oizieia « s pemmeucen 'V - V AHEgfKO > 'a5fj6> Vrneta WWW.VINETA.S1 T I S KA R N A TORI bnčke Čeč 44a. 1420 Trbovlje, Sloveni) ^ o gg tel.: +386 (0)3 56 34 555 (tiskarna) +386 (0)3 56 34 545 (fotokopirnica) fax: +386 (0)3 56 34 564 e-mail: info@tiskarna-tori.si TISKANJE VSEH VRST TISKOVIN VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG URADNIH LISTOV ... ČB in BARVNO FOTOKOPIRANJE rLAdin-lvIKAIMJC 3LIZIAV0>IIJa OPIRANJE Golf Edition. Golf z brezplačno klimo Že od 2.900.000 SIT*. (12.914 EUR) Ze imate vozilo, ampak brez klime? In to vas vedno znova spravlja v slabo voljo. Obiščite nas ter poskrbite za ravno pravšnjo temperaturo in dobro počutje med vožnjo. Izplača se! .. Enkrat Golf, vedno Golf. *Cena v SIT je informativna in odvisna od valutnih razmerij. Število vozil in modelov je omejeno. # Malgaj Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 www.nmalgaj.si 28. SVEČANA 2002 Jf.č J,G / POMEMBNEJŠETEIEFONSIH ŠTEVILKE: POLICIJSKE POSIAJE ZAGORJE: 03/56-6V002 1RB0VUE: 01Z56-21-102 HRASINIK: 03/5B41-602 RADEČE: 03/56-81-002 EIIIJA: 01/83-83-142 METNE INF0RMACIJE:03/56-55-110 TAKI: 050/61-63-46 050/63-31-0? NRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZO RADEČE: 03/56-80-207 ZDRRASTNIK: 03/56-44-006 ZOTRBOVUE: 03/56-26-322 60 ZAGORJE: 03/56-55-100 UVODNIK Dogodki zadnjih mesecev me silijo v prepričanje, da našim »od ljudstva izvoljenim sinovom in hčeram naroda« zmanjkuje občutka in smisla za realnost. Sicer pa ni čudo, saj so se v teh dobrih desetih letih že kar lepo navadili na miljonarske letne dohodke (lepo je biti miljonarl), sanjajo o falusu, eeeeh hočem reči falconu in reševanju ranjencev, gledajo kaj bo naredil veliki brat, in da se mu ne bi preveč zamerili, mu...no, saj veste kaj. Firme pa propadajo, Jutranjka na Dolu je že zaprla vrata, v kratkem jih bo še bo zagorska Lisca,... državne plače pa kar uspešno popravljajo. Štrajkajo danes le še proračunarji na sončni strani Alp... Me zanima, od kod bodo vzeli, če že ..., resnično pomanjkanje stika z realnostjo. Za likof, bi pa še državni poslanci (vsaj nekateri), radi popolno imuniteto, še za rivatne kozlarije... /les narobe svet, še pravo bi si uzurpirali, - če o si že oblast-že videno? Ja, pa ne pri nas... Mojmir Maček j#***«!-**. Naslednjič izidemo 25. aprila 2002! Kje je kaj: ZASAVČEVA SALAMIJADA IERVJU BRANIMIR BAJDA pesiro na srednji šdei (ti) VIVA PRAZNUJE 4/l) ORLEKI NA POHODU / I Naslovnica: PERKMANDEUC j" ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hru.šovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. url. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411 .Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, I. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. funšterc S SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE SPREJET PRORAČUN Zagorski svetniki so imeli na svoji zadi\ji seji vsaj dve zelo pomembni točki. Prva, sprejemapje letošnjega proračuna in druga, potrditev Regionalnega razvojnega programa za Zasavjc(RRP). Seveda pa so bile pomembne tudi druge točke dnevnega reda. Že uvodoma so bili svetniki in prisotni gostje in novinarji obveščeni, da zagorskega župana Matjaža Švagana ne bo pravočasno na sejo, saj naj bi imel v državnem zboru, kjer je poslanec, pomembno sejo. Na njej naj bi prav tako sprejemali pomembne odločitve oziroma so poslanci v drugem branju sprejemali svoj poslovnik, za sprejem katerega so potrebovali dvotretjinsko večino. Na predlog predsedujočega Janeza Vovka so svetniki brez razprave sprejeli spremenjen vrstni red dnevnega reda. Svetniki in svetnice so po sprejemu zapisnika na občinske službe naslovili nekaj zanimivih vprašanj. Vesno Cvetic (LDS) je tako zanimalo, zakaj se v prostorih ZD Zagorje, kjer je bilo nekoč hišniško stanovanje, ne opravlja nobena dejavnost, Emil Štern (ZLSD) se je spraševal, zakaj v proračunu ni precizneje predstavljeno, katere ceste oziroma njeni odseki se bodo modernizirali, Dragico Jazbec (SDS) je zanimalo, koliko časa traja garancija po opravljeni preplastitvi neke ceste. Po takojšnjem odgovoru občinskih služb, da tri leta, jo je še zanimalo, zakaj se določene poškodbe, ki se pojavijo že po prvem letu, ne javijo oziroma se ne reklamirajo pravočasno. Marjana Kovača, predsednika KS Kisovec Loke in svetnika LDS, je zanimalo, po kakšnem ključu se delijo sredstva za posamezne KS. »Na postavljeno vprašanje pričakujem pisni odgovor,« je še dejal. Že ko smo poročali iz prejšnje seje, smo zapisali, da naj bi svetniki razpravljali tudi o problematiki devetletke v Zagorju, na katero je opozorila Tadeja Nimac. Nimčeva je tokrat svetnikom natančneje predstavila omenjeno problematiko (o njej smo pisali v eni naših prejšnjih številk,op.p.) in hkrati opozorila na nekatere neenakosti pred zakoni, ki naj bi se začele izraziteje dogajati z uvajanjem devetletke le v eni zagorski OŠ oziroma okolišu in ne v vseh treh. Njenemu mnenju so se v razpravi pridružili tudi nekateri svetniki. Štern je naprimer ocenil, da bi bila potrebna o tej problematiki širša razprava, tudi zato, ker ni le lokalnega značaja. Večina se je strinjala, da se temeljita razprava opravi na naslednji seji. Po več kot enournem delu, sta se svetnikom pridružila tudi župan in Romana Butolen, ki se je vrnila s seje občinskega sveta Hrastnik, kjer je predstavila Regionalni razvojni program (hrastniški svetniki so se odločili, da ga bodo sprejemali na naslednji seji). Regionalni razvojni program, ki ga morajo potrditi trije od petih občinskih svetov, je predstavila tudi zagorskim svetnikom in hkrati svojim kolegom, saj je tudi sama občinska svetnica (LDS). Če oziroma, ko bo RRP potrjen, naj bi v Zasavje do leta 2006 »prišlo« nekaj več kot 42 milijard tolarjev za razvoj gospodarstva, sanacijo okolja, in za druge dejavnosti. Svetniki so RRP soglasno sprejeli, še prej pa so nekateri predstavili svoje pomisleke. Štern je dejal, da se s sprejetjem zakona delo šele začenja: »Predvsem v odpravi občinskih plotov.« Zato pričakuje mnogo večjo sodelovanje in povezanost med lokalnimi politiki. Andrej Dolšina (NS.i) je izrazil, da se mu zdi RRP glede na gospodarsko stanje v Sloveniji preoptimističen in za Zasavje že nekoliko KOMENTAR Kdor večkrat spremlja seje OS Zagorje v sejni sobi Gasilskega doma- žal za novinarje, goste in ostale prisotne ni veliko prostora za nemoteno delo ali spremljanje seje-je opazil, da zagorski župan velikokrat zamudi začetek posameznih sej. Torej sej, katerih datum in uro določa sam. Seveda se to prej, še preden je bil izvoljen za poslanca, ni dogajalo. Očitno je, da župan in poslanec Matjaž Švagan zelo težko usklajuje več obveznosti. Obveznosti, ki jih ima kot župan do občanov Zagorja in tiste, ki jih ima kot poslanec do vseh državljanov. Vsekakor pa smo mnogi pričakovali, da bo župan tokrat prisoten že v začetku seje, saj je bil na dnevnen redu tudi sprejem občinskega proračuna. Pa ni bil. Njegovo zadržanost je opravičil predsedujoči z besedami, da je župan na pomembni seji državnega zbora, kjer sprejemajo svoj poslovnik (2.branje) in da ga zaradi potrebne dvotretjinske večine ne pustijo (!!!) na sejo OS Zagorje. »Takoj ko poslovnik sprejmejo, pa pride.« Mimogrede, gre za sprejemanje poslovnika, kije opoziciji nenaklonjen in jo v marsičem omejuje. Poslancem pozicije (LDS, ZLSD, SLS, DESUS) in s tem vladi to več kot očitno ustreza. prepozen. »Tudi zato, ker se vse bolj zapiramo pred Evropo.« Dragi Jazbec pa je izrazila bojazen, ali se bo denar, ko bo prišel, porabil smotrno. Svetniki so še sklenili, da pričakujejo vsakokratna letna poročila, kjer naj bi jim predstavili dosežene rezultate. Po predstavitvi proračuna je župan svetnikom dejal, da je lov za proračun »zaprt«, kar je bil slikoviti zaključek govora za vse tiste, ki so še upali, da bodo v celoti uspeli z vloženimi amandmaji. Štern, ki se skupaj s KS Čemšenik že dalj časa trudi, da bi prišlo do modernizacije lokalne ceste Izlake- Čemšenik in hkrati tudi ceste Loke-Pikelj-Brda (kjer so krajani že opravili veliko prostovoljnih ur dela pri razširitvi cestišča), je znova opozoril, da je že čas, da se za to cesto končno najdejo proračunska sredstva. Razloženo mu je bilo, da je večji del denarja za modernizacijo cest že porabljen (dolg preteklega leta) in da do celovite modernizacije letos še ne bo prišlo. So pa svetniki soglašali z njegovim dopolnjenim amandmajem, da se prednostno za ta odseka nameni toliko denarja, kolikor ga v tej proračunski postavki ostane. Kovač se ni strinjal, da je za TV Center znova namenjenega nekaj proračunskega denarja, hkrati pa znova nič za Zasavca, ki po njegovem o Zagorju poroča mnogo več kot TV Center. Župan mu je odgovoril, da bo o tem, ali bo Zasavc prejel kaj denarja razmišljal, ko bo na dnevnem redu rebalans proračuna (???!!), TV Center pa bo deležen proračunskega denarja, ko bo ocenil, da so se tam zadeve uredile. Po razpravi je bil z veliko večino proračun sprejet. »Debel« je okoli milijardo osemsto milijonov tolarjev. Igor Goste Bolj kot poslovnik, s katerim naj se ubadajo poslanci, pa je zanimivo in ne nepomembno to, da večkratna županova zadržanost na začetku seje OS Zagorje, ne pozicijskih in ne opozicijskih svetnikov ne moti. Nikoli ni namreč nobenega negodovanja ali protesta, da župana ni in da zato predlagani vrstni red dnevnega reda vedno znova in znova spreminjajo. Nekaj ostrih besed do takšnega- mogoče celo nespoštljivega- odnosa župana do občinskih svetnikov bi pa že pričakovali. Vsaj od opozicije. Prav tako bi pričakovali, da se bodo svetniki pri sprejemanju proračuna, ko gre za sredstva, ki so namenjena za obveščanje (za pomoč nekaterim lokalnim medijskim hišam) oglasili, da ni prav, da so nekatere medijske hiše (Radio Trbovlje, TV Center, Snoopy) deležne proračunskega denarja, druge (Zasavc) pa ne. Še več, mogoče bi se bilo dobro kdaj tudi vprašati, ali je sploh prav, da neka občina da toliko in toliko denarja nekemu mediju, ki naj bi bil neodvisen. Ali se ni v takih primerih bati, da bodo potem mediji delovali samocenzurno- kar slovenskim medijem že tako in tako očitajo-boječ se, da če bodo »ostri« in kritični do lokalnih oblasti (pa niso!!!) naslednje leto ne bodo deležni občinske podpore!!! Igor Gošte 19. SEJA OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK V Hrastniku so imeli v četrtek, 28.marca ob 17. uri sejo občinskega sveta, izjemoma v poslovni stavbi. Dnevni red je obsegal deset točk, od katerih so največ časa posvetili razpravi o regionalnem razvojnem programu. Predstavila ga je Romana Butolen iz Regionalnega centra za razvoj. V Hrastniku so imeli kar nekaj pripomb predvsem na dosedanje delo z denarjem iz zasavskega zakona.Tudi ta sredstva so namreč vključena v uresničevanje regionalnega programa. Občinski odbor za gospodarstvo zagovarja stališče, da je treba ta denar razdeljevati po ključu 30:30:10:10:10:10. To pomeni, da hrastniški občini iz zakona o zapiranju RTH pripada 30 odstotkov sredstev. Razprava se je sukala predvsem okrog proceduralnih zapletov, ne toliko o vsebini obširnega dokumenta. Na koncu so svetniki sprejeli sklep, da bodo dokument sprejemali na naslednji seji sveta v aprilu, priložili pa mu bodo tudi stališča Odbora za gospodarstvo, ki naj bi opozarjala predvsem na dileme, ki se