleta; . . . . ,,1.20 Fti ornanilibiu prav tako j»ri „jhj. iIohmo** »e pWtoje** navadao sriatop- no vrito: 8 kr. te id tiik* 1 krat 7 „ „ » „ 2 „ w ,» ,» >» » * > » , Zatefte Lrke po proitoru. Tetej'Mfc ^&? Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soHtov viGorici v tobakarnici v go-•poski ulici blizo. „treb kron". in na starem trgu.-r-V, TrBtu v tobakarnici „Via della caserma 3". Dopisi-naj ae blagovoljno poSiljajo uredniStvu ,',So6e« v Gorici v Hilarijanski tiakarai, ndroSnina pa opravnifltvu„So5le, ki so, si svoja zemljiSGa sprcraenila na boljse, spadajo zlasti tudi Gonija Av-Btrijo.. Gornje avstrijski kmetje so ze naprcj vedeli, da bodo morali plaSevati vec" davkov v prihodnjc. Za uravnanje ali dolofibo zemljiSkib davkov po najoovejsih merah je ekrbela posebna komisija, ki so OBrednja ali glavna komisija iracDUJe in Steje 2 tre-tjiui udov iz drz. zbora in euo Iretjino vladnih udov, Izvoljcna jo bila Se pod prejinjo vludo, tedaj iz Brcde ustavoverccv, in ni doJgo, kar je izvrSila svoj tez&vni posel. Pokazalo se je, da ima Gornja Avstrija 9850 oralov njiv 38.603 oralov geuo&t, 18.765 oralov vr-, tov in 14.193 oralov gozdov veL kot po stari meri. PaSuiko? in planlu pa ima ta deceit za 50.657 oralov manj. la tako* je natenko razmerjeno, koliko oralov ima ysaka de^ela te ali one vrste zcmlj§L ved ali maoj. Vsled nove cenitve se je davek povisal Gor-nji Avstriji za 608.000 gl. ali okoli 271/2 6^- m vsakih 100 gl. Stajerski de^eli je davek porasel za 434.000 gl. ati 2iy4gl.0/0, Dplnji Avstriji za 782.000 gld. skupaj ali za 203/4 od sto gl. Tak poviSek se zditem dezclsm veadar proster, dasiso se ie nekaj pogodili za zni2anje. V obce je mi§Ijenje, da je osrednja komisija praviCno razsojeva-la novo odinerjem davek. Pomislitije, da je sieer stari kataster od leta 1844.; ali davki bo se plaCevali po cenitvah, ki so se §e pred odpravlienjem robote vr§ile v Dolnji Avstriji ze 1. 1827, na ^tajerskem 1. 1830 in gv Gomji Avstriji 1. 18331 Kaka sprememba odtakrat I Ali nerair je vendar nastal v dotiCnih de-2elah med kmeti. V zgornji Stajerski in sosebno v Gomji Avstriji so se zacefi kmetje posvetovati in zbi-rati, kakd bi cenitev osrednje komisije zvrgli. Kar niso sami nezadovoljni, jih pa ustavoverci dialijo in hujskajo, samo da bi kmetje krivo mislili 0 sedanji vladi in o konservativoih domaclh poslancih, kakor nam je to povedal tudi nas zadoji dopis z Du-naja. Ustavovercera je vsak pomoCek svet, samo de jim je raogoae hi'\ raztrositt o voditeljih notranje po-Utike in drzavnozborske, sedaj utrjene veCine. Ustavoverci so sami zakrivili. Ce se kmetom za-res kaka krivica godi. Ti Sirokoustneii, ki so o bo-iiCnih praznikih svoje liste polnili samo z zdrazbami, se prej za kmeta uikdar zmenili niso, in jim tudi zdaj zanj niC mar ni, ker s hujskanjem, kakor da bi kmetom poIajSeb zeleli, delajo samo za svoje gospod-stvo in prejSnjo gospodovalnost. Avtonomisti so edini pokazali, da so jim zares na srcu. tudi kme6ke reve, ko so oudau resno praSali vladb, kaj hoce storiti za poboljSanje Rmetijstva, Avtonomisti edini se bodo tudi potegnili, da se tarife za zemljiSki davek zni2ajo kolikor mogotSe, kakor je centrafaa komisija v zadnji sejt sama sklenila poroOati vladi, naj vsako ostri-no pri vcenitvah odpravi, da se ne zgodi nobeni de-ieli krivica. — Naj kbneCno Se povemo, da ima na§a Priraorska po novi meri 15.673 oralov senoSet, 18.173 oralov vrtov in 88.652 oralov gozdov vei, nega po stari meri; njiv pa ima za 64.965 oralov in paSnikov b planiuami. 123.570 oralov manj, nego prej. Gori§ka in GradiSkaje imela dosedanjega davka za 354.000 gld.; po novem pa za 375.000 gld., tedaj veL za 21.000 gld. nego prej, ali za 5 gl. in 96 kr. ve6 na vsakih sto gU nego prej. DrLava. Za sIot, Ijudatvo, soiebno ua kmetih, prirodil MestosoUki V. Z. Vvod. SledeCe razpravice niso plsane v drugem namenu nego v tern, da bi med prostlm ljudstvom razSirile nekoliko v sedanjib Casih tako potrebnega driSavo-znanstva z naturnoznanstvenega stali85a. Ker pa je prostor, tcdniku odlocen, le skromen in mora rabiti miiogim namenom; oCitno je, da odpadajo vsi oni dodatki, ki slulijo v vcfija pojaSnjevanja in dokazo-viinja. Tudi bodemo gledali n* to, da bode beseda, kolikor se more strinjati z znanstveno strogostjo, vsem nmevna, toraj doma6a. Kdor je kaj Livel na de2eli, ta sojegotovopre-pridal — osobito o volitvah — kako so Se tu pa tam temm pojmi o drzavi in doti6nili stvareh. Banainji «asi pa terjajo velelno, da je clovek ko dri?avUan kaj veC nego mrtva maSina, ktero premeS6avajo in po-Ijubno uporabljajo. Kdor je o drkvstvti kaj veC po-du(!en, o tern smemo trditi, da se bode tudi kaj ve6 zanimal o prilikah in stvareh, ki se tiftcjo drlaVe in obCinc. Tak zna razloCovati tudi krifiace in BebiCncie od pravib za blagor v rcsnici vnetih vodnikov, kterim zaupa, in toraj pravo zadene. Pisec teh vrstic trdil, bi ce!6, da je tnera politKne tn sploh drlavljanske zrelosti tern velja ali najvcCja, t\m blizje je jedno-glasnosti, denimo, pri volitvah fitevilo jednemu izmed 2 kandidatov oddanih glaBOV, ali kjer je izvoljenec jednoglasiio izbran. Strankaratvo in toraj cepljenje snu'iuo smatrati tedaj kot gotovo i?alostno znamenje ali pol. nevednosti ali dobiCkarije in strasti. Ker je drzava zdrii2ba muogih, da skupno in pod vodstvom najvik^c oblasti svoje namene dose^ejo, teh gotovo drugace urcsniCiti ne morejo. nego po um-nem medsebojnem sodelovanji, to je tako, da se ta 2 faktorja drug druzega podpirata. Oba pa imata vsled neke bodisi zgodovinske pogodbc ati druzega zgodovin-skegadogodka svoje pravice in dol2nosti. Tedaj je belo-dano,da ima podanik ali podlo^nik te razmere dobro znati v svoj in svojih sodrzavljanov prid; sicer, namre6 ako ni Sedoletcn dr^avljan, mora to nevednost drago placati, Vsaka vlada v kterej koli drzavi zeli, kolikor mo6i, imeti in ohianiti