60
Angelica.
(Prizor iz otroikega življenja.) Osobe: Gospod Bogdan, gospa Bogdduova; AugGlica, Stanko, Mirko, Olga.
(Pozorišce: Lepo opravljena gosposka s6ba.)
I. Nastop: Gospa Bogdanova, Mirko.
Goi-tpa Bogdanova
(pri mizi pleteč.)
Vže zopet nečeš sliišati me, Mirko! Le čakaj, danes te zares zatožim, Da zve papa in zve Angelica, Kako je Mirko sila neubogljiv — Pobšri Točno mi na tleh iglico!
Mirko
(držeč se na jok pobira pletilno iglo.)
Pa naj Angelica vže skoro pride! Velikanoe je tiikaj — jutri bode, Otroei v cerkev pojdemo ropotat — A še sedaj Angelice ni naše! In mamiea dejala ste, da pride.
Gospa Bo§rd;inoTa.
Saj pride — danes. Toda priden bodi, Sicer ne bode marala te bratca.
Mirko.
Ko mi tako je dolgčas, mamica! Da Stanko vsaj bi vže prišel iz šole, In Olga bi prišla notarjeva. —
Gfospa Bogrdaiiova.
Potrpi: šola skoro bo minula, In Olga tudi kmalu nas obišče. Dotlej prisedi k meni in miruj, Da vsega mi po sobi ne razvležeš!
Mirko.
Oh na, mama —
Oospa BogdanoTa.
Le tiho bodi, Mirko, Sicer Angelica nikar ne pride —
Mirko.'
Pa pride, pride danes še, da veste!
Gospa Bogdaiiova.
N6 dobro; a papa prinesel Stanku Eopotec bo samo, nieesar tebi, če bodes tak!
(Stanko vstopi.)
II. Nastop. Gospa Bogdanova, Mirko, Stanko.
Stanko.
He, Mirko, Mirko, Sedaj pa pride koj Angelica — Kaj ne, mama?
(Odloži svoje iolsko orodje.)
Gospa Bog-diVnova.
Seveda, Stanko, kmalu. A Mirko je tako poredeu danes — Kako pa ti si v šoli se učil?
Stanko.
Mama, ne bodite hudi — paziti Takisto nisem mogel kakor sicer; Domov so vedno mi vhajale misli, Oeš: ni li vže prišla — Angelica . . .
Grospa Bog-dauova.
Saj se tako je tudi zdelo meni! In karali so te gospod učitelj?
Stauko.
0 ne, mama — Učitelj ve vže tudi, Da pride danes sestriea iz mesta, Ki vsi jo željno pričakujemo, Posebno jaz —
Mlrko.
In jaz in Olga
Stanko.
Tudi,
Saj se mi 6udno zdi, da ni še nje, Da vsi Angelici bi šli naproti.
je, da —
(Nekdo potrka.)
61 >¦«—
N6ter!
Gospa Bog-danora.
(Olga vstopi.)
III. Nastop. Gospa Bogdanova, Mirko, Stanko, Olga.
Dober dan!
Olga.
Mirko.
Pogledi jo: Prišla si veuder, Olga! (Stopi k njej.)
Stanko
(takisto.)
Saj vedel sem, da ti ne izostaneš, Ker z nami si želiš Angeliee. Sedaj gremo. —
Gospa Bogdiluova.
Ne bodi kakor voda! Kdo zua, kedaj se ona še pripelje: Ti tudi si rai prevee silen, Stanko!
Mirko.
Saj ste dejali nam o poludne, Da pojdemo. —
Gospa Bogdiinova.
Dejala, da. In pojdete, Toda prezg6da,j je sedaj, otroci; Iz mesta k nara je dolga dolga pot, Predaleč pa v&m ne dovolim iti.
Stanko.
Samo do zuaraenja —
Oospa Bogdiliiovii.
Do tjekaj bodi!
A ondii stati tudi vam ne kaže, Zato počakajte pri domu raje In tu pa tam si malo poigrajte, Tačas pripravim jaz vara južino, Pot^m pa — z Bogom, deca!
Stanko.
Tudi dobro,
Pa dejmo si ta čas igrati, Olga! (Goapa Bogdanova otide.)
Mirko.
Oh na. —
Olga.
Ti, Stanko, raje se menimo, Kakova vaša bo Angeliea, Kak6 se ž njo pozdravirno prisržno, Komu najlepših bo stvarij prinesla, In -
Mirko. Mžni, meni!
Stanko.
Sitnež mali, Mirkec! Storimo kakor Olga svetuje! (Otrooi posedejo.)
IV. Nastop. Mirko, Stanko, Olga.
Olga.
Jaz pravim, da Angelica gospica Iu taka bode, da je ne spoznamo.
Stanko.
Gotovo. In tako učena silno,
Da vsi se pojdemo mi skrit pred njo!
Tam doli v mestu vsega se učijo:
Bačunijo gotovo vže nad sto,
In brati znajo kakor veter hitro,
Pisoč najlepše delajo poteze
In rišejo lepo, da nikdar tega —
Tam doli v mestu se učijo vsega.
Olgra. Gotovo.
Mlrko.
Hm, in mene bo Angelica Vse tisto, kar raziime, naučila, Da bom učen kot ona saraa, vesta, In bolj kot vidva, ki sedita v šoli!
Stauko.
Se ve, se ve: vse čisto boš prekosil.
Olga.
Ha ha gotovo —
Mlrko.
In prinesla meni Najved bo piruhov in sladkarije, Igrač, in Bog še vedi, česa vsega, Tako je zadnjič ateju pisala.