pojavljajo v občini. Njihova stališča pa naj bi upoštevali pri uresničevanju regionalnega razvojnega programa. Po dolgi razpravi so se svetniki lotili še predinvesticijske študije za vzpostavitev medobčinskega sistema ravnanja z odpadki. Po razpravi so se strinjali, da je pripravljen dokument primerna osnova za razpravo po krajevnih skupnostih. Poudarili pa so, da se bo lahko deponija Unično prekategorizirala v medobčinsko deponijo za območje večih občin šele takrat, ko bodo zagotovljeni ostali osnovni pogoji, kijih morajo zagotoviti občine. Hrastniški svetniki so sprejeli osnutke zazidalnih načrtov industrijske cone Podkraj, območja Dirmajerjevega hriba in območja bivšega Petrola. Dokumenti bodo sedaj v javni razgrnitvi na ogled tudi javnosti. Sprejeli so še program priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območe centra Ob Bobnu ter predlog odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo križišča pri Riklovem mostu v Hrastniku. Pri obravnavi dopolnitve tarifnega sistema za prodajo toplotne energije iz vročevodnega omrežja Toplarne Hrastnik, se niso strinjali, da bi v cenejši stanovanjski odjem uvrstili tudi prostore zdravstvene dejavnosti na podlagi koncesije in prostore centra za socialno delo. Pri točki volitve in imenovanja, so potrdili predlog komisije, da imenuje Ladislave Klenovšek in Nives Senko v svet zavoda Center za socialno delo Hrastnik, kot predstavnici občine. V svet območne izpostave sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pa so potrdili Draga Kopušarja. Sejo so zaključili malo pred 22. uro. Fanči Moljk ŠIRITEV KABELSKEGA SISTEMA Krajevna skupnost Frica Keršiča v Trbovljah se že dalj časa prizadeva za razširitev kabelskega TV sistema na svojem območju. Številni krajani so se v anketi odločili , kot interesenti za priključitev na kabelski sitem. Pri KS so ustanovili odbor, ki ga tvorijo člani iz raznih delov te krajevne skupnosti. Odbor s predstavniki PAP Telematike iz Ljubljane sodeluje pri pridobivanju dokumentacije. Obiskali bodo tudi vse družine z namenom, da jim predočijo koristi kabelskega TV sistema, pa tudi stroške, ki so s tem povezani. Z bodočimi naročniki tega sistema pa se bodo tudi dogovorili, kje in kako naj bi potekala napeljava kabelske TV v hiše naročnikov. Kolikor je znano bo znašal priklljuček na ta sistem 320 EUR, mesečna naročnina pa okoli 1.700 SIT. Kabelski sistem na tem območju naj bi zaživel do konca leta 2002. tl. POMOČ RDEČEGA KRIŽA BREZPOSELNIM Območni odbor Rdečega križa Trbovlje, je konec marca letos izpeljal posebno akcijo. Petdesetim občanom, bivšim delavcem firme A-grad v Trbovljah, ki je delovala v bivših tovarniških prostorih podjetja 1POZ na Tereziji, so razdelili pakete z najpotrebnejšimi sredstvi za preživljanje. Te pomoči je bilo deležnih 48 žensk in 2 moška. IL REKONSTRUKCIJA KOPALIŠČA PO NAČRTU Z rekonstrukcijo javnega kopališča na Mestnem trgu v Trbovljah z večjim bazenom oz. školjko so pričeli že lani jeseni. Zima in slabo vreme je dela začasno prekinilo, sedaj pa so v polnem teku. Pred kratkim so zabetonirali na novo, celotno školjko. Zadnje dni marca so bazen napolnili z vodo, z namenom, da preizkusijo vodotesnost in vzdržljivost. Ko bo opravljen preizskus tesnosti in vzdržljivosti s strani pooblaščenega inštituta bodo školjko vnovič izpraznili in začeli oblagati s keramičnimi ploščicami. Dela naj bi dokončali do 25. maja letos, tako da bi kopalno sezono lahko odprli v začetku junija. IL. Z OBNOVO CESTE BODO NADALJEVALI Cesta Trbovlje - Hrastnik preko prevala Marko je na trboveljski strani že dolga leta v rekonstrukciji in obnovi. Največ težav je povzročal zemeljski plaz z Žrebljevega hriba za Ostenkom. V sanacijo je bilo vloženih že precej denarnih sredstev ter dela. Vsa načrtovana dela pa seveda še niso končana. Zato nameravajo z deli nadaljevati tudi letos. Za letos je predvidenih 52 milijonov tolarjev. V teku je razpis za prevzem predvidenih del. Doslej je večino del opravilo Cestno podjetje Ljubljana, deloma pa tudi SGP Zasavje. Za letos predvidena dela naj bi dokončali do konca leta. IL. SPOMLADANSKO ČIŠČENJE V TRBOVLJAH Občina Trbovlje se je po svojih službah in posebni komisiji odločila, da bo potekala letošnja spomladanska akcija čiščenja in urejanja kraja oz. občine Z vsemi tudi primestnimi naselji, v času od 25. marca do 15. aprila. Župan L. Žiga Žgajnar se je obrnil na vse občane, posebej pa še na podjetja, šole, društva, krajevne skupnosti in ostale dejavnike v občini z apelom, da z dejansko aktivnostjo doprinesejo svoj delež k očiščenju, urejanju in ocvetličenju občine kot celote tako v mestu, kakor tudi v vseh primestnih naseljih. Vse kaže, da je njegovo vabilo k sodelovanju res vzpodbudilo številne posameznike-občane in skupine v posameznih naseljih k sodelovanju in rezultati akcije se že poznajo. IL. 20. APRILA POHOD NA PLANINO Turističo društvo Trbovlje vedno bolj širi in dokazuje svoje aktivnosti na raznih področjih. Sedaj se med drugim loteva in vključuje v očiščevalno akcijo na območju Klečke. Gre za čiščenje poti na to razgledno točko v zgornjem delu Trbovelj in pa hribine, ki je zelo onesnažena, posebno še na njenem strmem delu. V načrtu pa imajo tudi tri pohode na Planino (1011 m). Prvega bodo organizirali 20. aprila, naslednje dva pa v naslednjih mesecih. Oživitve Planine so se lotili zato, ker sta Kum (1220 m) in Mrzlica (1122 m) že pokrita z dejavnostjo obeh trboveljskih planinskih društev PD Trbovlje in PD Kum Trbovlje. Za pohod na Planino oz. Partizanski vrh so pripravili turistični opis vrha in pa okoliških naselij Klek, Čebine, Vrhe, z znanimi in manj znanimi podatki. Cilj pohoda je preprost - zainteresirati občane, da se vključijo v izletniške akcije ne le v druge kraje in tujino, pač pa tudi v domačo okolico. Saj je znano, da so naši kraji in naša krajina med najlepšimi in najznemenitejšimi pri nas. Prav je, da se najprej seznanimo z domačim krajem in njegovo okolico in se seznanimo z mnogimi zanimivostmi in lepotami. IL salamarska ZASAVCEVA SALAMIJADA POD STREHO V petek 05. aprila 2002 smo se ponovno zbrali, da bi razglasili zmagovalca, najboljšega salamarja letošnjega leta. Komisiji za ocenjevanje salam, pod vodstvom predsednika komisije Slavka Lazarja, je svoje delo opravila že dan prej. Za popestritev programa, ki gaje v vlogi moderatorja vodil naš »primo«, glavni urednik Mojmir Maček, je poskrbel naš dobri znanec, Danilo Steyer s svojimi vini, da pa bi salame in vino bolj teknilo vsem, ki so obiskali prireditev je svoj prispevek s svojimi pekarskimi mojstrovinami prispeval še hrastniški pekarski mojster s sodelavci, Duričič Radovan. Streho nad glavo zasavčevi salamijadi je ponudilo gostišče Vidrgar. Za glasbo pa so poskrbele tri najstnice, ki počasi, toda vztrajno postajajo dame. Ime njihovega ansambla je, »Najlepši cvet«. Programje bil pester. Vsi prisotni so lahko sodelovali v igrah, zmagovalci pa so prejeli lepe nagrade. Vsi smo napeto čakali kdaj bo moderator razglasil rezultate in najbolj uspešnega salamarja za leto 2002. Komisija v sestavi; Slavko Lazar - predsednik, Franc Vidrgar - član, Silvo Laznik - član, Milan Dolanc -član, Mojmir Maček - član je ocenila 11 vzorcev, ki jih je izdelalo 7 salamarjev. KOMISIJA PRI DELU REZULTATI: 1. mesto Toni Zupanc - zlata plaketa, 2. mesto Toni Zupanc - zlata plaketa, 3. mesto Jože Žibert - zlata plaketa, 4. mesto Dare Knez -srebrna plaketa, 5. mesto Toni Zupanc - srebrna plaketa, 6. mesto Toni Zupanc - srebrna plaketa, 7. mesto Miran Knez - srebrna plaketa, 8. mesto Miran Knez - bronasta plaketa, 9. mesto Ivan Ravnikar -bronasta plaketa, 10. mesto Zdravko Molka - bronasta plaketa, 11. mesto Egon Pragar Nekaj izjav po končani prireditvi. Toni Zupanc, Kostrevnica 11, Izlake je osvojil s svojimi vzorci največ trofej na letošnji salamijadi. Za naše bralce je povedal; »Z uvrstitvijo se ne obremenjujem, Na svoje delo sem vedno ponosen. Salame izdelujem po popolnoma naravnem postopku, brez kemičnih dodatkov. Veliko občutka je vloženo v to delo in ljubezni. Surovine za izdelavo salam so delno pridelane doma, večji del surovin kupim pri znanih prodajalcih za katere vem kako in s čem vzrejajo svojo živino. Meso mora biti po okusu in vonju primerno za izdelavo salam. Tudi vreme mora biti pravo. Letošnja zima je bila glede temperatur zelo primerna. Moram pohvaliti delo komisije, ki je izdelke ocenila strokovno in korektno«. Toni Zupanc najtrofejnejši "salamar''. Ostali udeleženci salamijade so si bili enotni, da je komisija svoje delo opravila pošteno in niso imeli pripomb na njeno delo. Vsi so obljubili sodelovanje tudi na naslednji salamijadi, prihodnje leto. Nihče ni kazal zavisti ali nezadovoljstva nad doseženim rezultatom. Vsi pa so zagotovili, da bodo drugo leto napravili še boljše vzorce za salamijado, ki je pognala korenine in postala tradicionalna. In še izjava predsednika ocenjevalne komisije Slavka Lazarja; »Če povem po pravici, sem prijetno presenečen glede kvalitete izdelanih vzorcev. Mnogo truda in znanja ter ljubezni do tega delaje bilo vloženo v salame, ki smo jih ocenjevali. Upam, da bo naslednje leto še več sodelujočih salamarjev.« Žibert Jože, gostišče Vidrgar. Kaj vam pomeni salamijada? »Pomeni nam eno izmed mnogih prireditev, kijih pri nas organiziramo Danilo Steyer ob predstavitvi svojih vin. salamarska za naše goste. Upam, da bo naslednje leto še večje zanimanje za salamijado. Pri nas smo, ne tako daleč v preteklosti, imeli zelo odmevno prireditev (kmečka ohcet), ki je ni več. Naslednja prireditev, ki bo letos pri nas bo izbor najboljše kmečke gospodinje. Upam na dober obisk«. Naslednje leto bo »Zasavc« povabil k sodelovanju tudi salamarje iz drugih Obiskovalci pri pokušini salam. delov Slovenije. Zasavskim izdelovalcem salam priporočamo, da se že sedaj začnejo pripravljati na naslednjo salamijado, saj bo konurenca izjemno močna. MAŠ. mesnica delikatesa ferdi Milan Dolanc s.p. MESNICA DELIKATESA FERDI Trg revolucije 26, 1420 TRBOVLJE Tel 113/ 5h 31 MO 1020, 1160 mm, 4.5, 3.2 kg??? Fantje so merili salame... Slavko Lazar s.p. 041/712-046 r M&r MARKET MESNICA MESARIJA DELIKATESA O KUM POD URO Prešernova 1 Cesta zmage 35A !#■ ■■■ Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi ImVIvl Tel.: 03/56 64-352 Tel.: 03/56 68 225 Košara je prišla v prave roke. Srečna nagrajenka z najboljšim občutkom za dolžino PRIREDITEV ZASAVČEVA SALAMIJADA, SO OMOGOČILI; Market KUM Zagorje - Slavko Lazar, s.p., Mesarija FERDI Tbovlje- Milan .Dolanc, s.p. Vinogradništvo STEVER Apače -Danilo Steyer s.p., DELOZA d.d.Zagorje DROGA Portorož d.d. Parna PEKARNA Hrastnik- Duričič .Radovan, s.p.. Gostišče V1DRGAR-Jože Žibert, s.p. Termoelektrarna je pacek vseh packov April je pomladni mesec. Vse zeleni in se prebuja. Tudi ljudje postajamo zaradi daljših in toplejših dni bojj živahni. Bajda Branimir, zaprisežen Dobovčan, vedno razmišlja o zelenem. Thdi kadar ni pomlad. Je predsednik zelenih v Trbovljah, podpresdednik turističnega društva Trbovlje in poleg tega, da se vsak dan vozi v Ljubljano na delovne dolžnosti, ima doma še urejeno ekološko kmetijo; »Sem sin rudarske družine. Oče je delal v rudniku Zagorje. Leta 1956 seje pri delu v jami smrtno ponesrečil. Zapustil je šest otrok. Štirje smo bili takrat še nepreskrbljeni in smo se le s težavo prebijali skozi življenje. Naša družina na rudnike nima lepih spominov«. Kako je v Zasavju organizirana stranka Zelenih? »Na področju Zasavja glede delovanja naše stranke vlada določena kriza.