si prosto in mogocno roko; pripeti se cel6, da se poljubno zaletava v ljudstvene pravice. Kako tedaj? Na drugej plati bi pa tudi — v obce vzeto — ne bilo toliko lenih toib o visokosti drzav-nih davkov, ki izvirajo ve&noma iz neodpravljivo po-trebe ali sile vladajocih okoljScin, ko bi bilo jasno na ' vse strani doticno poloije ali razmerje refii tern to^iv-cem, ki marsikdaj stem le svojo netvornost zakrivajo in zagovarjajo. Da je kdo res preprican o potrebP dotiCuih dav§2in, ne bode le toiil zarad tega in po-kladal rok krizem; ona prepriCba ga bode raariveC naganjala, da napne vse svoje moLi po razinerji vla-dajofiih, a neodpravljivih neugodnosti. Ves svet se je cudii Francozom, ko so svojecasno tako hitro spra-viii in oaSteli milijarde gladovno Cakajofiemu Prusu. Marsikak drug narod bila bi enaka oddatev mo-ralno oslabila in spravila na beraSko palico. Francozi so pa vse zile napeli, in opomogli so si zopet. Tedaj ima se v takih in enakih sluCajih uresni&ti: Sila kola lomi —. Nadarje. Le zavedm in podufieni dr2av« Ijani morejo soditi dejanja svojih poslancev. Nezaveini jih ne znajo ocenjati, pa tudi paziti ne morejo na nje Ali ne segajo take refii v bistvo ali jedro driavljan-skega 2;vljenja? Mnoge so koristi, ki jih ponuja dr^avoznanstvo, kterih pa tukaj navajati. ne moremo ,• bodisi, ker so samepo sebi jasne, bodisi ker nam tega prostor in kratkofo ne dopu§Lati. SledeCe razpravice pridejo morda na hvalo tudi zarad tega, ker se te stvari ;pp casopisih zmerom omenjajo, pa ne morejo razlagati. Kako bode toraj v teh receh neppduceu brajec caoo-pise razuineval in njih nauke v svoj prid obracall Tudi je zuano, da se braici, ki imajo slabe pojme v doticnih stvareh, (asopisov kmalu navelUSajo. Bazpravljali pa bomo poglavitne te veCi, ki so; Naturni stan, potreba driave, nje zaCetek, namen, obseije dr2«ivne oblasti, najvikSa oblast, mnogotere obl'^ie dr2»v, o najboljSi driavi, o Dredityito M $* roanjkljivostih raznih uetav, monarhija, arislokracija, demokracija: neomejena ni., omejeaa mM — despocija, teokracija, stanovna uetavti, reprezentativna u., --Ijudovlada — dr^avna vlada, sploSna vladna pruvn, posebna prava itd. in njih raziaga. Vide dr. DreS -dr. Dostal — Feuerb. Mitterm. Goridkim srednjeSolcem. Dopis iz Gorlco v zadnji St. n8otoJ< od „izpita-nega glmnazijca" smo prav radi priobfiiii nespieme-njen, da razvidimo, kako miSljcnjo goje giinnnzijd sami o sebi in o razmcrah uCitelJstva in proti uLite-ljstvu. Ml Stejemo take izjave med obCe mnenje gim* nazijalcev, in ker je itivljcnjo realskih uficncov bistvo-no enako, nam velja tak popis za miSljonjo grednjo-Solcev vobCft. Zato odgovarjamo prijazuo in prijatelj-sk6 skupno naSim srednjeSoIcpm, Omcnjeni dopisnik so pritoiuje zarad nekole-gijalnoHti gimnazijskih profesorjev in izvaja odtod v obCe premrtvo iivljenjc giinnazijsklh ufionccv. (ioi ifik,; gimnazija je imela tudi v prcjSnjih dobah mnogo ro-jenih in po dohu hemSkih profesorjev, in so delovali razltfno na duh uCencev, kakor niso gotovo vsi enaki tudi zdaj. Razlic'ni bo pa tudi profosorji slovenskc krvi. Ti in oni se razlikujejo v odgojevanji pravega giinna-zijskega duha; ti in oni hofiejo v obCo biti pravi do-brotniki mladini. Med temi in onimi se nahajajo taki, ki dobrodejno pravi duh vzbujajo Se Lez mcje s v o -jega predmeta. Mnogi se spominjajo, da si gimna-zijalec ne zna §e pomagati, da bi se utegnil previdno sukati pri uCcnji mndgovrstnih predmeiov. Zato da-jajo dobre avete, kako naj si ucenci nauke utrjujejo in zunaj solskih ur §injo. Druga vrsta je pa tudi ta* kill, ki se obnasajo, kakor da bi bil gimnazijalec U samostojen glovek za raiSljcnje in izbiranje primernili knjig. Kjer se profesorji obnaSajo, kakor da bi u5e-nec poznal 2e vse psihologiine zakone za primerno duSevno delovanjd in vso dotiCno Hteraturo za pravo dusevno hrano, tarn utegne tudi nezaveden ufienec Cu-titi, da mu niso uCi-niki pri rokah, kakor bi on zelel. V takih primerak se ufiencu hudd zdi, da ga u-ceniki ua najmemtniSo stran zanemarjajo. Za ta del naj jim ufieiiec ofiita nekolegijalnost, ie hoLe enako opustljivosti tak6 krstiti; druge kolegijalnosti, dragi prijatelji, zahtevati je pa odveC. U5itelji imajo svoja leta, svoje skusnje in svoje misljenje in vsled teh lastnostij tudi — svoje kolege. Similis simili gaudet, in gimnazijalec naj bo prvi kolega zopet gimnuzijal-cu. Tudi na visokih §olah dijaki ne uzivajo drugc vrste kolegijalnosti Od strani svojih uCiteljev, kakor da tudi ti poleg dolofienih predmetovSe posebe svetujejo — ali ne svetujejo, — kakd imajo dijakite predme-te sprejemati z najveiim dobiCkom. Tudi na visokih Solah r.e nahajamo, da bi profesorji sodelovali pri veselicah z uCenci; udele^ujejo se veselic, kedar jih napravijo —• dijaki sami! Pa saj §e dobro ni, da bi ufieuik sodeloval z u-Cencem. Vsak ae siika najnaravniSe v svojem krogu; in tak6 je najprimerniSe, da delujejo srednjeSolci sami med seboj in njih u&telji zopet sami med seboj, kakor je njim drago in prav. Omenjeni dopisnik pravi, «Ia zarad nekolegijal-nosti profesorjev hodijo- gimnazyci vsak svojo pot, in se pridruzujejo na svoj dobiCek meScanskim dru^inam. Tukaj je nekaj grijilega med uLenci samiini.