•¦< 62 >¦• —
Gospa Bogdiinova
(iz stranske sobe.)
Otroei, brž Angeliei naproti! Vrbetova je lipravkar prišla Marijca — V trenotku bode tu Angelica!
Mirko, Stanko, Olga.
Juhe! Angelica, Angelica . . . (Šinejo k višku ter hite skozi vrata.)
V. Nastop.   Gospod Bogdan, gospa Bog-danova, Angelica.
G-ospod Bogdau.
Ofcroci, da, saj prarim, ti otroci! Kako so šli, kot bi jih burja nesla — Da le predaleč bi mi ne leteli!
Angčliea.
Pa res, zakaj pa ste jih odposlali! Objela vže bi rada Mirka, Stanka, Objela in pritisnila na lice — — Ves mesec tega sem se veselila, Po dnevi mislila, sanjala v noči, Da zopet vidim drago mamieo In ateja in zorna bratca svoja, Ki ljubim ju nad vse tako prisrčno!
Gospa Bogdilnora.
Izpolni vse se ti, Angelica, Ne boj se, daleč ne zaidejo, Marijca jim Vrbetova pove, Da si doma — povrnejo se ročno.
Oospod Bogdan.
Poglej, kako Angelica je vzrastla! In lepo je prinesla spričevalo —¦ (Otide po-nje.)
G-ospa Bogdaiiova.
Oboje starišem sladko veselje, Ostani pridna še naprej in dobra!
Angelica
(razkazuje stvari y kovceku.)
Leto-le Stanku je poslala teta, A Mirku to-le, knjižica je moja, Za Olgo —
(Zvunaj se začnje ropot.)
Gospa BogdanoTa.
Zdaj gredo, Augelica! Saj sem dejala ti, da bo takisto, Da skoro pridejo —
Ang-člica.
Gredo, gredo!
A jaz se skrijem jim — brž v ono sobo, Da iznenadim jib. — in radostneje Potem se vsakemu veselje smeje! (Zbeži za oeetom v drugo sobo.)
VI. Nastop. Gtospa Bogdanova, Mirko, Stanko, Olga, Angelica.
Mirko
(prisope skozi viata.) Angelica!
Angelica!
Staiiko
(takisto.)
Olga.
(takisto.)
Kaj ni je? Gospa Bogdiinova.
Kako, da ste tako se brž vrnili?
»Stanko.
Vrbetova Marijca — čakaj, čakaj — Vsern trem poredno se je nalagala, Da rže doma je z atejem sestrica, Naj brž se vrnemo —
Mirko.
Oli na, mama, Sedaj je ni!
Olga.
A ona pride skoro, Hitimo vnovič jej zvesto naproti! (Hoee iti.)
Gospa Bogd&nova.
ea!
Angžlica
(vatopi.)
Stauko, Olga
(Mtita k njej.) Angeliea! Joj, saj si tii!
Angelica.
Moj Stanko! Olga!
Mlrko
(mračno pogleduje deklieo.)
63 >~—
Angčlica.
Mirko dragi, k meni! (Hiti k njemu.)
Mirko
(zbeži proti vratom.)
Gospod Bogdan
(vstopi skozi poslednja, njame Mirka.)
VU. Nastop. Gospod Bogdan, gospa Bog-danova, Mirko, Stanko, Olga, Angšlica.
Gospod Bogdan
(Mirku.)
No, kam pa ti? Pogledi jo, sestrico, Ki si tako jo želel videti, Ki vedno si po njej povpraševal! Zdaj pojdi k njej!
Ang&ica.
Nu, Mirkee, pojdi, Prinesla tžbi sem igra&ic lepih, EopStee, piruhov —
Mirko
Angeliea! Gospa Bogd&nova.
Boji se te in skoro bi te ne poznal.
Ol^a.
Hi. lii, — saj sem dejala jaz tako: Angelica postala je gospica —
Stanko.
Gospiea, da, učena, pridna, lepa ; A vender z nami gre ropotat jutri, Kaj ue, da pojdes res?
Angčlica.
Seveda, Stanko!
Ti, Mirko ljubi, tndi pojdeš, je-li Pora61it v cerkev sveti božji grob?
Mirko
(bojeee jeolja.)
Pomolit grob —
Augčlica.
Kjer lučic bo nešteto —
Mirko.
Nešteto. —
Angčlica.
Jezuščku gorelo v čast. —
Mirko. Gorelo v čast —
AngxUica.
In petje se prekrasno Bazlegalo bo pred oltarjem svetim. —
Mirko.
Aha — in pomaranč dobimo sladkih In piruhov. —
Stanko, Olga.
Ha-ha, hahahaha!
Neumnež, meniš li, da v cerkvi morda Delil eerkovnik piruhe bo rdeče?
Augčllca.
Ce tudi tega ne, kaj ne, da, Mirkec — Midva vse jedno pojdeva ropotat, Potem pa bode vže papa preskrbel, Da pomaranč in piruhov dobiva.
Stanko.
Dobimo, reei, vsi, Angelica! Kaj ne, papa?
<Jos]>od Bogdan.
Gotovo, drageo moj! Potem pa vsi srčno se veselite Velikenoči. ki bo skoro tu.
Oti-oci vsi
(razven Mirkea, ki se še vedno malokislo drži.)
Velikenoči, da, juhuhuhii!
Gosj>a Bogdtinova.
Tedaj vesel bo z vami Mirkee tudi, Ki danes ves dan se nekamo kuja —
Angčlica.
Izvestno!  Z nami  pel bo:   ,,Aleluja!"
Zastor pade.
Konec.
Mih. O. Podtrojiški