Če upoštevamo aktivnosti vseh odborov stranke v občinah Zagorje, Trbovlje in Hrastnik obstaja neka kontinuiteta dela le v Trbovljah. V Trbovljah se zeleni vstrajno zavzemamo za izboljšanje ekoloških pogojev življenja. Marsikaj seje spremenilo na bolje ravno zaradi vztrajnosti delovanja zelenih. Želimo, da bi ljudje dojeli, da nam narava ni bila dana v dar temveč v upravljanje. Pred razgovorom ste me popeljali skozi mesto Trbovlje, mimo cementarne in do elektrarne, potem pa še na Dobovec in po njegovi okolici. Pokazali ste mi, kako je v naravi videti uničujoče posledice dolgoletnega onesnaževanja narave. Kdo so glavni povzročitelji takšnega stanja? »Spložno znano je, da velja, ne samo v Zasavju temveč na področju celotne Slovenije, za največjega onesnaževalca Termoelektrarna Trbovlje. Imamo pa še druge onesnaževalce, kot so; industrija gradbenega materiala, kemična tovarna in steklarna v Hrastniku ter seveda tudi trboveljska cementarna. Je pa še nekaj manjših podjetij, ki prispevajo svoj delež pri onesnaževanju samih mestnih središč in okolice, med katerimi sodi Dobovec med najbolj onesnažena območja v Zasaju in širše.« Kaj je novega glede zapiranja Rudnika Trbovlje - Hrastnik in odpravljanja škode zaradi rudarjanja. Ste zeleni zadovoljni z postopki, financiranjem in deli na tem področju? »Zakon o postopnem zapiranju rudnikov razumemo kompleksno. Potrebno je sanirati predvsem rudniške površine in vse, na kar je imelo izkopavanje premoga vpliv. Sanirane površine morajo dobiti predvsem novo kvaliteto. Vprašljivo je saniranje TET, ki ni vezano na zapiranje rudnikov. TET bo delovala tudi še po letu 2006. Kakršne koli namene država z TET ima, mora biti izvedena ekološka sanacija objekta, ki bo omogočala okolju prijazno proizvodnjo. Trenutno je za Trbovlje z okolico, termoelektrarna glavni onesnaževalec in predstavlja ekološko katastrofo za živo naravo tako proti vzhodu, kot jugu in predvsem za Dobovec. S02 in težke kovine, ki jih ta proizvodni objekt emitira v okolico, so pogubne za človeka, rastlinski in živalski svet«. Se da količinsko ovrednotiti onesnaževalce okolja v trbovljah? »Kot primer lahko navedem 30.000 ton emisije S02 s strani TET, istega plina v okolje letno pošlje cementarna 600 ton. Če primerjate samo ti dve številki vam je takoj jasno, kdo je »glavni« pri onesnaževanju. Čisto konkretno, trboveljska elektrarna je največji onesnaževalec v Sloveniji, Zasavje pa ekološko najbolj obremenjeno okolje v Sloveniji«. Kakšen je odnos podjetij do politike stranke Zelenih, ki se zavzema predvsem za razreševaiye ekoloških problemov? So ta podjetja vaši korektni sogovorniki ali nasprotniki? »Želimo doseči aktiven odnos in voditi aktivno politiko ekološke sanacije Zasavja. V začetku svojega delovanja smo zeleni zahtevali takojšnje zapiranje vseh podjetij. onesnaževalcev okolja. Zadnje čase smo spremenili svoje stališče, ker se zavedamo, da ljudje potrebujejo delo. Vendar zahtevamo sanacijo vseh povzročiteljev onesnaževanja okolja. Če govorimo o sodelovanju med podjetji onesnaževalci okolja in stranko Zelenih naj povem, da se z vodstvom in direktorjem cementarne da dogovarjati in pogovarjati zelo konstruktivno ter, da imajo v tem podjetju zelo pozitiven pristop k razreševanju ekološke problematike. Že sama zunanjost cementarne priča, da so odgovorni ljudje naredili veliko, Ekologija kot pojem, je prisotna tudi pri prihodnjih projektih tega podjetja. Povsem drugače je v primeru TET. Tu se lahko dogovarjamo z vodstvom, direktor pa nima razumevanje za naše zahteve in predloge. Preprosto povedano, je nedosegljiv za kakršen koli dialog. Prisoten je tudi klasičen izgovor o pomanjkanju finančnih sredstev za saniranje kritičnega stanja na področju ekologije za katerega glavni krivec je prav TET. Vendar pa isto podjetje porabi ogromna sredstva za zaščito osebnih avtomobilov svojih zaposlenih, naprimer. Kar oglejte si nov most preko save in lepo urejeno pokrito parkirišče. Moti nas tudi informiranje javnosti o stopnji onesznaženosti zraka. Trdim, da merilne postaje niso postavljene na najbolj kritičnih mestih. Podatke o trenutni onesnaženosti, lahko prebivalci najbolj ogroženih območij spremljamo le preko interneta. Povejte mi, koliko ljudi ima internet. Zeleni zahtevamo, da se v centru Trbovelj postavi ekran na katerem bodo sprotno objavljeni rezultati meritev onesnaženja zraka, na posameznih območjih Trbovelj in v okolici. Tudi pri tem projektu je največja zavora, osebno direktor TET. Kaj, kot podpredscnik turističnega društva Trbovlje menite o razvoju turizma v Trbovljah? Turizem ne pozna meja. Menim, da turizem v Trbovljah ima svoje možnosti kljub temu, da trenutno ta dejavnost ne predstavlja večjega finančnega vira za občino. Vendar tudi vlaganja do sedaj niso bila vspodbudna. Glede na veliko število planinskih postojank in cel kup raznih prireditev, bi morali osnove turizma začeti graditi na pohodništvu. Imamo veliko raznih prireditev, smučišča in vspodbudne naravne danosti. Vse to premalo izkoriščamo. Postopno zapiranje rudnika in revitalizacija poškodovanih območij ter izboljšanje stanja na področju ekologije, pomenijo osnove za resno načrtovanje turistične bodočnosti Trbovelj. Čez noč kakšnih bistvenih premikov ne moremo pričakovati, gledano dolgoročno pa se nam vlaganje v razvoj turizma, mora obrestovati. Kaj lahko poleg pohodništva ob minimalnih vlaganjih še ponudimo obiskovalcem? Bogata je naša tehnična dediščina, še ne do konca raziskana arheološka najdišča in seveda naravne danosti. Razvoj turizma pomeni nova delovna mesta. Ko bodo enkrat dani pogoji za turizem bi lahko na Dobovcu ostalo kakšnih trideset ljudi, ki bi se preživljali s turistično dejavnostjo in kmetijstvom, to pa pomeni, da bi meščanom Trbovelj ostalo ravno toliko več delovnih mest v industriji in drugih panogah gospodarstva. Predpogoj je vsekakor, urejena ekologija. Kaj pa razumevanje občine glede razvoja turizma? »V primerjavi z ostalimi zasavskimi občinami, občina Trbovlje kaže največ zanimanja za razvoj turizma. To se vidi predvsem v finančnih vlaganjih posameznih občin v razvoj te perspektivne, gospodarske panoge. Veliko je poudarka na izobraževanju kadrov. Občina financira tudi nekatere delavce, ki delajo na tem področju preko javnih del. Vse to kaže na veliko zanimanje občine za razvoj turizma. Vendar je dinamika razvoja prepočasna. Razvoj turizma je v neposrednem odnosu s cestnimi povezavami, urejenostjo kmetij, športno infra strukturo in seveda urejeno ekologijo v celoti. Program znotraj razvojne koalicije je usklajen. Tudi naša stranka je prispevala številne pripombe. Vse to me navdaja z optimizmom. Želim, da bi bili Trboveljčani in Zasavčani bolj lokal patrioti, kot smo. Kljub vsem pomanjkljivostim moramo vstrajati doma. Zavedati se moramo, da je doma vedno najlepše. Z aktivnim udejstvovanjem slehernega posameznika smo sposobni prebroditi vse težave in Trbovlje spraviti iz črno-sivega vsakdanjika na »zeleno« vejo. M.A.Š. Pismo o nameri združitve podpisano Direktorja Podjetja Gradis Nizke gradnje d.d., Klavdij Kovačič in RGD d.d., Mitja Ribarič, sta 26. marca 2002 v Mariboru podpisala pismo o nameri združevanja. Podjetji bosta z združitvijo zaokrožili ponudbo na področju infrastrukturnih gradenj in dosegli večjo konkurenčnost na domačem in tujem trgu. Gorazd Fale, član uprave Prevent d.d., je ob podpisu o nameri združevanja poudaril:«Združevanje obeh podjetij ni samo ambicija lastnika (Prevent), ki ima v obeh družbah večinski delež. Zaradi sinergijskih učinkov podpirata združitev tudi upravi obeh podjetij, kar se je pokazalo na seji nadzornega sveta, kije bila v torek v Mariboru. Prevent želi z združitvijo postati pomemben izvajalec vseh infrastrukturnih del v Sloveniji in drugje. Skupščini obeh družb naj bi do konca leta sprejeli ustrezne sklepe o združitvi in s tem omogočili formalno izvedbo združitve z vpisom v sodni register. Na novinarski konferenci dne 28. 03. 2002, ki je bila v Trbovljah je Gorazd Fale, član uprave Prevent d.d. pojasnil novinarjem namen združevanja, organiziranost družbe in strategijo nastopanja na trgu. Mitja Ribarič vidi v združevanju predvsem perspektivo razvoja RGD,enakopravnejši odnos med partnerji in doseganje boljših pogojev poslovanja in cen na trgu, kot do sedaj. RGD je posloval v letu 2001 s pozitivno ničlo oziroma, je dosegel 9,6 mio dobička. Zaradi nepravočasnega plačevanja s strani pogodbenih partnerjev pa ima podjetje kljub dokaj uspešnemu poslovanju probleme z izplačili plač svojim delavcem. NLAŠ. USPEH MLADIH AVTOMEHANIKOV SREDNJE STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE CELJE V sklopu sejma Avto in vzdrževanje, kije bil v Celju med 14. in 17. marcem, je potekalo tudi tekmovanje avtomehanikov za naslov “avtomehanik leta”, ki ga organizira Celjski sejem in Obrtna zbornica Slovenije. Tekmovanje je potekalo na dveh ravneh, in sicer so tekmovali profesionalni avtomehaniki in njihov podmladek. Med mladimi avtomehaniki so tekmovali tudi dijaki Srednje strokovne in poklicne šole. Tomo Podgoršek, Milan Ravšnik in Admir Dizdarevič, vsi obiskujejo tretji letnik smeri avtomehanik, so dosegli prve tri najboljše rezultate na tem tekmovanju. Dijake sta na tekmovanje pripravljala Maks Pišotek, dipl. inž. (praktični del) in Ivan Schuller, inž. (teoretični del). NOV LOGOTIP Ultra je uvedla nov logotip, ki temelji na dinamičnem in enostavnem znaku iz dveh stikajočih se krogov, ki spominjata na znak neskončnosti. Logotip je izdelala oglaševalska agencija Futura DDB. HRASTNIČANKE BODO LEPŠE V soboto, 23. marca so predstavniki KEUNE iz Maribora, v salonu Ana predstavljali proizvode svojih izdelkov, nove načine barvanja las in novosti striženja. Strokovnega izobraževanja se je udeležilo 10 frizerk iz Hrastnika in okolice. Fanti Moljk tema II. MALTRAVNA 2002 Srednja šola Zagorje: OD PEPELNIČNE SRE Na Srednji šoli Zagorje so 26. marca pripravili razstavo slovenskih velikonočnih jedi z naslovom »OD PEPELNIČNE SREDE DO VELIKE NOČI«. Dijakinje in dijaki so pod vodstvom učiteljice kuhanja Anite Roglič in učitelja strežbe Silva Laznika iz literature poiskali običaje iz slovenske narodne kuhinje v naslovnem obdobju in jih povezali z dogodki iz Biblije. Tako so našli najbolj znane postne jedi, ki se razlikujejo od pokrajine do pokrajine, od vasi do vasi, v osnovi pa so,- juhe z ajdovo kašo, ajdova zlevanka z bučnim oljem, mlečna repa, mlečna fižolova juha, koruzni žganci brez zabele, močnik, krompirjeva solata, prežganka, kompot iz suhega sadja, v gostilnah so za popotnike pripravili postno jed iz ribe. Na Velik četrtek so pripravljali špinačo iz mladih kopriv za čiščenje telesa in duha, saj je post čas skromnosti, ko se vse umiri, zavestno se odpovemo določenim jedem in tudi obroke količinsko zmanjšamo. Poiskali in naredili so butarice različnih predelov v Sloveniji, ko jih na cvetno nedeljo, teden dni pred veliko nočjo, verniki nosijo v cerkev kot simbol Kristusovega prihoda in odhoda z Oljske gore v Jeruzalem. Poiskali so