* Mala mesta imajo dobro stran, da si uCenci mirno svoj duh Sirijo in bistrijaz marljivira ucenjem; imajo pa ista mesta tudi slabo stran, da je v njih premalo druzin, v katerih bi utegnil gimnazijec primerno v domacem krogu svoj duh kazati in krepcati. Da ufienci zahajajo med meScane po svojih privatnih do-bickih, je znamenje, da jim ostaja Lasa za taka o-pravila in kratko(5asja... Ako,pa: gledamo na muogo-vrstne in razmerne-.teike- predmete, katere je sred-njeSolcu premagovati, ka2e~se, da ne znajo ali nocejo sprejemati naukovv ua rozmerno globoko, kakor je to prva potreba aa pravi razvoj duha, ki hoie samostoj-, op nekdaj re§oi(?e yremiSljevati in. sarngstojoo delo- vati. Kdor boce dobicek iz naukov imeti za bistro in samostojno raiSljenje,mora pocasu prebavljati in vsak oddeiek razlicnih predmetov po svoje dobro raz-miSljevatt. Polcg obligatnih 'predmetov ponujajo se enako koristni neobligatm nauki. Pridnemu se po taken* vedno novo delo ponuja. Dolg fas ne more muciti tadi onega gimna-zijalca, ki ima izredno dobro glavo. On pa, ki misli, da je izreden talent, in da se ma zarad teg* ni tre-ba ucili veliko, nioti se, in kaie, da mu niso Se po-vedah duSoih zakosov, vsled katerih jo vsaka Se ta-VC dobra glava navezana na cas in tr«d fri spreje-uianji navih reside Zentjalne glave se z veseljem tmdijo; drnge to niie vrate glave pase morajo tru-diti, ako hocejo zarea avoj dab kbistriti in raiSiriti. Giinnnzijaku iu realcupo takemftasa ne o&taja, da bi bodil med Sol skim letom po veselicak, naj maoj pa po takih, katerih aam 8 kolegi svoje vrste ne napravlja. Drugace je to o velikih pocitnkah, o katerih pa tukaj ne goxorimo. Na Dunaji res casiu napravijo gininazijci vcselice, pa v giumazijskera du-hu. Takih veselie imajo giautazije prve vrste, kakor je n. pr. akademicni gimnazij. In de so v Gorici za-preke za take gimuazijakev vredne zabave, odstraoiti jib je raogoce, ker pravi uCeniki zvodjo vred morajo biti pri rokah za take aatneae, ;n v obce je miSliti, da bi uciteljstvo gimnazijske vaje v petji, deklama-cijah in govorih le podpiralo. Po raauierah se je treba ravnati. Pa tudi ko bi uciteljstvo aares naaprotovaJo pravcinu srcdujesolske-mu duhu iz katerega koli vzroka, ostane ucencem se vedno lastna media prav© hrepenenje in delo-vanje. Da, ravno po zakonih nasprotja moral bi se duh naSil* siednjcSolcev toliko ugodniSe razviti tadi na zunaj, kolikor vec zaprek bi se jim stavljalo. V najhujsili slucajih ostaja Se vedno vsakoteremu tiho, mirno ilornate delovaoje. V budih razuierah je Se vedno vsak aebi — sredisCe, ako le ume prav svo-jo oakgo. Tu nikdor ni tak titan in tadi take oblasti niraa, da bi ne smela kopica udencev zbirati se v do-niacin stanovanjih za medsebojuo in skopno spodbu-do. 2, 3, 4 ucenci pa si o prostib urah veliko poma-gajo za medsebojno utrjevanje, posvetovaoje in razSi-rjeoju naukov, kakor tudi za sknpne in primerne privatum vaj»\ Ottba kolcgialnoati je pogreSati med sredujelolci samimi, ako tak6nedela-j o. Nevedoi pa toliko tudi niso, da bi se po takih potih ne mogli povzdigoiti. Knjig za poduk je sedaj tudi v tern oziru dovolj, in Se tako ubogi ucenci si kako knjigo tudi na lastno roko prigospodarijo za skupne namene, ako veje zares med njimi srednjeSol-ski dub, ki ima nalogo prisvajati siraznih predmetov | za obco naobraienost. Po slovenskih knjigah tozi na§ dopisnik in pravi, da knjiznica nic slovenskih knjig ne kupuje. Zalostno, ce je vse to res; tolazba pa Se ostaja, da je od prejSnjih desetietij knjig na-kupljenih v knjiznici, in da so te knjige tudi sedaj vredne marljivega prebiranja. Po tein pa mi tudi nismo samo za sloveuske knjige, ampak za utrjeuje gimnazijsih predmetov, ce tudi ne samo po domacilr knjigah. In za take namene je knjiznica gotovo naj-vredmSe zbiraliSce vseh sredojeSoIcev in vseh na-rodoostij. Tega castnega srediSca Vam nikdor ne more odmakniti ali prepovedati, in dokler ne bo knjizoica redno in dobro obiskana po razmerab prcstih ur, do takrat ne bomo verovati, da je vzrok mrtvega 2iv)je-nja pri srednjeSokih v miadnih ali nenarodnih utile-Ijih, ampak v mlaCnosti in mrtvosti srednjeSolcev samih. ' Profesorjem so tudi zavezane roke na mnogo stranij; saj je med drugim stara skuSnja da zanjejo pri mnogib roditeljib samo oiitanje in nehvaleinost, ako po svoji vesti svetujejoiu svare*. In ako gg. u&-telji vidijo ali izpoznavajo, da hodijo uCenci krive pott, da cas zapravljajo, za kar niso poklicani,inkjer se ne spodobi, je tudi naravno, da postajajo ufitelji nejevoljni in na zunaj vardni glede na dobre svete. Ejer uCenci zagazijo sami, zdi se ufiiteljem po pra-vici nevredno sodeielevanje: in so potem za kazen v tem zmislut — nekolegijalni. Dragi gimnazijei in dra-gi realei I Bodite najprej sami sebi kolegi, vzbujajte med seboj tudi na zuotraj duh^ po katerem Vas na zunaj oznagujejo. Slovenski sredojeSolcil VaSa narod-nost ninifi vredna, ako seneuapojitez bogastvom in razmerno temeljitostjo onega duba, za katerega so Yas odlofiili. ° Bavno v zunanjib stiskab in mestnib neugodnih razmerah imate povodov, da se povzdignete za medsebojuo edino vredno tekmovanje: zdroiujte se vko-picah na domu, in naj bode kojiznica VaSa pomodni-ca, svetoyalka, koleginja in nepremakijivo srediSCe. Potem pride cas za drugo, in boste delovaU tudi na ztmaj za zaresne narodne namene in tudi pri narod-mh vesehcah I * Dopisi i m /e°n^ 7' ^B* <&*- d»P-> V zadnjem mo-*7JT?1 te^di «**'»** wednik prevec ^reknzajiS voSCii gem Ym ^r^ralcem ,8o€e" T«h sele praznike. No, in dates voSiim Vam in bratom Slovanom veselo novo leto, pa da ue bi se ved tako .kregali*, kot se do sedaj tarn gori v Ljubljani; pa Trzacanom na§a vSocaM ni nic kaj prav. Vcste kaj, g. urednik? Pustite trzaSko delalsko druStvo, ne po-sluSajte niti pipanov ne dolinarjev; tarn se kregajo, tarn naj ostane i poravnanje. Grdo in zalostno je za nas Slovence, da brez ,puntarstvaB ne moremo ziveti. Siamoie se narodni najvec zasluitui mo2je, podira se obstoj naS tor daja s tem morilno orozje najkrutejim sovraznikom vsega, kar diSi po slovensko: nemakutar se smeja in Iahon se re2i. Prav imata ofoa, a sram naj nas bode! Pa kam sem zaSel, vsa| nisem rojen za veliko politikovanje, in Vi, g. urednik, me pozuate, da sem priprost kiuecki sin. No, ker sem uie pri priproatem ,fulku"t me veseli in z menoj vsactga poStentga gonSkega rodo-Ijuba, da citalnicna puddruznica, za nizje ljudbtvo prav dobro napreduje. To demokratuo druStvo Steje uze okoli 70 diustveuikov, mod temi spoStovune ter obeno znane