zančilne jedi iz »žegna«, ki so jih imeli v sedemnajstem in devetnajstem stoletju na slovenskem. Butarice kot jih delajo po slovenskih krajih: ljubljanska, gorenjska, istrska, bloška, dolenjska, zasavska Žegnanjske jedi Velikonočni pogrinjek Pripravljena miza s postnimi in velikonočnimi jedmi Aleluja (repni olupki, ajdova moka, krompir, zabela), velikonočni ajdovi štruklji S E tema II. MALTRAVNA 2002 DE DO VELIKE NOČI Zapisali so, da se je v devetnajstem stoletju izoblikovala taka vsebina žegna: prekajene krače, okrogle potice, medeni kolači, rdeče pobarvani pirhi, korenina hrena in repni olupki. Vsaka od teh jedi je imela in ima še danes svoj simboličen pomen. Krača predstavlja Kristusovo telo, pirhi kapljice krvi, repni olupki okove, okrogla potica trnovo krono, klobase kristusove rane, hren zadnji požirek kisa in žolča. K žegnu nesejo vse lepo pokrito na veliko soboto ter se tisti dan teh dobrot še ne dotaknemo. Na veliko noč, v nedeljo, pa glava družine razdeli dobrote pri velikonočnem zajtrku ali po maši. Suha ajdova juha (juha od prekajenega mesa, ajdova kaša), žganci, velikonočni kolač, potica Močnik, šunka v testu Strežba in degustacija E E Posvet in pogled pred nastopom Ustvarjalci prikazanih dobrot zdrav duh ORKESTER VIVA SE UVELJAVLJA ŽE 10 LET Rekli so, da jih je skupno sedemdeset. Ampak kjer odzvanja Orkestra VIVA glasba, je vedno pestro in družabno, zato v svojo družbo radi povabijo še druge. Kot so povdarili na jubilejnem koncertu ob 10-letnici delovanja v soboto, 6. še 33 bronastih, 3 srebrne in 4 zlate Gallusove značke, so kot dobri družabniki zlasti pohvalili še sodelovanje z dirigentom Dragom Peterlinom in s predsednikom orkestra VIVA Vladimirjem Kojnikom. In kot se za jubilejno Mladinski pihalni orkester glasbene šole VIVA v vsej veličini - kar 33 bronastih Gallusovih značk! aprila v DD Zagorje, pa v svoji družbi najbolj čislajo svoje dobrotnike oziroma sponzorje, kateri so jim omogočili, da so lahko odšli na številna tudi mednarodna gostovanja in tekmovanja, kjer so poželi več prvih nagrad. In med temi so se na koncertu, ki gaje vodil druženje spodobi, se je na koncert odzval tudi zagorski župan Matjaž Švagan, kije z orkestrantom VIVE tudi vnaprej zaželel veliko optimizma in dobre glasbe. Toda ker so povsod po svetu navezali tudi prijetne stike s katerimi si občasno izmenjujejo Drago Butja, zlasti zahvalili generalnemu pokrovitelju STUDIU MODERNA Zagorje in s tem seveda Liviji Dolanc in Sandiju Češku. Kljub temu, da je na koncertu IgorTeršar iz JSKLD RS podelil najbolj vztrajnim v orkestru gostovanja, so z veseljem povedali, da so pred leti gostili svetovno priznanega dirigenta Carlosa Kleiberja, kije mladim godbenikom podal vspodbudno kritiko, kar je še posebej motiviralo orkestrante, da so tudi na Midwest Glinic v Chicagu očarali publiko in dobili najboljše ocene. Kar na štirih mednarodnih telmovanjih pa so doslej osvojili prva mesta. Gostovali so že v zaigrala klarinetist Jože Kotar in kitarist Bor Zuljan. Zaslužnih šest (Matjaž Švagan, Sandi Češko, Drago Peterlin, Matej Zupan, S Sandiju Češku zlato plaketo VIVE pihalnega orkestra GŠ Zagorje; ” na koncu podelitev so člani orkestra izročili zlato plaketo tudi svojemu predsedniku, vseskozi skrivajoč pred njim scenarij Nemčiji, Italiji, Avstriji, Angliji, Ameriki, na Norveškem, Češkem in Madžarskem ter v svojo družbo vedno privabili take, ki jim prija Branko Repe in Gregor Brinjevec) pa je prejelo še zlato plaketo VIVE-mladinskega pihalnega orkestra GŠ Zagorje. Prva klop orkestra g dobro odigrana glasba. Zato je bil S tudi jubilejni koncert navdihnjen s “ številnimi vtisi, zavrteli so nekaj videoposnetkov s svojih gostovanj ter ob mnogih čestitkah zaigrali še skladbe iz doslej treh izdanih zgoščenk. Ob jubileju so v avli DD Zagorje pripravili tudi razstavo ter izdali brošuro in že četrto zgoščenko, ki sojo posneli v Studiu Zlati zvoki v Kisovcu, na koncertu pa sta kot solista z orkestrom VIVA Kot je še dejala Danica Kovač, ravnateljica GŠ Zagorje, pa je za uspeh potrebno tudi veliko vaditi ter seveda zaupati v ljudi, s katerimi orkestranti VIVE pač znajo zaigrati prave melodije. Da jih je sedaj petkrat toliko, kot jih je bilo na začetku, pa je bil potreben trud vseh tistih, ki zaupajo v uspešnost VIVE-mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Zagorje. Rit. S CO O s s CO trinajsti ca Pavla Zadobovšek ZGODVINSKI SPOMIN - OPOMIN ZA DANES Pripravljamo se na tretji Zbor ZASAVČANOV z željo, da se ponovno srečamo z njimi, ki nam morajo in znajo pošteno utemeljeno odgovoriti na vprašanja: kaj načrtujejo politiki lokalnih skupnosti in naši poslanci v Državnem zboru, da bodo imeli Zasavčani in Zasavčanke možnosti do zaposlitve, za pošteno in človeku primerno preživetje? Število iskalcev dela se ne zmanjšuje, odpuščeni zaradi stečajev čakajo na odpravnine in neizplačane osebne dohodke, stečajni upravitelji “mirno živijo” na račun stečajne vrednosti, zaposleni zdravniki stavkajo zaradi nizkih plač, avtoprevozniki so zaprli mejni prehod in še je dejstev, kijih socialno ogroženi državljani strpno prenašajo tudi v Zasavju. Najstarejši upokojenci pa se spominjajo socialne stiske Zaeavčanov v tridesetih letih prejšnjega stoletja v času stopnjevanja svetovne gospodarske krize pred pričetkom 11. svetovne vojn. Rudarji so takrat delali le 2 šihta na teden, leta 1934 je izbruhnila celo gladovna stavka, po stavkah je sledilo odpuščanje rudarjev ter sodni procesi proti voditeljem delavskega gibanja, itd. Lastniki Zasavskih rudnikov in tovarn niso hoteli, niti znali razumeti lačnih in bosih otrok brezposelnih knapov in tovarniških delavcev. Prisluhnili niso niti ženam stavkujočih, ki niso imele kaj dati v lonec za potešitev lakote svoje družine. Tako je bilo! Naj se zgodovina ne ponovi, znamo pribiti, nočemo pa prizanati, da nemoralne socialne razlike / plače v razmerju 1:30 / izzivajo danes še hujše politične, socialne in družbene razmere. Spoštujemo akcijo Društva prijateljev mladine, ki vsako nedeljo zvečer kliče preko TV oddaje MARIO na pomoč gledalce, da naj prispevamo za otroke, ki živijo v resnično socialno ogroženih družinah. Prav je, da se odzivamo po svojih možnostih. Mislim pa, če bi se vsakokrat odzval po eden od tistih, ki imajo po en ali dva milijona mesečnih dohodkov, bi bila nabirka večja. V Ustavo so znali napisati, daje "Slovenija pravna in socialna država", da ” otroci uživajo posebno varstvo in skrb” in "da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo”. Da pa je država tudi odgovorna za izvajanje socialne politike pa niso zapisali v Ustavo. Zakaj potem vlada plačuje razvejanost socialnih služb, ki puščajo najbo 1 j socialno ogrožene otroke civilni družbi in TV oddaji Mario. Nabirkam pa se odzivamo nemilionarji in predvsem tisti, ki smo v zgodni mladosti pred drugo svetovno vojno na lastni koži občutili posledice nehumanega kapitalističnega sistema. V soglasju vladarjev-kralja in vladujočih političnih strank. Tretji Zbor Zasavčanov pa bo posvečen tudi zgodovinskemu spominu na žrtve nacifašističnih okupatorjev nad organiziranimi uporniki Osvobodilne fronte pred 60 leti v Revirjih. TRBO Peter Motnikar EVO NAS, EUROPA! »Slovenske pičke!«, »Ubij Janeza!«, »Slovenska ološ!«... Vse to in še več so morali poslušati slovenski navijači, ki so se odpravili na »prijateljsko« nogometno tekmo med Hrvaško in Slovenijo. S tega mesta ne bi veliko razpravljal o početju hrvaških navijačev, ki so pretepali slovenske in uničevali njihovo lastnino. Bolj mi gre v nos ravnanje hrvaških policistov. Da imajo Hrvati težave s svojimi policisti, je splošno znano dejstvo. Seveda, prej so imeli službo v skupni domovini, kjer je bilo precej kriminala, nato so se lahko izživeli še v vojni za svojo domovino, nakar je bilo vojne kar naenkrat konec in hrvaški policisti so spet postali »prometnici«. Da pa so njihovi policisti milo rečeno »glupi«, nisem mogel verjeti - vse do usodne srede. Ali veste, kakšen je najbolj enostaven način za znerviranje nasprotnikovih navijačev? Zadrževanje na meji in nato kratek izlet okoli Zagreba in to kljub temu, da se je tekma že zdavnaj začela. Upam si trditi, da je pri pretepanju slovenskih navijačev posredno sodelovala tudi hrvaška policija. Kako si drugače razlagati dejstvo, da so po tekmi zadrževali slovenske navijače, ko je splošno znano, da na nogometnih srečanjih najprej s tekme pospremiš gostujoče navijače skozi varni koridon, ki je skrbno načrtovan in varovan do točke, ko na navijače ne bi več pretila nikakršna nevarnost medsebojnega spopada. Toda pametni »prometnici« so najprej s tekme spustili Bad blue boyse, da so slednji lahko zavzeli svoje položaje ob parkiriščih, semaforjih in parkih in potrpežljivo čakali na nič hudega sluteče Slovence. Epilog je vsem dobro znan - toda ravnanje hrvaške policije je naravnost šokantno. Ko bi morali posredovati in zaščititi človeka in njegovo imetje, so bili preveč obremenjeni z »domovinskimi kompleksi« in so Slovencem vpili: »Šta drugo očekuješ - sad si na Balkanu!« Ma ne, a res? In ti Hrvatje hočejo priti v Evropo? Ja, seveda, mi Slovenci jim bomo pri tem pomagali s svojimi izkušnjami, za piko na i pa jim bomo odrezali kos svoje pogače (beri: ozemlja). Kaj bo sedaj sledilo? Glede na izkušnje v preteklosti se bodo slovenski in hrvaški politiki še naprej srečevali v smislu »saj se nič ni zgodilo«, se smejali in nastavljali fotografom, medtem pa bo marsikateri navijač za vse večne čase zaznamovan s poškodbami ali v večini primerov s slabimi spomini. Z veliko upravičenostjo se lahko bojimo naslednjega gostovanja hrvaških navijačev v Sloveniji, pa naj si bo to v kateremkoli športu. Grem stavit, da jih bodo Hrvatje dobili po kepi. A vendarle ne tako hudo, kot sojo skupili naši navijači v Zagrebu. Zakaj? Ker bo naša policija na spopad zagotovo pripravljena in ga bo na vse načine skušala preprečiti. Kajti naša policija ne dela tako kot hrvaška, kiji ni mar za »slovenčke«. Pa tudi zato, ker smo Evropi bližje kot Hrvati. Imamo evropske politike, evropsko vlado, evropski parlament, evropsko letalo, evropsko policijo. Sloviti hrvaški pisatelj je pred leti že vedel, zakaj je zapisal naslednje vrstice: »Bojte se črnogorskega junaštva, srbskega poštenja in hrvaške kulture...« Mi pa dodajamo - in slovenske reprezentance, kije na vse napade na slovenske navijače najbolje odgovorila na igrišču. Pazite se nas, purgerji! Intervju ANIMIRAN SPOT SKUPINE ORLEK, KI AVGUSTA ODHAJA IGRAT ČEZ LUŽO Skupina Orlek ima nov videospot za prvo pesem z albuma TETovirani 3 - PERKMANDELJC. Avtor animiranega videospota je Dušan Kastelic, priznan oblikovalec in animator, dobitnik nagrade Zlata ptica za strip za leto 1999, Grumovega priznanja leta 2000,... Z njim in skupino Orlek sem se pogovarjala o Perkmandeljcu, ki je zagotovo nekaj posebnega v slovenskem glasbenem svetu. »Ko so zaprli rudnik, je poleg rudarjev brez dela ostal tudi jamski škrat Perkmandeljc. Kot mnogo brezposelnih rudarjev tudi Ferk cele dneve poseda pred televizorjem, žalost utaplja v ogromnih količinah piva ter obuja spomine na stare dobre čase...« Koliko stane takšen videospot? založila pomeni, da nam ne Kdo vse je financiral? izplačuje tantiem (procentov od ORLEK: »Založba je delno prodanih plošč), vse dokler se z založila, vendar kljub temu, da smo našim deležem ne pokrije njihov plačali le en del, večji del pa je vložek. Npr. nazadnje smo honorar Dušan sponzoriral, je to še vedno pospravili v žepe lani junija, ko smo zelo visok znesek za slovenske igrali v Avstriji." razmere. Iščemo še druge DUŠAN KASTELIC:«Izdelava sponzorje, oziroma koncertiramo, takšnega animiranega filma je vse izkupičke pa namenjamo za ta seveda zelo draga. V Sloveniji si spot oziroma vse ostale stroške noben ansambel ne bi mogel promocije, videospot TETovirani 3 privoščiti polne cene. Orleki so mi in druge stroške, kljub temu, da je pač plačali, kolikor so zmogli, tudi snemanje plošče v celoti čeprav s to vsoto nisem pokril niti založila založba. To, da je založba materialnih stroškov. O konkretni ceni ne bi govoril, se pa vrti v rangu je nastajalo skoraj eno leto. Seveda boljših slovenskih videospotov. pa v tem letu nisem delal samo tega Perkmandeljca nisem delal zaradi - mi je pa od vseh projektov Perk denarja. Kot sem že omenil, je bil vzel dalež največ časa. Perk je bil moj glavni motiv, da se naučim delati s programi za računalniško 3D animacijo. Ko se mi zatakne, brskam po Internetu, kupujem knjige,... dokler ne najdem rešitve. moj hobby-projekt, ki sem ga delal vsako prosto minuto in veliko neprespanih noči. Zame je bil glavni motiv, da se naučim delati s 3D programi za animacijo. Ko sem Projekt je bil torej v korist o boji h-Orleki so dobili zabaven videospot, jaz pa sem se pri delu ogromno naučil.« Koliko časa jc nastajal Perk? DUŠAN KASTELIC:«Vse skupaj začel delati, o vsem skupaj nisem veliko vedel - po letu dni pa že kar mojster.« Odzivi na videospot iz tujine? ORLEK:«Odzivi so zelo pozitivni. Zelo velik obisk je na naši spletni strani (www.orlek.org), kjer si lahko videospot tudi ogledate. Največ zanimanja je v Ameriki, tam se bo tudi predvajal, saj so že izrazili konkretne želje za TV show-e. Sedaj so kasete trenutno v Avstriji, kjer se snema spot na ameriški NTSC sistem.« DUŠAN KASTELlC:«Prave odzive iz tujine šele pričakujemo. Zaenkrat sem videospot pokazal samo majhni skupini navdušencev Kakšne so možnosti videospota v tujini? DUŠAN KASTELIC:»Iskreno povedano - ne vem. To je namreč moj prvi glasbeni spot in pojma nimam kako deluje glasbena industrija po svetu. Verjetno pa je poleg dobrega videospota potrebno vložiti v promocijo ogromno denarja, veliko truda, imeti možne komolce in ogromno sreče. Veliko slovenskih glasbenikov je že za animacijo, s katero se dobivamo na Internetu. Med njimi je tudi precej vrhunskih animatorjev, ki so zaposleni pri Pixarju, ILM-ju itd.... Odzivi iz teh strokovnih krogov so bili zelo dobri (dobil sem tudi par ponudb za delo v tujini). Potem pa se je glas o risanki ponesel kar sam od sebe. Danes se risanka nahaja na mnogih strežnikih po celem svetu in ogledalo si jo je ogromno ljudi. Pravi odzivi pa bodo še prišli, ko se bo spot začel vrteti po televizijah in po glasbenih oddajah. Za to pa bodo seveda morali poskrbeti Orleki.« poskusilo srečo zunaj. Večini ni uspelo, ker so tujcem hoteli prodati glasbo, kakršne imajo sami dovolj. Orleki pa igrajo glasbo, kakršne v tujini ne poznajo in bi lahko bili zelo zanimivi.« Glede na visok vložek verjetno veliko pričakujete od tega videospota... ORLEK:«Vložek je sigurno visok, zato upamo, da bomo s tem dobro spromovirali zadnjo ploščo TETovirani 3 in tudi samo skupino Orlek, tako v Sloveniji, kot tudi v tujini. V Sloveniji seje spot že začel vrteti in na vseh televizijah požel velik uspeh, to se predvsem vidi tam kjer imajo lestvice - ponekod se je že prvi teden uvrstil na prvo mesto, ali pa vsaj zelo blizu.« Sodeloval si že pri prejšnji plošči (Salamurca), oblikoval ovitek. Kako vidiš Orleke, kako bi ocenil njihovo zadnjo ploščo? DUŠAN KASTELIC:«Zelo pisana plošča. Nekaj pesmi je naravnost fantastičnih. Je pa na CD-ju tudi nekaj pesmi, ki imajo malo težjo vsebino - niso tipično »Orlekovsko - veseljaške«, zato ne Philadelphiji). Ta festival obišče v enem tednu preko milijon ljudi. Na tem festivalu so nastopale že največje svetovne zvezde kot so: Alannis Morissette, Sheryl Crow, Ray Charles,... tudi letos bodo nastopili nekateri zelo priznani svetovni glasbeniki: Michael Bolton, Al Di Meola, Roger McGuinn (pevec skupine Birds),... Po poti nazaj pa bomo igrali v Nemčiji, v mestu NViesbaden, kjer bomo igrali na otvoritvi vinskega vem, kako jih bo sprejela publika, ki je navajena bolj udarnih viž. Vsekakor je super, da Orleki kljub več kot desetim letom delovanja še vedno rastejo in so iz plošče v ploščo boljši. Kar pomeni, da imajo še ogromno idej in volje do dela. Se že veselim naslednje plošče!« festivala. Koncert bo v središču mesta, pod mestno hišo. Septembra pa gremo ponovno v Nemčijo, na klubsko turnejo in sicer v mesta: Halle, Bonn in Plauen (tam smo že igrali leta 1997). V Sloveniji pa bomo igrali: 19. aprila - Šentjur pri Celju, 25. aprila - Hala Tivoli, 11. Kje vse bodo Orleki čez poletje? ORLEK:«Čez poletje bomo precej nastopali. Nekaj koncertov bo tudi v Sloveniji, kar precej pa v tujini. Najprej bomo imeli v začetku avgusta tri koncerte v ZDA, na velikem festivalu v Betlehemu (pri maj - Deskle pri Anhovem. Podrobnosti lahko preberete na naši spletni strani.« Katjo S. fotografije:arhiv Orlek Ofelept^pvafc idejef v* Si 'm: 041/395 Anica ZdMfn s.p. / Izlake 447!! 1411 Izlake AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32,1411 Izlake Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 \MALKER MARN, s.p. /jC, ___>4;, Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe ‘ ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel. 56-26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure. DEKOR, Obrtniška ulica 19, Trbovlje, tel. 56-21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 1900 ure. Bogata izbira vseh talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij_______________________ ART OPTIKA d.d Poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel. 03/56-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel. 03/56-29-041 ‘Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev ‘Etuijiza očala ‘Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala ‘Drobna usnjena galanterija OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE INFORMACIJE: 03-56-64-250 040/267-411 Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si y IZJEMNO UGODNO ! Gran Canaria V ZADNJEM HIPU: 13.04.: 69.900 SIT!! VIKEND V ISTAMBULU, KAPADOKIJA ZA 10 DNI, TAJSKA, KRIŽARJENJE PO NILU, KITAJSKA VABI, ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE: - V DEŽELO DRAKULE, TRANSILVANSKIH GOZDOV, CEAUSESCUA,... V ROMUNIJO! -PRVOMAJSKE POČITNICE IN POTOVANJA PO EVROPI -ali pa NA SREČANJA IN ŽURKE VZDOLŽ JADRANA: V VELO LUKO Z OLIVERJEM DRAGOJEVIČEM V PRIMOŠTENU DALMATINSKA »FEŠTA«; RABAC, MALINSKA, NOVI GRAD GOSTIJO ŠPORTNO DRUŽABNA SREČANJA PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! 2002 $Z 3'lt'H/l?! 'mgomo 'V/is šz .■ -K OGLEDU BAVARSKIH GRADOV ZA 24.800 SIT -k nakupu INTEGRALOVIH DARILNIH bonov! ZA VAŠO MATURANTKO, MATURANTA NAJLEPŠE DARILO: POTQM&Lim BON Agencija Zagoije: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBDTA08:00 - 12:00 iD POTOVANJA IN... ip POTOVANJA z INTE47VU-Z7M- TEORAL .A. INTEGRAL -A. INTEGRAL .A. INTEGRAL PERMANENTNI MAKE-UP Trajni permanentni make-up nam omogoča oblikovanje obrvi, obrobljanje oči in ustnic v poljubni barvi. Z vnašanjem naravnih pigmentov v zgornjo plast kože poudarimo lepoto obraza in si olajšamo jutranje ličenje. TEMPTOO Model: Romana KOTAR Foto Borut RAZPOTNIK TEMPTOO Temptoo je nov moderen način poslikave telesa, ki drži tudi do 10 let. Izvajamo jo z novo sodobno aparaturo, ki nam omogoča aplikacijo pigmenta skoraj brez bolečin. V1TALIS KODRMAN d.n.o. Praprošče 15, Litija Tel.: 01/8984-329 GSM: 041- 952-545 ta flrbčna DNEVNIK DRUŠTVA DPMŽ TRBOVLJE: KONEC DOBER, VSE DOBRO. zaradi zasipalnih del žive ostale zakopane pod trdimi umetnimi nanosi zasipalnega materiala. Tako bi jim bila onemogočena vsakršna možnost, da prilezejo na piano. Naše društvo se je med drugim povezalo tudi s kolegi iz Društva za opazovanje in proučevanje dvoživk in plazilcev, ki se na te specifične vrste živali, njihove navade in način nasvetu kolegov še nekaj dni pozorno ogledovali prizorišče v primeru, da bi se pojavila še kakšna zapoznela prebujena žival. 21. marec in naprej-S strani hrastniškega Centra za socialno delo smo bili obveščeni o primeru namerne trajne zapustitve psa. Predstavnika društva sva skupaj s pristojno socialno delavko obiskala '■■MM ■ v v3%>< . g II r K) * ^4 Od 16. do 24. marca- Delo na Društvu proti mučenju živali Trbovlje je skoraj vedno nadvse pestro in le malokdaj se zgodi, da ni kakšne stvari, ki ne zahteva pomoči ali sodelovanja društva; če drugega nič, so tu nepogrešljivi in večni različni telefonski klici prebivalcev iz Zasavja in še od marsikje drugod po Sloveniji. Dnevi med letošnjim 16. in 24. marcem so bili predvsem povezani z izpraznitvenimi deli zaradi odstranjevanja trboveljskega ribnika na vrhu Šuštarjeve kolonije oziroma v naselju Ribnik kot ene izmed posledic rudarjenja. Društvo se je v zadevo oziroma spremljanje te aktivno vključilo zaradi dejstva, ker sta bila ribnik in njegova okolica dom za več različnih vrst živali. Kot je znano, so v ribniku dolga leta bivale različne ribe, žabe in vodne želve, okoli njega pa divje race, goži, belouške,... idr. Zaradi zgodnjega letnega časa je kljub nekajdnevnim ugodnim temperaturnim razmeram namreč obstajala možnost, da živali, ki so zimo prebile zakopane v nekaj metrskem blatnem dnu ribnika, še niso prišle na piano, zaradi česar je obstajala velika nevarnost, da bi življenja precej bolje spozna, kakor mi. Kljub temu, da naj bi člani ribiške družine po pripovedovanju očividcev ob izpraznjevanju ribnika preseljevali ribe in vodne želve, smo si skupaj s kolegi ogledali razmere in stanje. Poleg tega pa so naši prizadevni posamezni člani po gospoda, ki že od lanskega decembra prostovoljno skrbi za zapuščenega tujega psa, si ogledala situacijo, napravila zapisnik, pisno opozorila oziroma pozvala lastnico psa ter z zadevo seznanila tudi pristojne državne in lokalne inšpekcijske službe. Zadevo smo si še nekajkrat kontrolno ogledali in tudi spremljamo njeno reševanje. Zadeva je potrebna prioritetnega reševanja tudi zaradi tega, ker ima začasni skrbnik zapuščenega psa hude zdravstvene težave in bi moral biti že hospitaliziran. Vendar le-to odklanja, dokler ne bo ustrezno poskrbljeno za psa. 29. marec in naprej- V okolici 'Trbovelj so na lokalni gozdni poti našli zapuščeno psico z osmimi mladiči. Najditelji so se obrnili za pomoč na naše društvo, od kjer smo jih skladno z ustrezno veljavno zakonodajo in ogledom primera preusmerili na pristojne občinske službe. Zaradi vmesnih praznikov in dopustov, so seveda ob delni pomoči društva morali rokave zavihati predvsem najditelji oziroma začasni skrbniki zapuščenih pasjih sirot. Tudi s pomočjo Radia Trbovlje jim je na koncu uspelo najti dom za psico in sedem mladičev, zadnji izmed kužkov pa je ostal kar pri najditeljih. Konec dober, vse dobro. Dnevnik je napisal predsednik Društva proti mučepju živali Trbovlje Roman