rodoijube; prav iu pametno bi bilo, da bi se zravett dosedaujih i drugi veljavni ter svobodni mozje vpisali; kajti gospdda, ce pojde slabo zgoraj, glejrao, da nam pomagajo spodnji. Boticnim odsekovcem pod-druiniee pa topio priporocum, da v kratkem napra-vijo posteno ter za druStvo primeruo slovensko vese-lico, da boJejo oui, katere smo imeli do sedaj za tujee, videli tor pieprifali se, da Ce tudi nas lahoui gori§ki B§inifajo'* z ,moltro di SklafS", smo poSteu^ji ter olikaiuji od njih, in imamo mnogo veti spoStova-nja do druzih, akoravuo smo sinovi priprostih sloven* skih roditeljtv. Toraj pPoddruznica1* naj pokaze, da i Sloveaei mljega stanu uiso pozabiti, le tudi uze stari mozje, da jim je zibelj oa sloveuskem zibula ter jib dojila slovenska matt. 0 tem Vam bodem, g. urednik, prihodujig kaj obsirneje povedal se ve, da ne samo za Vas, nego i za goriSke Slovence. Bobnal je urednik „Triesterceu, in bobna dan na dan bivst ureduik propalega goriSkega nIsonzau— za obatanek sovraznth nam listov, i akor je bila do sedaj „Triester Zeitung" in je ter ostane »I#* Imper-tineiiteK. Znaoo je, da so v Gorici vsi Jiberalni casopisi — zadnja dva, namrefi l* slraparziale (??>•* pa BRac-coglitore* — je, pravijo, ptsala (glavuo sodeiovafa) neka strastna sovra2nica Slovencev, Abrahamova hci. Hvala Bogu, umrla staoba brez krstai Prav pametuo pa je, da je goriska Citalnica ovrgla nam in tarn gori na Ounajt na kimilu stoje^im mozeiu — sovrazne liste ter naroSila si prijazneje. „Triester Tagblatt" je izbacnil BKafecaitengo", BTribuue'* staro .Piesse1* in tako daljel Tudi „Brenceljattt ta za nas Slovence sramotilni list bilo bi pametno izbacniti, (g. urednik! . nikar ne izpustite tega, za mano so mozje, posvetne-ga m duhovskega stanu, katerim bi moral jaz wSkoi-nc" ofiistiti), a 2alibog, paragraf je, da imajo biti vsi slovenski listi na Citahiicui mizi, in ergo ostane, kakor se vidi po vecini odborovega sklepa i to narod-no blato na dalje na mizi goriSke citalnice. Toraj »H6tel pension* I Qaz ne vem, kako bi to po doinaee povedal). No BoStarijo** za tebolne, zdra-ve in — premof ne, hocejo napraviti v Gorici. Za to bi bila najprimerneja „villa Formentini'*, pravijo. Bojim se, da ne bode iz tega kvasu nikatega kruha in, ce bi tudi bi!, Sla bo stvar rakovo pot, kakor go-riSke kopelji. Nas mestjan je za par „kvartiaov* poStenega vinavkaki „kuajpi% aza Bhdtele" ne mara t'elo kopat se gre raji v Sofio (ne v list, nego v ono Soco, po kateri g. Zanc" in Eacafuia drva plavita), nego bi dal 20 borih soldov za kopelj v iepem poslopji. Te dni se je zgodilo prav malo novic. V „B&$-telu" sta se dva Furiana, pijana seve da, sprejela ter prav poSteno je eden druzega „uaklestila tako, da left sedaj v bolnici, a nmrl ne bode, ker Bog ue mara pijancev. Cencajo pa tudi ljudje, da se vojaki: fovci in Hesovci ne motejo med sabo. No, to je enkrat za vselej gotovo, da Nemec Slovana sovraii,itt toseleb-ko verjame, kakor pravijo, da so se te dni enkrat posteno sprh ter enemu — no, jaz ne vem prav ka-teremu — pol uba odrezali. Imam Se mnogo, g. urednik. pa Vam povem priodnjic. To pa Vam lehko recem, da je list .Soto , odkar je v VaSih rokah, vecloi ugoden*). Le Lko naprej I pa naj se jez6 oni, katerem ni prav. Toraj vsem castitim bralcem ^Soce* in Vam vrli g. urednik veselo novo leto Se enkrat * ___________ BoStjan. ¦ CW beneSke meje, 20. decemb. (izv. dop.v (Kaznoterosti.)~Dne 16. t. m. popoludne okoli 3. are ?m* P°k°PaU 8°s- J^na Kozlina, izp. ufiit. priprav. iz Biljane na Brdih. p' Banjki je bil sin Biljanskega iupana, posestnika na Brdih; on se je ves cas svojega Mvljenja bavil z godoo, in mnogokiat sem imel kot njegov prijatelj,— jaz dopisnik -- priliko ga obCudovati, kako in koliko se je on glede muzike in petja sploh trudii, naj te-mnejSim stvarem je bil on v par urah popolnoma ottkPtwCao .sjav^w pwpci5iaje doMa. fjr. kos, a tudi posebno talentiran je bil, kajti vkijub, da je imel le malo Sol, vendar se je upal vstopiti v uCi-telj. pripravuico v Koper, ktere je tudi z odliko do-vrsi!, dasi ga je uze stara bolezen vedno hujSe in hujSe pritiskala in tryicila; in ravuo sedaj po dovrse-nih studijah, ko bi moral za narod delovati, ga je n?mila smrt iz naSe sredine pograbila. To izgubo obLutimo osobito mi Brici, ki se mo-ramo za uai obstauek z raznimi element! bojevati in sicer: sedaj z laSkim zivljein, ki nas hofie vse, kar po slovanskeni disi, poziett, a sedaj zopet z Uomaci-mi renegati, ki so pa Se hujSi iu IjutejSi od laSkega avollbluta Vsaktera Se tako mala izguba je nam te-daj, kakor se iz tega uze razvidi, jako obcutljiva, ker nam prav voditelji iu vodniki pomaojkujejo. Briski raagnati se za narod le malo zmentjo, iu Se mauj jim je pa slov. slovstvo mar. Pogrebje bil sijajeo, h ktemusobili dosli osobito kolegi raujeega in briski ucitelji, razun treh, v pol-uem Stevilu. Jako ginljiv govor gasp. Copija je provzroCil, da so krog gomile navzoci tugovali in jokali se po izgubijenem niozu. Da, g. Copt ham je ute mnogo-krat pokazal svojo lepo zgovoriiost, omiko, intdigeut-nast; pri vsaki priliki smo imeli cast njegov gladki jezik in njegovo bristouinnost obCudovati. Takih mot je nam treba, potem se mi Brici na naSih tieh ne-bojimo nobenega renegata vefil — Kozauski pevci so tudi* rattjeemu doslu^euo ««st izkazali z jako ginljivim lepo vbranim petjem, ktera je vsem globoko do sre segalo. Nu, ti pevci so res „fest fantje,4 kajti u2e mnogokrat smo imeli priliko jib obdudovati, Je Skoda da nimajo lepa Brda vec takSnih vbranih kvartetov, da bi ljudstvo na eui stra-ui z lepimi, milimi slov. pesnicami h 2ivahuejSemu 2ivljenju na narodnem polju spodbujali, a drugiC zopet, da bi iztrebili grdo, ostudno „jolilajfaoje* in „jo-laleltleu, kakor tudi po nekterih briskih vaseh one priromane BlandlerjeB popolnoma iz naSih tai in iz* pred naSega domaCega praga. Bil bi u2e