Thrnšek. Ureja Igor Goste Procesija na Velikonočno nedeljo pred župnijsko cerkvijo Sv. Petra in Pavla (jutro). SPOMLADANSKI UTRINKI Čeprav se tam pa tam še sili sneg, je pomladno sonce močnejše. In tudi prijetnejše. Nudi nam veliko lepih uric za sprehode, oglede, sanjarjenja.... Tudi našemu fotografu Tomu Brezovarju, ki je med potjo poslikal še nekaj zanimivih utrinkov v Zagorju. Slike Tomo Brezovar, besedilo Igor Goste Na piano, soncu nasproti, so prišli tudi otroci in mamice. Nekdanjo miniaturno čevljarsko delavnico tudi pomlad ni obudila. lepa je narava Strupene rastline (2) Beseda ‘strupene’ rastline ima zelo širok pomen. Pri nas veljajo za strupene tiste rastline, ki na kakršni koli način ogrožajo naše zdravje ali celo povzročajo smrt. Zato mnogokrat prehitro reagiramo in z lahkoto odstranimo te rastline z naših dvorišč, kljub temu, da obstaja zelo majhna možnost zastrupitve. Pri tem pa pozabljamo na različna živa bitja, ki so mogoče celo odvisna od teh rastlin. Tu bi omenil navadni bršljan - Hedera helix, ki je za gozdno divjad prava poslastica. Tako pozimi lovci marsikje podrejo drevesa, ki so poraščena z bršljanom in zelo hitro gozdna divjad obere drevo vseh listov bršljana. Pri človeku bršljan povzroča slabost, močno bruhanje in drisko. Najbolj so strupeni plodovi, ki so prav tako poslastica za nekatere gozdne ptice. Gozdne ptice so se prilagodile na strupene jagode tako, da jih ne prebavijo v celoti. Seme, ki se nahaja v jagodah izločijo z iztrebki. Pri tem pa ptice nehote širijo semena bršljana po gozdovih in vrtovih. Bršljan pa ni edina rastlina katera po naključju zaide v vrt. Najznačilnejša rastlina, kot tudi najbolj nevarna je volčja češnja -Atropa belladonna, ki se pojavi kot mlada rastlina že zgodaj spomladi ter v neurejenem vrtu zraste v srednje velik grm. Na grmu se že sredi poletja pojavijo velike jagode, ki vsebujejo največ strupa atropamina, ki že v majhnih količinah povzroča smrt. Smrtna doza za človeka je 10 do 20 jagod. Jagode in listje kuhane v vinu so nekoč uporabljali za lastno zadovoljstvo, saj menda povzročajo spolno nebrzdanost. Zanimivo je, da so ženske že v starem Rimu nakapavale sok plodov v oči, da so se jim razširile zenice in bile tako privlačnejše. Od tod tudi pomen besede belladonna, ki izhaja iz italijanščine in pomeni lepa ženska. Pri rastlini pa lahko pride do zastrupitve tudi neposredno z zaužitjem mleka živali, katera seje predhodno hranila z rastlino. Mnogih rastlin pa ni potrebno zaužiti, da odkrijemo njihovo strupenost. Rastline lahko povzročajo tudi kontaktno alergijo. Tako se na koži pojavijo izpuščaji ne da bi vedeli zakaj. Mnogokrat tako obtožimo mrčes ali pokvarjeno hrano. Pri tem pa pozabljamo, da lep sortiment rastlin povzroča te vrste vnetji. Zato bodimo pazljivi pri naslednjih rastlinah; Krokusih, če jih nabiramo za namizni aranžma. Prav tako pri ciklamah, narcisah, tulipanih, trobenticah.... Tudi v domovih se nahajajo rastline, ki so zelo strupene ali pa povzročajo kontaktno alergijo. Najzanimivejša je tako difenbahija, kjer lahko že dotik povzroči kožno vnetje. Zanimivo je, da lahko že vonj rastlin povzroči določeno vrsto zastrupitve. Kar opazimo kot glavobol. Tako je znano, glavobol povzročajo šmarnice, krokusi, teloh in rumeni sleč. Danes zelo redko prihaja do kakršnih koli zastrupitev z rastlinami, res pa je, da se je povečala poraba rastlin, katerim pravimo v modernem svetu ‘mamila’. V ta namen uporabljano za neke vrste počasno zastrupljanje organizma vinsko trto, hmelj, tobak, mak in konopljo. Slika in besedilo: Sašo Taškar Sašo Taškar s p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 - načrtovanje in urejanje vrtov - svetovanje - obrezovanje dreves - urejanje grobov - izdelava vodnih objektov DINOZAVRI V NAŠI SOSESKI Ljubljana, 3. aprila 2002. Da bi premostili časovno razliko 70 milijonov let, je treba prepotovati le nekaj kilometrov. Priložnost za to ponuja mednarodna razstava Dinozavri Krasa in Istre, ki jo je Palentološki inštitut Ivana Rakovca Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije za znanost in umetnost ( PUR ZRC SAZU) otvoril v kazematah Ljubljanskega gradu. Avtorji razstave so Adrijan Košir, Irena Debeljak in Bojan Otoničar. Na razstavi je mogoče videti ostanke rastlinojedih in mesojedih dinozavrov ter drugih vretenčarjev iz prazgodovine, npr. rib, žab in krokodilov, ki sojih našli na Hrvaškem, v Italiji in v Sloveniji. Razstava obsega multimedijsko predstavitev najdišč pri Kozini, Devinu in Bolah, prikaz geološke evolucije ozemlja ter kopenskih in morskih okolij v obdobju krede. Poleg avtentičnih fosilnih ostankov so na ogled še rekonstrukcije skeletov v naravni velikosti. Najmlajšim pa je na voljo t.i. dinopeskovnik, model najdišča dinozavrov, v katerem bodo otroci lahko izkusili “izkopavanja." Ob razstavi so na voljo majice in razglednice s priložnostnimi motivi (natisnjene so v majhnem številu izvodov, motivi pa bodo med trajanjem razstave vsakič dugačni), pošta 1101 pa je izdala priložnostni žig. V preddverju razstave si je mogoče ogledati zbirko fosilov na poštnih znamkah. Vstopnina za razstavo je 500 SIT za otroke, dijake, študente in upokojence ter 1.000 SIT za druge. Razstava bo odprta do 30.junija 2002. Lela B. APRIL - MESEC OMEJENIH SERIJ • Renault Twingo Air 177.600 SIT prihranka • Renault Twingo Flamingo 101.000 SIT prihranka • Renault Kangoo Air 270.000 SIT prihranka •Renault Clio Air 237.700 SIT prihranka •Renault Clio Extreme 103.000 SIT prihranka • Renault Thalia Air 131.000 SIT prihranka • Renault Megane Air 290.000 SIT prihranka •Renault Megane Fairway 337.000 SIT prihranka •Renault Megane Šport Way 380.000 SIT prihranka •Renault Scenic Air 297.000 SIT prihranka •Renault Scenic Fairway 278.000 SIT prihranka • Renault Scenic Rx4 Šport Way 354.000 SIT prihranka •Renault Laguna Šport Way 288.000 SIT prihranka Megane LETNIK 2002 • Če se odločite za nakup novega Megana ali Scenica in istočasno ponudite v odkup svoje rabljeno vozilo vam nudimo popust v višini 200.000 SIT Vroče cene - ponudba BUSINESS za pravne osebe in samostojne podjetnike________________________________________ •Nazalogi novi Trafic Furgon; Master popusti od 100.000 SIT do 600.000 SIT G Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si zdrav duh OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE - PELARGONIJE Nastopil je pomladanski čas, ko začnemo razmišljati kaj izbrati in kaj saditi v cvetlična korita. Pred nakupom rastlin preglejmo kakšna korita imamo, saj je od zasaditve posameznega korita odvisen celoten uspeh. Če je le mogoče segamo po koritih, ki so dovolj široka in visoka. Cvetlična korita, ki so bila nasajena lansko leto pa moramo z ustreznimi sredstvi razkužiti, ker v njih ostanejo razne bakterije in glivične bolezni. Lepe in zdrave rastline lahko vzgajamo, če uporabljamo ustrezen substrat. Zato se pred nakupom rastlin pozanimajte o sestavi substrata. Ne kupujte substrate, ki so poceni saj se večkrat zgodi, da niso razkuženi. Ko se odpravite po nakup rastlin si omislite zasadilni načrt. Če nimate idej in ne veste kaj bi izbrali za nasvet povprašajte vrtnarja. Sprehod po naših balkonih nam pove,da si mešane zasaditve utirajo pot med klasične zasaditve z rastlinami ene vrste. Če se odločimo za mešano zasaditev moramo imeti nekaj izkušenj z rastlinami, kijih želimo kombinirati. Osnovno načelo je, da sadimo skupaj rastline s približno enakimi zahtevami. Barvne kombinacije naj se ujemajo z hišo oziroma okolico. Pomembno je tudi koliko časa bomo namenili rastlinam in kdo bo za njih skrbel, ko bomo na dopustu. Če nimamo veliko časa za oskrbovanje rastlin bomo cvetlična korita zasadili s pelargonijami. PELARGONIJE ZONALKE, BRŠLJANKE, REGALKE Pri nas so najpomembnejše okrasne rastline pelargonije. Najprej so se pojavile pokončno rastoče zonalke. Zonalkje veliko sort, ki se med seboj ločijo po velikosti, barvi listov in cvetov. Za njimi so prišle bršljanke. To so rastline, kijih najpogosteje vidimo na balkonih. Najlepše med pelargonijami pa so regalke ali angleške pelargonije. GOJENJE PELARGONIJ Vzgoja ni zahtevna. Vzgajamo iz potaknjencev, kijih narežemo pozno poleti ali zgodaj spomladi. Potaknjence moramo seveda prezimiti in ustrezno negovati. Prezimimo lahko tudi odrasle rastline. Razmnožujemo jih lahko tudi s semenom in se s tem izognemo bakterijskim boleznim in virozam, ki jih ni mogoče zdraviti. OSKRBA Ne smemo pretiravati z zalivanjem, zlasti po presajanju v korita, ker korenine prično gniti. Ko so rastline razraščene pa potrebujejo več vode in gnojil. BOLEZNI Siva plesen se pojavi na odmrlem listju in cvetovih. Odstranjevati je potrebno odcvetele in ovenele dele rastlin. Plutavost se pojavi ob prevlažnem vremenu in premokrih tleh. Rastlino moramo očistiti. Rje imajo rade visoko zračno vlago in zavetrne lege. Paziti moramo na resarje, listne uši in rdečega pajka, ki jih uničimo z kemičnimi sredstvi. VRTNARSTVO ACM Agata MASELJ s.p. Za letošnjo pomlad vam vrtnarstvo ACM ponuja vse vrste pelargonij, fuksije, surfmije in različne novitete. Svetujemo vam pri zasaditvi korit in obešank, ter ureditvi okolice vašega doma. Obiščite nas in prijetno boste presenečeni! Delovni čas: od pon. do sob. 9 - 19h, GSM: 041/441-745 ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (32. del) Liturgične barve (nadaljevanje iz prejšnje številke Zasavca) Rdeča barva Rdeča barva se uporablja na cvetno nedeljo, na veliki petek, na binkošti, na praznike Gospodovega trpljenja, na praznike apostolov in evangelistov ter svetnikov mučencev. Rdeča barva ima več pomenov - ogenj, kri, ljubezen. Bogoslužne molitve binkoštnega praznika imenujejo Svetega Duha: Ogenj, Luč, Moč, Živi vir, Tolažnik, Ljubezen in se obračajo nanj s prošnjo, naj vžge v nas ogenj svoje ljubezni in naj na nas razlije svoje luči svetli sij, naj ogreje, kar je mrzlo. Rdeči mašni plašč budi občutje novega življenja, svežine, topline in ljubezni. Zato je mogoče razumeti, zakaj se obhajajo v bogoslužju v rdečih oblačilih dnevi skrivnosti, ki spominjajo, kako je Kristus iz ljubezni do ljudi po Svetem Duhu sam sebe dal v brezmadežno daritev. Prav tako tudi godove mučencev, ki so z daritvijo svojega življenja izpričali, daje ljubezen močnejša kot smrt. Tako rdeča barva ob dneh, ki posebno glasno sporočajo, daje Bog ljubezen in da ljubezen vse prenese, pomaga k prebujanju v novo duhovno življenje, predvsem k večji ljubezni. Zelena barva Zelena barva se uporablja pri bogoslužju »med letom«, to je čas po božičnih in po velikonočnih praznikih. Zelena barva je barva pomladi, barva novega življenja in zato barva upanja. Kakor pomladansko zelenilo razodeva novo življenje, ki ga je sonce prebudilo v naravi, in kakor to zelenje budi najlepše upanje za dobro žetev, tako nam je sonce božje ljubezni z velikimi z velikimi deli, katerih smo se že prej spominjali v praznikih, prineslo novo življenje in dalo utemeljeno upanje, da ga bomo imeli v izobilju. Vsaka nedelja je namreč nov spomin velikih božjih del, stvarjenja, odrešenja in posvečenja in je zato nov opomin k hvaležnosti, duhovnemu vstajenju in novi rasti v milosti. Črna barva Črna barva že sama po sebi vzbuja občutje žalosti, zato se ne glede na vernost v črno oblačimo za pogreb in sploh