skrajitl cas I Zakaj in zarad ktcrega vzroka pa, da se niso neki ueitelji tega pogreba udelezili, mi te stvari ne vemo in tudi nocemo to natanjCneje reSetati, vendar zdi se nam potrebao povedati jim, da prav spodobno in lepo bi bilo, da bi se i oni knt nrjbli^Ji sosedi tega pogreba dele^ifi, iu ako imajo kukove ftmuhe* med sabo, naj se jib pri drugi prilo&iosti tajuo .otre-sejo. Obialujemo, da so naSi ueitelji neediut, kakor nas ravno ta sluCaj ufii, ko je ravno pri nas na Brdih in ob laSki meji neizogibno potreba prave sloge in edinosti v tem stanu, da se bomo mogli vspeSno bojevati in braniti proti sovragovi sili, ki se Cedalje hujSe in djvjiSe zaganja v naS prag. V»i moramo biti pozorui in trezui; ako se bodo pa gospodje uditelji med sabo prepirali in needinost gojili, tedaj zalostna nam majaa! tfcitelji posebno imajo velik upljiv med ijudstvom, ni ga jim pa zlorabiti, temvec mdrajo ga Se bolj uterjevati in dopolnjevati. 0 tem predmetu hoCem Vam nekoliko ve6 0 drugi priliki pisati, ako bo le Vam, g. urednik, ljubol*) m___________ NOTNA. Politidni pregled. Gosposka zbornica se kmalu pomnoli za kakih 17 udov, med katerimi bo menda 7 Poljakov. Ud[je ne bodo nasprotniki Taaffeju, in tako* neha on ustavoverski ponos, katerega je dosedaj v tej zbornici tolikokrat naglaSal centralist Schmcrling. Taaffeju pa je cesar znovid zatrdil, da je zadovoljen z njegovim Ipostopa-njem. Prazka nPolitiktt je on teden razpravljala, kako tezko stanje ima Taaffe za notranjo poli-tiko, ker mu zunanja dela zapreke zarad zveze z Nemcijo. Ta iaiostna stran nas dela previdne, in avtonomistni veerai je vedno na to gledati, da ne daja Nemcem najmanjsega povoda za kri-€anje, kakorsno se razlega po ustavoverskih ju-dovskib Iistih tadi brez povodov. Za Zagreb je ban Pejadevie* dosegel za vse po potresu poskodovane ki§e lOletni, za novo zidane hise pa 161etni odpust davka. Na (xrskem se toliko bolj napravljajo za boj, kolikor bolj je TurSka trmasto, ko se obotavlja podvreci se nasvetovanemu mirnemtf sodis6n. TurSka tadi prevaia vojake iz jAzije, in je odtegnila za en mesecplaSo vsem turSkim poslanikom in poslaniskim uradnikom, — morda da si s tem prihrani noveev za vojsko. V Nemciji agitacija proti judom Sedalje bolj narasca. Dobro je, da ima NemSka tudi modrih nfienjakov, katerih nasvete proti judom sprejemljejo zdaj v vsej celoti agitatorji. *) Had© je da smo bolni;aliraneje twbarazkrivati, da n«B ja moC$ z4ravtti w, T«|» i« 4t*itt tadi Vi. Vr, A n g 1 e s k a iraa punt divjakov gasiti v Afriki, in na Irskera se naprave za vstajo vedno bolj mnofce. Na Fr an c o sk em je umrl prekucuh Blan-qui, ki je kot nepoboljsljiv nemirnez vsega ob-gudovanja vredeii. Okoli 70 let star pnzivel je pol zivljenja v jedi. Kedar je priSel iz jede, pa se je pokazal zopet stari Blauqui. Domade stvari. Zarad praznika se je izdaoje denaSnjega li-Bta zakasnilo za en dan. Og. dopisnike prosimo, da bi nam obsiruisa porocila pofiiljuli vaaj do srede vsakega tedna; krat-ke zapiske uovic pa vsaj do ietrtka, ker drugace naSi dobri volji delajo stavci zapreke. Litalni6na poddruinica v Gorici Steje do* zdaj ie 60 udov, in inia 10 raznih easopisov in knjig. V nedeljo, 9. t. m. ob 11. uri in pol se bode protla-jalo po dralbi vec teh easopisov. Pri tej pril'ki se bode tudi razgovarjalo, je li mogoce napraviti eno puatno veselico. Popis ljudij v Gorici. Dobili smo mi do-ticne pole za popis in za poduk samo v nemskcm in italijanskem jeziku. Izvedeli sino, da je goriSki ma-gistrat razdelii po vsem niestu samo nemsko-italijan* ske pole. Nek uradnik na tukajSnjem glavarstvu nam je red tak6 pojasnil, da so iz Trsta poslaii premalo nemSko-slovenskin pol, in da so torej poslaii se po-nje. Potem sine Sli na doticno mesto na inagistrat. Tarn so nam po ocili, da inagistrat ni niC zaukazoval, da je samo narocil, in da so mu do&le samo nemSko-italijanske pole. Bekel je dotiCni uradnik, da ko bl bilo Slo po volji magistrata, narodili bi se bili samo na italijanske pole. Gospod je govoril resnico, katero mu brez njegovega akcenta do piCice radi verjamemo. Razlagal nam je ta mestni uradnik, da v Gorici ume vBak Slovencc vse tri tukaj navadne jezike in Italijan ali Lah ravno tak6. Priporoceval nam je celo\ da naj si zarad imenovanih pol ne belimo glave. Pri tern smo tedaj. Slovenci v Gorici! pojdimo na magiBtrat, pa terjajrno slovenpkih popisnih pol. Vlada je raz-poslalaz Dunaja pole v vseh jezikih, tedaj tudi za Slovencev Gorici. Kdor ne dobi sloven-skih pol. nsj pa iiapolni po slovensko vse rubrike, ali pa naj si jih da zapisati. Potem se eno. Med komisarji, ki po mestu ho-dijo, trde nekteri, kakor so nam poroLali,'pri raznih dru-zinab, daje vse eno, za kateri jezik se zapisujemo, in da je „lingua usuale* v Gorici italijanska, tedaj da se neki samo ob sebi ume, da se zapisemo za italijanski jezik. Ne dajmo sc zapcdjati in recimo od-locno: NaS navadni jezik (lingua usuale) je slovenski, da si nekteri med narai govore casih tudi po itali-jansko ali neniSko. Glejte, rodoljubi, da zaporantte in poizveste, kje se gode nerednosti in krivice. Samo tako* bo mogoce krivice naznaniti, da se na dotiC-nem mestu popravijo. S „Slovenskim Narodom" od 6. t. m. kliCemo tudi mi: Ko bi se nepravilnosti ne hotele popravljati, ali ce sc sploh jako kricece krivice, naj se naznanijo nam, da jih spravimo v javnost in pafitelje resnice zaslulenej kazni ova-dimo. Znano bivLo Faiferjevo gostilno je 'pre-vzel na svoj racun naS rojak Stefan Kafol iz Cepo-vana. Izvedeli smo, da je preskrbljen z izvrstnimi pijacami in med temi tudi z dolenjskim starim vinom. Dobili se bodo pri Stefauu slovenski listi: „Slovenski Narod", „Soea* in .Edinost". |Toraj bratje Slovene! 