za žalne priložnosti. V bogoslužju jo lahko uporabljamo pri mašah za rajne. Sme jo pa tudi pri teh bogoslužnih obredih zamenjati vijolična barva ali celo kakšna druga barva. Branko Nlmat E-deskanje. E-pošta. Spletna stran. Mobitel, WAP in internet. IP omrežja. Internetno oblikovanje. Linux. UMTS. GPRS. MMS. Vse to in še kaj spoznate in osvojite v Mobilatoriju. Brezplačno. Vsak dan 9.00 - 21.00. Podrobnejše Informacije: Center za pomoč naročnikom Prijava: osebno v Mobilatoriju ali na www.mobllatorlj.org 031/041121 Mobiuporabnlki 031/041 700 700 GSM naročniki /Cv 031 647 000 (10.00 -12.00 in 17.00 -19.00) ("3 SVOBODEN KOT PTICA WWW.MOBITEL.BI -e zdrav duh VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Smo že pri štiriinpetdeseti literarni uganki. Veseli nas, da imamo še vedno dovolj zvestih bralcev, ki nam na uredništvo pošiljajo odgovore. Praviloma točne. Pravilni odgovor, daje bilo naši prejšnji uganki ime Alojz Gradnik, je v kuponček zapisala tudi Alja Oblak, Opekarna 7, Trbovlje, ki bo prejela knjigo, ki jo poklanja Zasavc. Čestitamo in veliko užitkov pri branju želimo. Tbdi naslednja uganka je iz pesniških krogov. Gre za leta 1893 rojenega pesnika iz Nabrežine pri Trstu. Svojo življenjsko pot je sklenil 29.11.1948 v Ljubljani. Za časa življenja je bil ranjen na soški fronti, bilje aktiven v boju proti fašizmu, med 2.vojno pa je bi v italijanskih taboriščih na Rabu. Še nekaj njegovih pesniških zbirk: Narcis,1920, Dvanajsta ura, 1939, mladinske pesmi Na Krasu,1949. V pomoč navajamo del njegove pesmi Narahlo, tiho: Narahlo, liho bom spustil gardine, da ne bi luč splašila te iz spanja, da ne bi sonce zbegalo ti sanj. Narahlo, tiho sem spustil gardine; polmrak v sobi, zrak mehko pozvanja, še ves pretkan od sončnih trepetanj. Odgovore izpisane na kupončku pošljite na uredništvo. Časa je dovolj. ZADNJA ABONMAJSKA PREDSTAVA PREŽVEČENA KOMEDIJA PODNAJEMNIK Zadnja gledališča predstava, po odzivu publike sodeč, ni navdušila. Kljub temu, da je bila na sporedu komedija, gledališka zvrst, kije zagorski publiki pisana na kožo. Kje iskati vzroke za tako mlačni odziv? Delno v ne najbolj prepričljivi igri. Tudi glavni igralec, upokojeni podnajemnik, ki je sicer po glasu spominjal na Jožeta Piklja (člana izlaške gledališke zasedbe), je bil le njegova slaba kopija. Mogoče je vzrok iskati tudi v politiki. Politiki? Več kot očitno je, da politične teme (tudi komedije) že nekaj časa niso tiste, ki bi ljudem prinesle sprostitev. Preveč oguljene se zdijo. Pa naj si gre za Partljičeve ali Moderndorferjeve stvaritve. Mogoče bi bilo dobro, da bi sestavljavci gledališkega programa v Zagorju kdaj posegli tudi po stvaritvah Draga Jančarja, ki so-čeravno nekatere tudi politične- zagotovo manj plitke in prežvečene. Bomo to kdaj dočakali? Se bomo kdaj vsaj v gledališču odpočili od plehkih političnih tem, ki nam jih ponujajo? Upam! Igor Goste JESENSKI LIKOVNIKI V TRBOVLJAH Dne 20. marca zvečer so odprli v Likovni galeriji Trbovlje, v Delavskem domu, skupinsko razstavo del članov likovnega društva DOLIK z Jesenic. V imenu organizatorjev razstave domačega društva RELIK je spregovoril nekaj besed prof. Aleš Gulič, kije razstavo tudi odprl. V programu odprtja razstave je sodeloval Ženski pevski zbor Društva ugokojencev Trbovlje, ki je pod vodstvom Nande Guček, zapel nekaj pesmi. Na tokratni razstavi seje Trboveljskim prijateljem likovne umetnosti predstavilo 23. članov FOLIK-a s skupno 36 deli v raznih slikarskih tehnikah. Tokratna razstava je nekaj posebnega. Avtorji, \\ I Avtor: Moje ime: Naslov: _______________________________/ Uganko sestavil Igor Goste slikarji so se tokrat prvič predstavili s figuralnim slikarstvom - upodobljenimi ljudmi in živalmi. Doslej so se namreč vedno predstavljali s krajino, posebno Gorenjsko, posebno še z gorskim svetom. Tokrat so v Trbovljah svoja dela predstavili tile slikarji in slikarke: France Berce, Boleslav Ceru, Teja Gašperin, Janko Gašperin, Sandra Rebek, Gašperšič, Stanka Golob, Edo Gregorčič, Jaka Kobal, Vesna Sanja Koser, Bogomir Košnik, Zora Kovše, Marjeta Leban, Marija Malenšek, Slavimir Miihajlovič, Slava Mlakar, Marko Role, Draga Soklič, Ljubo Soklič, Cveto Velikajne, Edo Vahčič, Ivan Žibert, Marjan Zidanšek, in Marjeta Žohar. DOLIK-ova programska razstava s figuraliko je obiskovalce razstave ugodno presenetila in požela vsa priznanja. REGINA HRASTNIK V u GALERIJI KOZOLE Dne 29. marca ob 18 uri so odprli v Galeriji Kozole na Partizanski cesti v Trbovljah samostojno razstavo del slikarke Regine Hrastnik iz Maribora. Avtorica je pred nekaj leti že razstavljala v Trbovljah, tokrat pa se predstavlja v novi likovni galeriji, ki je bila pred kratkim odprta in to s povsem novimi stvaritvami. Kulturni program in otvoritev razstave je pripravila lastnica galerije Karmen Lončar. Razstavljena dela so na ogled do 15. aprila. IL. NENE BORČILO JE RAZSTAVLJALA V KNJIŽNICI Dne 29. marca seje iztekla 14 dnevna razstava del slikarke in oblikovalke Nene Borčilo, članice Relika iz Trbovelj. V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja seje predstavila z osmimi deli - slikami, deloma tudi lepljenkami z motivi iz krajine, tihožitji in figurami - portreti. Številni obiskovalci knjižnice so si razstavljena dela KULTURNI KOLEDAR 25.3.1881 seje rodil madžarski skladatelj, pianist Bela Bartok. 29.3.1874 seje v Kamniku rodil pesnik in general Rudolf Maister. 1.4.1900 seje v Ljubljani rodil pisatelj Tone Seliškar in to ni bila šala Pripravil Igor Goste ogledali in svoje, vtise zabeležili v vpisno knjigo. IL BAROČNE MINIATURE V zagorskem delavskem domu smo si lahko ogledali čudovite miniature baročnega slikarja Simona Tadeja Volbenka Grahovarja, kije sodil v sam vrh slovenskega baročnega slikarstva. Razstavo si je ogledal tudi naš fotograf Tomo Brezovar in v objektiv fotoaparata ujel nekaj miniatur. Slika Tomo Brezovar, besedilo I.G. ZA NAŠE RIME NI NIKOLI ZIME Odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje je organiziral in izpeljal 4. aprila, v poznih popoldanskih urah, literarni večer z naslovom Za naše rime ni nikoli zime. Potekal je v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje. Pred polno dvorano je voditeljica večera Marija Kužnik navzoče seznanila z vsebino večera, nato pa so člani tega odbora: Jože Bernot, Joža Ložak, Vinko Pfeifer, Zavolanšek Janez, Marija Kužnik in Tine Lenarčič predstavili ustvarjalce literarnih stvaritev iz Doma upokojencev Franca Salomona na Tereziji v Trbovljah. Predstavili so jih s kratkim opisom njihovega življenja in ustvarjanja Julko Burkeljc, Leona Naraglava, Štefko Lamovšek, Slavico Krevl, Zdenko Lekše, Milico Kovač in Marijo Kreže. Avtorji oz. avtorice pa so večinoma sami recitirali svoje prispevke. Vmes, med nastopi posamezaih avtorjev pa je prepeval, v glavnem narodne pesmi primerne pomladnemu času, domski zbor Škrjanček pod vodstvom Francija Matka. Na koncu so vse litrarne ustvarjalce počastili z cvetjem, publika pa s ploskanjem. Priznenje je treba izreči tudi osebju Doma upokojencev F.S. s Terezije, ki je prav skrbno pripravilo nastop svojih oskrbovancev pred javnostjo. Znova so tudi dokazali, kako pestro, sproščeno in ustvarjalno je življenje oskrbovancev v tem domu. TL zunramo Skupina ZEUS Skupina Zeus je glasbena skupina iz Petrovč pri Celju, ki igra mešanico Hard rocka ter Popa. Njihove glasbene korenine segajo vse do leta 1980, ko seje tedajšnja zasedba odločila da ustanovi nov bend na področju rock-ovske glasbe v Sloveniji. Fantje so potem nekaj let zbirali material ter leta 1995 izdali svoj prvi projekt in sicer kaseto z naslovom Polnoč. Sedaj se znova vračajo s prenovljeno zasedbo in zadnjim albumom oz. CD ploščo z naslovom Pozabiti tebe.Vse pesmi so avtorska dela Marka Zupanca (Bobni, spremljevalni vokal) in Sebastjana Kukovca (Bas, spremljevalni vokal), katere dva sta sicer tudi člana skupine Zeus. Poleg zgoraj navedenih članov pa so v sedajšnji zasedbi še Grega Teršek-gl. vokal, Aleš Čede-akusticna ter el.kitara, Damian Herodež-klaviature ter Boris Jakop, ki sicer ni član skupine a jo zvočno dopolnjuje na koncertih z akustično kitaro. CD je skupina izdala konec lanskega leta pri Založbi Megaton records na njem pa lahko prisluhnete dvanajstim avtorskim skladbam ter zadnji pesmi na cd-ju z naslovom Friss, ki pa je parodija na skladbo Kiss slavnega Princa. Skupina pa se je zaradi dobrega odziva poslušalcev ter teme pesmi Friss odločila, da bo za istoimensko pesem posnela tudi videospot katerega bodo snemali nekje v sredini meseca Aprila z zelo znanim slovenskim režiserjem Venom Jemeršiccm. Fantje skupine Zeus pa se ne bodo predstavljali le s svojim albumom ampak bodo sodelovali tudi na kompilacijski zgoščenki, ki bo izšla konec meseca maja. Skupina se je namreč na natečaju urada republike Slovenije za boj proti drogam uvrstila na šesto mesto med štiriinštiridesetimi najboljšimi skladbami s skladbo Heroin. Več o skupini Zeus, o njihovih nastopih, članih itd. pa si lahko preberete na njihovi spletni strani w.w.w.zeus-music.com, kjer boste našli vse ostale informacije. Na isti strani pa lahko naročite tudi njihov CD po promocijski ceni, kateremu bodo fantje skupine Zeus priložili tudi multumedijsko zasnovan cd na katerem pa si boste lahko ogledali slike iz arhiva skupine, videospot za pesem Pridi nazaj ter prisluhnili pesmi ki ni bila izdana na zadnjem cd-ju. CD skupine Zeus pa si lahko prisvojite tudi tako, da izpolnite spodnji kuponček, ga prilepite na dopisnico ter pošljete na naslov uredništva revije Zasavc Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi najkasneje do 20.4.2002. Srečni izžrebanec bo objavljen 25.4.2002, ko izide naslednja številka revije. , Tekst: L.G. KUPONČEK hc______________________ Ptenek Naslov Arhiv skupine Zeus NOVOSTI IZ ZALOŽBE MANDARINA Založba MANDARINA predstavlja novo kaseto in CD ploščo Mandarinina veselica 3. Na njej boste našli 11 veselih pesmi, kijih prepevajo: KORADO & BRENDI (Fešta Miks; Franci Miks;), BOŠTJAN KONEČNIK S SVOJO HARMONIKO (Frajtonarca je prava stvar), ANSAMBEL VITA (Kokode polka), MAR1NERO (Daj mi mau Johana), IVO RADIN in VIKTORIJA (Vzemi si ga...), ZLATKO DOBRIČ (Lumparija mix) in BRENDI s svojo novo uspešnico z naslovom Moja bo in drugi. Tako, kot predhodne številke Mandarininih veselic, bo nova Mandarinina veselica 3, nepogrešljiva plošča na zabavah. BRENDIJEVE NAJLEPŠE PESMI ZA OTROKE Minilo je trinajst let odkar se je rodil prvi Brendijev otrok. Mala Tina je nanj naredila strašen vtis in pojavila se je želja po tem, da bi zapel tudi kaj za otroke. Ker pa teh pesmi ni znal gdove koliko, se jih je kmalu lotil pisati sam. Takrat je spoznal tudi malo 11 letno Hajdi, ki se mu je zdela dovolj zanimiva za izvajanje njegovih pesmi. Nastale so čudovite pesmi za otroke, ki še danes marsikoga spominjajo na otroštvo. Naš kuža, Nisem važna, Oblečem si oblekico, Petelinček kikirika in mnoge druge, so postale velike nepozabne otroške uspešnice. Na Ptuju pa je, kot majhna punčka začela prepevati mala Moni in tudi ona je postala prava mala zvezdica. Njene pesmi: Pa naj bo, Moj fant. Moje pravljice in druge so tudi našle pot do svojih poslušalcev. Sledilo je obdobje, ko je Brendi prekinil pisanje pesmic za otroke. Nedavno pa se mu je spet