1 podpirajmo svoje domace ljudi. ,Svoji k svojim"! OpraviSevalnih YoScilneh listov za novo leto bilo je v Gorici 714, in so donesli milo§cine ubogim 357 gl. , V tukajfejem glediSdi je bila 6. in bo 8. in 9. t. m. zabava z glasbo in zivimi podobami na korist ubogim in drugim dobrim namenoai. O kompozicijah Avg. Lebana nam poro-cajo sleduce. Janko. Leban, brat pok. Avgusta je glasbotvore poslednjega uredil, in I. zvezek, obsega-jofi moSke zbore $in cetverospeve, izide kmalu v Krajcevi tiskarni v Novem mestu. Upanje je, da osobito gg. uctteljt in v ob^e prijatelji domace glasbe poseiejo radi po teh rnoSkib zborih, za katere je po-hvalo imel ljubljansk glasbeni strokovnjak, kakor tudi novomesk veScak, ki je bit dobil pozaloZuiku g. Krajcu skladbe v pregled. V Trstn so za Zagrebdane pri gospodi vseh fitrodnostij nabrali, kakor poroca BLdioQsta, te 4196 gl. in 1300 lir. Lepa vsotal Skladovna cesta bo zanaprej cesta od Medane po Ptevalu, do Mo§e in cesta od Zagraje skoz Rubije, Sovodnje, Standre2 do Gorice. Triafika deputacija bila je nesla posebno spome«ic9 m Punaj. J^e v6 p* se gotovo, koliko je dosegla ali bo dosegla. Ministersvo hoLe to spoineni- | co Se prevdarjati. • j Grof Chambord. ki prezimujev Gorici. prejel je novega leta dan, kakor drugih let, voSciiavseh ev-ropsklih vladarjev. V Ravnem pri Pevmi imajo spomlad. Nek kmet je daues prinesel v mesto trobentic, zvoncicev in §e dvoje drugih cvetlic, katerih pa ni Vedel ime-novati. Narodnikom „ljubljaiisk0gft Zvona". Iz Ljubljane se nam pi6e 5. t. m.: Na „LjubIjanski Zvon* naiofiilo se je zoper vse pridakovanje toliko narofinikov, da je bila vsa prva stevilka, katere se je tiskalo 1200 primetkov, uLc 4, t. m. razpeLsna, dasi se je uovi list samo nekaterim odlicnim osebam na ogled poslal, Ker se fie vedno oglaSajo no-vi narocniki — denes, ko Vain to pifiem, jih je uie 1206 — in ker je stavek vie vecjidel razmetan, tre-ba je novo druge izdave, ki bode v treb alt sti-rih dueh dovrfiena. Zatcgadclj naj gg. uarodniki, ki bo se oglasili ule po novem letu, nekolfko dnij bla-govoljno poti p6. Prejeli bodo list gotovo drugi teden. Nam je dosia 1. It. „Lj. Zvona" v krasni oble-ki na mocnem popirji s 64 btranmi. Gradivo je raz-novrstno, podudno in mikavno. Veseli nas, da so se vzbudtli ne le bralei ampak tudi narocniki. Upamo pa tudi vsled notranjoga porofitva, da tako Stevilo tudi ostane in se Se pomnozl: Se nik-dar se ui Slovencern tako ugodna prilika kazala za domace vredno berilo, kakor zdaj. Sodnija je 28. dec. obsodila piranskega mestnega svetovalca Comiso na 6 musecev jeLe zarad velike izdaje. Bilo je v preiskavi vec piranskih rogovile2ev. Izdajalcev je gotovo v Istri mnogo, samo da so skriti. Za Ljubljano je imenovan g. dr. RuCiC za c. kr. fiuancnega svetnika, po takem je nucelnik c, kr. financne prokurature. nameutu vit, Kaltcneggcrja. Po-alednji jo kmalu za vselej odrino na Dunaj Vabilo. SeJiansko - komennko ucit. drultvo bode 13. jan. (cetrtek) ob 10. uri /jut. v Konmu v Sols* poslopju zborovaio po aledeta dnuvnem redu: 1. Nagovor zac. predsednika 2. Precitanje statutov „ucit. drufitva." 3. Volitev odbora. 4. Pogovor o bodocem delovanju druStva in do-locevanje o visokosti druStvene letuine» 5. Dolocevauje kraja za bodo ci zbor. 6. Overe Solskega napredka, govori g. Anton Leban. 7. Predlogi in nasveti posameznih udov. K obil-nej udelclbi se uljuduo vabijo vsi p. n. uditelji in uciteljice. Komen, 2. jan. 1881. Zac. predsednik Anton Leban, naducitelj. V Zagrebu potresa ni §e knnec; preSlo sredo na vecer trajal je prav moCno 1 sekundo. Nove bankovce po 10 gl. je izdala avstrij-sko ogerska banka. Stari desetaki od leta 1863 pri-dejo ob veljavo. Do 30. prihodnjega septembra jema-le jih bodo Se glavnice in poddruLnice avstrijsko o-gerske bauke; od 1. okt. do konectega leta pa samo Se glavna banka na Dunaji. Novi desetaki so skoro tako veliki, kakor petaki, pa s plavim robom; tiskani so na obeh straneh, na eni nemSki, na drugi ma-gjarski. ___________ Gospodarstvo. Stanje vinogradars1 va na Krasu. Zima je kmetovalcu Las pocitka in premiSljeva-nja, k;iko bode namrec svoje poscstvo uredil, da mu bode ono kolikor mogoce najveCe dohodke donaSalo, s katerimi bo lehko opravljai svoje letne stroSke in poSteno 2ivil dru^ino. Tudi mene zimsko dolgoSasje preganja od pred-meta na predmet, in rode se mi razlicni nadrti, sodbe ter ideali. Med druzim mi je priSla na urn tudi naSa trtoreja, katero moram v obCe zelo zalostno imenovati. 19. stoletje zove se tloba napredka, in res v vseh strokah se vidno napreduje, tudi jkmetijstvo v nekaterih de^elab ne zaostaja, le mi in osobito z na-Sim vinogradarstvom napredujemo po rakovo. Mladi rod, ki steje komaj dvakrat po deset let, spominja se dobrih vinskih letin, in kako vse drugacno je danes. Pred leti, ko smo imeli dobre letine vinske, imela je cela vas o casu trgatve nekako prijazno lice, in vesel je bil prijatelj prijatelja, ee ga je obiskal in pokusil njegovo bo2jo kapljo. Vse je hvalilo Boga, saj ga je On dal in oCe Noa, ki je prvi, po besedah sv. pisma, trto sadil, bil je slavljen, in mi smo llahtni trti v narodnej pesni vsestransko razSirjevanje 2eleli; Oj, preljuba trta, ti, Naj te celi svet sadi, itd., in glejte cudo, v malo letih, kolika sprememba! Ra-z«a nekaterih vasij na gorenjem Krasu, smo KralQVW malo da ne prigli ob dve tretjini trt. Trtna plesnjoba, katera se razSirja ne samo po grozdu, ampak tudi po listju in mladju, bilaje za naSe vinarstvo hududarec. Vsled te bolezni je zacela tita peSati, tej nezgodi so se pridruzlle Se druge elemeiitarne nesreCe, kakor toca, slana, iansko 'eto zmizlsn, tako je vsako nekoliko pri-pomoglo, da je kmetovalec obupal nad trto, katero je pred malo leti tako cislal, in mu je bila glavna pod-pora! Kolikor smo pa trti manj upali, tern manj smo ji gnojili, za kazen jo zelo malomarno obdelovali, da je vsled zanemaijeiija Se bolj zadela hirati, dokler hi cisto propala. Po polju, med 2itnimi vrstaiui, se to ocividno ka2e; kajti ravno tarn trpi trta naj bolj pomanjkanja redilnih snovi. Se ve, stara mo5 zemlje je 2e spo* rabljena, redilnih drobcev se le malo ,nahaja v njej, in kjer je revScina v zemlji, ne more tudi trta krep-ko razvijati se in brstno roditi, kakor bi lehko v za-doatno gnojni zemlji. Okrog doma pa, t. j. na dvo-riS5u in vrtu trta zmerom izvrstno vegetuje, bogato todi in se krepko upira bolezni, in to vsled obllne hrane, katere na dvoriSdu in vrtu nikdar ne pomanj-kuje. To pa bodi nam dokaz, da potrebuje trta krepkega gnojila, ce hoCemo, da bode zadostovala nu-sim zahtevam, Posebno pa boliio trto je treba z gno-jem dobro podpirati, da nastcena, la^je telave bolezui preuaSa, mocneje raste, in da ne zacne hirati in za lakotjo umiiati, kar se eesto po pustem polju dogaja. Tedaj naSa trtoreja hoee oWlo gnoja, skrbnega in um-nega obdelovanja in ne zanemarjanja, kar je ^alibog pri nas priSlo v navado, Zanemarjenje trte, slabo nepravilno obdelovanje, z eno besedo; malomarnost v vinarstvu je pri nas na Krasu prava flloksera, ki razjeda trti korenine, vino-graduiku moSnjo prazni in tira ga v dolg t Kar gem tu navedel, cestiti bralec, all ni vse res ? Ali ni kriva naSa ueskibnost in obup nad trto, da nam jo opciala, ter dastno jih na tisoce in tisoco, po ptiliki Gospoda vsled nerodovitnosti posekali In viglt na ogenj ? Poleg krepkega guojenja rekel sem, da je treba tudi umnega in pravilnega obdelovanja. Umno obdelovanje zaceuja 2e pil sajenju trt, se vaz-Sirja potem v odgojevanje itd., kar pa no bom na tern mestu in danes razpravljal, ker predali nSo6eH so tudi diuzemu nameiijeni, nego dovoljujem si Se pra-Sati: Koliko jih je, ki znajo trto praviltio vsaditi in jo odgojiti ? Koliko tacih iu posebno mod odraslo nila-dino, ki umejo trto praviluo obrezati in mandati? Veiujte, redkl so kot stolpi, iu ce bodemo tako ko-rakali naprcj, bati se je prezalostnih nasledkov, iu mladi t. j. prihodnji mladi gospodarji ne bodo pa Se tega umeli, kar stari znajo, tedaj je inoja trditev, da ne napredujemo, ampak da hodimo rakovo pot, cisto opravicena. BoljSe bi bilo za nas, ko bi bili obupali nad ka-terira drugim oddelkom kmetijstva, drugo zanemarjali in ne ravno trte. — Zanjke se nam, kmetovalcem stavljajo od vseh stranij in pretg nam pogin. Ameri-kanec pripelje v Trst 2ito po uizej ceni, nego ga mo-remo mi pridelati, zabelo (Speh), druge pridelke in izdelke oddaja Amerikauec tako ceno, da se kar civ dimo. Svile se ne porabi vec toliko, kolikor nekedaj, ker angle2ki fabrikantje izdelujejo drugo robo, katera nadomestuje svilo, pa tudi to nam privazajo Japoricl v obilem, da naSa domaca svila v ceni pada never-jetno. — Tuje konkurence se Avstrija boji, pa ne le Avstrija, ampak tudi celo Evropo pretresa strah in ljuti se vse nad konkurenco in osobito pa na ameii-kausko, in, ti ubogi KraSevec, s tvojim prgiScem zemlje med 8kalovjem, hladno od strani gledaS in se ne vpraSafi, kaj bo jutri? Ce nocemo, da srednji stan zgine, da si zago-tovimo, ce tudi ne cvetofie blagostanje, pa vsaj neko poSteno prihodnjost in Blobodo, znebiti moramo se, dragi KraSevci, hladnokrvnosti, znebiti malomarnosti pa z 2ivim upom in trdnim sklepom okleniti se vi-nogradarstva, kateremu naj bo 2ivinoreja vedno zvesta spremljevalka 1 Umnost, neustraSna podjetnost, po2r-tovalnost samega sebe ttmu oddelku kmetijstva, pol-nilo bode nam kade 8 sladkim grozdjem, da ne bodo veC diSale po kisli repi, kakor danes, iu starodavna domaca Sega se pomladi, prijatelj bo vnovic prijatelja vabil v Wet ter ponujal mu: Pij ga, pij, saj ga jo Bog dal 1 Al. Strekelj. Lislnica uredniitva. aimo potrpljenja. Za danes nepriobfiona dopiao pro- ZAVAROVALNO DRU§TVO NA DUNAJI. Glavni zastop v Gorici. Ker sem imenovan za draStvenega glavnega opravnika s pravico podpisa za politiSke okraje GoriSlu, Tolmjnski in Selwski, prev^ei sem danes zastopniStYQ. Cast mi je naznaniti to slavnemn obcinstvn ter nagla|ati pri tej pnliki zanesljivbst, nravnost in tocaost na§e. zavarovaliiice v vseh slucajih,. ko se prigodi kaka Skoda. ,'Avstrijanska Feniks" je sicer uze na jako dobrera glasa v dezeli, ven-dar pa naj oznanim, da je v zvezi osmih dru-§tev za obrtnijske nevarScine (rizike) v Avstriji, in da je drustvu zopet za nadaljnjih 15 let iz~ roceno velikansko zavarovanje vseh sladkornih tovaren tega druStvaavstrijanskega.—ZanaSaje se, da me bodo p. n. dezelani pocastili z mnogimi narocili, obetam od svoje strani, da hoccra za to skrbeti, da se bodo po pozarih nastale skode vest-no, nataocno in naglo ngotavyale, katero 07 pravilo je meni izroceno kot zaprisezenemu xvc-dencu — zemljemercn. Ob enem pa sera v«*ak cas pripravljen postrezati z drustveniroi pravili, program!, tarifami in katerimi koli pojasnili in polajsavami, katere ne dopnscajo nobcne razura-ne konkurencije. V Gorici, 1. dec. 1880. lit. mgr. Obizzi, civilni zcmljemerec in glavni opravnik ,4.V3trijanske Fenikse," Via Morelli (a* «mb1«mu) It?. 28 t ]Mtni hi Si. Okrajni opravniki v Ajdovscini g. Karol Ballogh — v Dornbergn g. Ludvik Golja — t Biljali Franjo Franceschin —- v Stanjeta g. Ivan Abram, — v Kostanjevici na Krasu g. Anton TrampuS— vTolminu, Kanaln, vKora-nu, Pliskovici, Dutovljah, Nabrezini in Sezani bodo okrajni zastopi v kratkem nstanovljeni. &Ure po ceii 1 pozlatena ura z verizrco 2.50 gl. 1 mobilDauranava]je(scilindrom) „ 5.— „ 1 ura na sidro fankorca) „ 6.50 „ 1 sreberna ura remontoir „ 12.— „ 1 zlata ura za gospe od 18 gl. do 22 gld. POROSTVO 5 LET. Uhren-Ausverkauf der UhrenfabrJK Ton PH, FROMM, Wien, I. Rothenthurmstrasse N. 9. Na podlogi razsodbe v. c. k. dez. zdravni-Skega sveta od v. c. k. namestnisiva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocefc zoper vse ieladeCne posebno pa se sponasa pri nett!nosti, zelTide&ni slabo-sti, sIabodi§eLem dihu, ke-dar cloveka napenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize iali vjeda, pri zeiodeCoem kataru, zgagi ali rezalci, ie se narpja pesek ali kasa, pri preobiluosti slin, zlaten-ci, pri studu in uoetanji, jlavobolu, priflajajo&m .od ielodca, zelodecnem krfu, pri zaprtem zlyotu, prena-.. „ ... siteoosti bodi z jedmi ali pijaCami pr. ghtah, wanCnih, jeternih ali he-moroidalQih bolestih. Vsaka steklenica stane s podskep 0 nabi 3$ ^z> Glavna zaloga za Gdrico pri gflspoflft' te-. karnHiarju A. pi. Gironcoli v Gorici, blizo »treh krqtt**. Centralna zaloga za razpoSiljanje: Apotheke zum heiligea ScUutzengel des Carl Brady, Krem-«wr, llaehren. ¦ '¦ '¦'•' '¦¦ • II mssmsBmemsBBsessmsBSSBBBSBSBsssss^ Naziaulo. Podpisani svecar, odlicen naraznib svetov-nih raz&tavah in tndi na najnovejSi vGradcu, pripomca LL. cerkvenim oskrbnistvoni svoje sveie, sestavljene \z samega voska, kakor so pred-pisane za sluzbo bozjo v.\ se izdelnjejo pod nad-zoistvom preC. nadSkpnjske knrije v Gorici. On~ todaj ne more goljnfati in utegne » poroStvom priporocati ne sarao dobre, kakor drogi svecarji, ampak tudi (kar je najzanimi-viSe in wjveca doiznost) tudi prave sve€e iz distega voska; on se odreka vsaK*rau placila, ko bi se kedar koli potrdilo, da bi njcgove syeCe, prodane za voscene in kakor take zaruienjene, vendar imele kako drugo primes. Njegove svede ne kapljajo, gore mirno in zgore podasu. Cena jim je 2.50 za kilo, enako 1.40 gl. za dunajski font, in je Las nakup plaiati v enem letu brez obresti. In da nakup slav. oskrbniStvom polajsarao, razpoSiljamo pri nas kupljene svcue brezpladnu glede na davek in voznino do najbjjzoje zelez-niskc postaje, luke ali poste. Vsak Cas je prcskrbljen z veliko zalogone samo takib svec, ampuk tudi tore s 4 ali 1 stenjem (tohtom), velikonocnih, slikanih svec itl, itd., vsake velicme in debeline. On misli torej, da je kos tekmovati na vsako stran z vsakira zunanjim in domacim sve6arjem. Tudi fma veliko zalogo sveC, tore itd. itd. nizih vrst, to je sottana, po 2.20 gl. in III. vr-ste po 1.80 gl. kilo, s pogoji, kakor zgoraj. Prosim po takem si. oskrbnistva vzeti na znanje.moje porpStvo 0 pravem blagti, 0 vrednib cenah in najugodnisih pogojih. S posebnim spostovanjeni sc podpiSe prevdani Alojzij Bate v Gorici, semeniska ulica stev. 24. §tev. 5284/1880 Naznanilo Me. Deielni odbor je sldenil oddati terjatev dezelne doklade po 20# na cesarski davek od vzitnine vina, mosta in mesa za leto 1881 v sodnijskib okrajih Tolmin in Cervinjan terau, kdor pri drazbi vec ponudi. Izklicna cena znasa za Tolminski okraj 1720 gld., za 6ervinjanski pa*2500 gld.; var-§cina je. odlo5ena po 10o/° od ravnc ,nayedene cene. Ustmena drazba se bo vrSila dne 14. ja^ nuarija tekofiega leta od 10. do 12. ure dopo-lndne t pisarnici podpisanega odbora, pri kate-ri priloznosti se bodo sprejemale tudi.pismene ponudbe. Drugi pogoji sc pozvejo v dezelni pisarnici. Deielui odbor. v Gorici, dne 5. januarija 1881 dezelni glavar Pajer 1. r. ^lh\\MJ\i\ =»HH9?? podaje se tako ngodna prilika, da si za polovico praye eene omisli ysakdo izvrstno upo. Velikaiiska razprodaja. PotitiCSe rppapre, ki ao pjistale v celej Evropi, zftdele so tudi Stico ; valed teh razmer se je na stutine delavcev izselilo, tako da je obstanok tovarn jako drom-Ijiv. Tudi najvek^a fabrika za ure, kaiflpa slrpo mi tti-•topali, i>e> je zaprla zacaauo, ter nam je Zaupala pro-dajo svojih ur. Te tako zovane iepne ure ho najloljSe ure celsiga aveto, kojih okrovi so izdelani iz oajiiaej^ega srebrnega niktja, bo izredno olegantno graviranl in giljoSirani, ter to amorikanskega sistema. YNled nekft vlastae konatrukcije ne more «ie taka ura nlkdar pokvariti, pade lehko na tla, »rae ne «t)sniti» • vendar ura pri teni niL ne trpi. Proti poyjsotju, ali vpoiiljatvi male vsote* katara je pri v»ukoj haii ur zaznamovana, H katero jo plaiana le pridejuna dcn komad proje gl. 15 zdaj le f*l- 5.60. 1000 koinndur Washingtonskih ur na sidro od l.'tlotnega nrubra, potrjone od ok. denarnogau-sada, tokoi'o ua 14 rubinih, ftlektro-fjalvanicno pozla. Ccno, da jih no more nobeden strokovnjak ait zlatar od pravo zlatih razloiitl; fino natrenotck rogulovanc in poskuScne. Teh ur ital je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 13.407 1000 komndov.Washingtonskih remontoir sepnih ur, od pravega KUotncga srebra odobn-nuga od C. k. d-.-narnega urada, pod najttrozjim janistvotn na treno-tek ropasirane, » kolenjem od nikija in privitegiranira rogulovanjem, tako da ni treba teh tr nikdar po» pravljafi. Pri y$akoj uri da so zastonj tudi jedna zlata doble'urnarerizica, medaljon, barzunasti etui in kljufi; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z to rubini, preje gl. 40 zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode i*li gospe, preje 100 gl. zdaj gl; 40. 650 budoih ur z ropotoem, nno regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej ratzi, preje gld. 12^ zdaj le 480. 650 komadov ur z majatnikom (pondcluhr) v fino izrezljanih goti5kih visokih omaricah, navijajo se via-kih osem dnij, fino sa trenotek regulovano, lepe in impozanlnt). Ker je taka ura po minolih SO letih So dvakr.it vec vrodna, naj bi jo imela vsaka druiina, posebno ker so s tako uro soba olepJa. Te ure Stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad sa smesno nlzko ceno gl. 15.75. Pri naro5ilih za ure 2 majatnikom (pen-deluhren) priloii naj se tudi mala vsota. Xaslov: Uhren-Ausverkauf von. Philipp Fromm, taft Wien, Rothenthurmstrasse Nro 9 Raznrodaiii drv v fiorici. Od nasledpjib dni naprej se bodo za teko-ci zimski tecaj na tukajsujem cesar^kem lesnem skkdisci : prodajali, dokler. jih bo kaj, odbirki bukovib drv dveh vrst. Kup za prvo boljso vrsto (sorto) znasa 2 gl. 60 kr. (: dva goldinarja sesfedeset krajcarjev; za drugo spodnjo-vrsto pa 2 gl. 20 kr. (dva goldinarja dvajsefe krajcar-* jev:) za kubicni meter. C. Kr* gozdna in domenska diriekciia, V Gorici,,4. januarija 188h bdav»te