rodila želja, da si izmisli kaj za najmlajše. Nastale so pesmi kot so: Mali korenjaki in Sulica, ki jih je zapel kar sam in še nekaj drugih pesmic; Tam na vrhu Triglava, Navihan Muzikant, Čaram BRENDIJEVE NAJLEPŠE PESMI ZA OTROKE Čaraj, ki jih prepevata Polona in Rok Petovar iz Lenarta in pesem Naj ti bo - Sandra iz Semiča. Vse te pesmi so zbrane na novi zgoščenki in kaseti Brendijeve najlepše pesmi za otroke in verjamemo, da bodo popestrile dneve tudi novi generaciji otrok, ki jih še ne poznajo. zdravstvena tema Tokratni prispevek Masirajmo se vsi je napisala višja fizioterapevtka Mojca Cizej. Dovolj zanimiv prispevek, da se splača potruditi in si ga prebrati. Seveda pa se je lepše kot prebirati, prepustiti spretnim rokam maserk in maserjev v Zdravilišču Laško. Verjetno vas zanima, kdo sta srečna izžrebanca, ki sta pravilno odgovorila na naše predzadnje vprašanje. Še prej odgovor, ki seje glasil: Medvretenčnih ploščic je 23. Tako sta odgovorila tudi: Majda Bizjak, Golovec 40, 1420 Trbovlje in Vasja Rataj, Trg Franca Fakina 2.b., 1420 Trbovlje. Po pošti bosta prejeli po eno vstopnico za kopanje v ZL. Čestitamo. MASIRAJMO SE VSI Masaža je eden najlažjih načinov za pridobivanje in ohranjanje trdega zdravja. Vsi se kdaj pa kdaj masiramo povsem samodejno. Kadar si pomanemo bolečo ramo ali pogladimo nagubano čelo, ravnamo po prirojenem nagonu, da dosežemo blagodejen učinek. Glavobole, razne bolečine, nespečnost, tesnobo in stres je mogoče olajšati s čisto preprostim ( po drugi strani pa z zelo zapletenim, op.I.G.) inštrumentom-z rokami. Masaža je dotik, ki nam pomeni nekaj povsem naravnega. Opazovanja kažejo, da so otroci, ki rastejo v družinah, kjer se starši in otroci pogosto dotikajo, bolj zdravi in bolj odporni za bolečine in infekcije kot otroci, ki so za dotik prikrajšani. Otroci tudi bolje spijo, so bolj družabni in srečnejši. Potreba po dotiku pa ne mine z otroštvom. Vsi ga potrebujemo, saj nam daje občutek ljubezni, topline in varnosti. Kljub dokazani koristnosti dotika smo pri medsebojnem dotikanju še vedno obotavljivi. Prav masaža je tista, ki ukinja tabuje povezane z dotikanjem in omogoča ljudem neoviran dotik. Občutek dotika je morda naše prvotno občutenje, prvo, kar začuti zarodek v maternici. In morda nam prav zato pričara občutek varnosti in udobja. Masaža ima verjetno tako dolgo zgodovino kot človeštvo. Je nekaj kar vsi počnemo nagonsko: živali, ki se med sabo praskajo, si ližejo rane in ljudje, ko si podrgnemo boleč sklep-vsi se po svoje masiramo. Verjetno je masaža najstarejša oblika zdravljenja in sojo skozi zgodovino uporabljale vse kulture. Prvič je bila omenjena v neki kitajski knjigi okrog leta 2700 pred Kristusom. Beseda masaža pa je verjetno izpeljana iz arabske besede »masah«, kar pomeni gladiti z roko. KORISTNOST MASAŽE Masaža temeljito učinkuje na zdravje človeka, ki ga masiramo. Izboljšuje krvni obtok, sprošča mišice, spodbuja prebavo in s stimulacijo limfnega sistema pospešuje izločanje odpadnih snovi. Poleg neposrednih koristi na telo, pa vpliva tudi na psiho-občutek, da nekdo skrbi za nas in nas Ijubkuje-takoj ustvari dobro počutje. Korist masaže pa ne občuti samo masiranj, ampak v določeni meri tudi maser, saj se v neki meri sprosti. TEHNIKA MASAŽE Masaža pozna nekaj osnovnih tehnik kot so: gladcuje, gnetenje, udarjanje, tresenje in pritiskanje. Te tehnike pa lahko prepletamo in prilagajamo različnim potrebam; ista tehnika lahko stimulira ali pomirja, pač glede na to, kako jo izvajamo. Čvrsta, ostra masaža je poživljajoča, medtem ko počasno enakomerno gladenje človeka uspava. Pri masaži je poseben čar prav eksperimentiranje. Vselej je pomembno, da vemo kaj masiranj potrebuje in temu prilagodimo masažo. Za izvajanje masaže lahko uporabljamo rastlinsko, surovo ali eterično olje. Uporaba eteričnih olj v terapevtske namene se imenuje aromoterapija. Eterična olja so koncentrirane esence dobljene iz različnih trav in dreves. Uporabljajo se za odpravljanje nespečnosti, stresa, mozoljev, postarane kože, depresije in živčne napetosti. Ljudje se ponavadi ne zavedajo, kako zelo vplivajo vonji nanje. Na primer vonj morja ali določenega parfuma lahko živo prikliče davne spomine. To pa je pogojeno z zgradbo možganov: vonje tolmači tisti del, v katerem je tudi sedež čustev. Vonji močno učinkujejo na naše počutje, zato nekaj kapljic eteričnega olja lahko pospeši sprostitev ali okrepi učinek masaže. Različne raziskave so potrdile, da vonj jabolk znižuje krvni tlak, vonj breskve ali slive omili bolečino, vonj jasmina in poprove mete vpliva na razpoloženje, vonj vrtnice in nageljna pa vrača moč. Posebna oblika masaže je rcfleksologija, ki sodi med tehnike pritiskanja. Ta terapija se za ohranjanje zdravja posveča refleksnim točkam na stopalih in dlaneh. Temelji na spoznanju, da se vsak del telesa odziva na točno določeno točko in da s pritiskanjem na te refleksne točke lahko sprostite in uravnovesite vse telo ter pomagate zdraviti številne bolezni. Večina refleksnih točk je na podplatih, nekatere pa so tudi na nartu in okrog gležnja. Na dlaneh so refleksne točke globlje in manj občutljive, zato jih je težje izslediti. Rcfleksologija sloni na conski terapiji, ki zdravi bolezni s pritiskanjem na refleksne točke. Telo je razdeljeno na deset con ali energetskih kanalov, ki navpično potekajo skozi telo in se končajo na stopalih. S pritiskanjem na refleksna območja lahko spodbujamo vsak del telesa v isti coni. Terapija je zelo uspešna, čeprav ni nobene znanstvene razlage o tem, kako deluje. Že sama masaža nog neverjetno sprošča in koristno učinkuje na zdravje. Zmanjša se pritisk napetih mišic na ožilje in kri lahko neovirano kroži, prinaša celicam hrano in odstranjuje odpadne snovi. Ne glede na to, za katero tehniko masaže se odločimo, pa vedno dosežemo enak učinek: sprostitev, zdravje in dobro počutje. Uredil Igor Goste 13.NAGRADNO VPRAŠANJE Naštejte vsaj dve tehniki masaže. Odgovore z izrezanim vprašanjem pošljite na naš naslov do 25.aprila. Zdrivlllše* laško skupaj s plesno šolo PLESNI VAL organizira PLESNE VEČERE v Bidermeier salonu zdrsviliiča. ■P ZDRAVILIŠČE LAŠKO Vabljeni ljubitelji plesa, začetniki, poznavalci in vsi katere mika, da bi večer preživeli V ritmih standardnih, latinsko ameriških in ostalih modernih plesov. MEDICINA IN TURIZEM Zdraviliška t. 4, 3270 LAŠKO Voditeljica plesnih večerov vas bo na vašo željo Tel..-03/ 7345 Ul popeljala do elegantnega gibanja v ritmu dobre Fax: 03/ 7345 298 glasbe. Rezervacije: +386 (0)3 7345 122 E-moll:zdrovilisce.laiko@eonel.ii http://www.zdravlllHe-laiko.ii tar 10. maja 2002 ob 20.00 SLOVENIJA (Vstopnina ni!) Podjetje za svetovanje, inženiring in ■ Trgovinsko poslovanje |F Cesta 20. Julija 2c, 1410 Zagorje , . Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-maii:tr^tref.Si http:www.tref.Si Programi Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,... Servis Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,... Računovodstvo Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike. Zastopstvo Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot. Izdelava spletnih strani. Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti. \/qp pnriat-kp rtnhite na naši spletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme. ^ A-S DOMŽALE i iono>v M m W . Servis in trgovina d o o., Blatnica 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42.01/562 37-00 ____________servis: 01/562-22-62____ 1ax: 01/562 37-05 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2002 Touring Moč (kW/KM) MPC Inf.MPC v EUR GL 1800 A Gold Wing 87/118 5.849.000 26.305 ST 1300 Pan European 87/118 3.599.000 16.186 ST 1300 A Pan European 87/118 4.179.000 18.795 NT 650 V Deauville 41/56 1.999.000 8.990 Šport touring CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.639.000 11.869 VFR 800 Fl 81/110 2.599.000 11.689 CB 900 F Hornet 81/110 1.999.000 8.990 CB 600 F Hornet 71/97 1.699.000 7.641 CB 600 S Hornet (oklep) 71/97 1.789.000 8.046 Šport VTR 1000 SP-2 100/136 3.249.000 14.612 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.599.000 11.689 CBR 600 FS Spori 81/110 2.179.000 9.800 CBR 600 F 81/110 2.089.000 9.395 NSR 125 R /15 999.000 4.493 Chopper VT 750 C2 Shadow 32/44 1.589.000 7.146 Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.399.000 10.789 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.059.000 9.260 XL 650 V Transalp 41/55 1.799.000 8.091 XR 650 R 45/61 1.729.000 7.776 XL125 V Varadero /15 1.199.000 5.392 Gross CR 250 R 43/58 1.399.000 6.292 CR 125 R 30/41 1.349.000 6.067 Skuter Silver Wing (FJS 600) 37/50 2.029.000 9.125 Jazz 250 (NSS 250) 14/19 1.529.000 6.877 MR »n. SO v SIT, v MPC j. »raivnon 20% DDV, EUR/SIT=222,35. Pridržujemo sl pravite do spremembe tee In slter ob vei kol 3% zvišanju letajo JRY oll USD. Cenik velja od 05.02.2002. AKCIJA. KUriS TKI. POVIT STIKI! VELJA ZA PNEVMUJKE HANKODK (LETNE IN ZIMSKE M + S) DQ AZPRDDAJE Pridite in se prepričajte. Na zalogi tudi vse dimenzije letnih pnevmatik različnih proizvajalcev: Sava, Goodyear, Uniroyal, Eurotcc, Barum, Vokohama, Semperit, Pirelli,... in še in še!!! Aluminijasta platišča po zelo ugodnih cenah za vse tipe vozil. Informacije: Tel.: 03 56 31 830, 03 56 31 831 GSM: 041 704 663 E-mail: jurij.plevcak@siol.net PON-PET 8h - 12h in 13h - 17h SOBOTA 8h - 12h avtaŠver Marko Zmrzlak s.p.# Zupančičeva 13a 1410 ZAGORJE, e-mail:avtosver@Siol.net Tel.: 03/56 68 705, fax: 03/56 68 704 GSM: 041/332-073, GSM: 041/ 716 447 LECHLER <>« - ki epa rstvo-1 i ča rsfvo -avtovleka -avtostekla - popravilo avtoplastike DELOVNI ČAS: pon. - pet, od 8. do 17. ure, sob, od 8.-12. vitalis Vitalis se predstavlja V Zasavca se oglašamo tudi iz Litije saj smo mi prav tako Zasavci, z vsemi težavami in problemi, tudi mi poizkušamo najti svoj prostor pod soncem. V Litiji smo odprli pred šestimi leti center Vitalis za nego telesa. Združujemo več dejavnosti: fitnes,suho finsko savno, ročne masaže, limfno drenažo, razne obloge, kozmetično nego obraza, manikuro,pedikuro, temptoo, permanentni make up in solarij. Veliko Ljudi si še vedno predstavlja fitnes kot tovarno za proizvodnjo mišic. V resnici pa so stvari precej drugačne. Želimo nekaj narediti za sebe , želimo vplivati na svoje telo, telesno sposobnost, počutje in seveda zdravje. Redna vadba nam omogoča povečanje moči, krepitev kit in sklepnih vezi ter večjo trdnost in gostoto kosti. Zmanjšuje nam tudi raven krvnega tlaka, holesterol in maščobo v krvi. Vadbo priporočamo mladim, tistim v srednjih letih pa tudi starejšim. Redna telesna aktivnost krepi človeško dušo in telo. Po vadbi v fitnesu priporočamo obisk savne. S savnanjem dosežemo, da se razkroje in izločijo škodljivi ostanki presnove in strupene bolezenske snovi. Savnanje odpravi krče, napetosti in ublaži bolečine. Vroč in vlažen zrak, ki ga vdihavamo, spodbudi k boljšemu delovanju tudi pljuča. Delo srca se okrepi. Masaža je najstarejša in najpreprostejša oblika zdravljenja. To pomeni sistematično gladenje , gnetenje in stiskanje mehkih tkiv celega telesa, s čimer dosežemo popolno sprostitev. Pri našem hitrem tempu življenja se niti ne zavedamo kako so naše mišice napete in koliko energije s tem izgubljamo. S pomočjo masaže lahko olajšamo marsikatero poklicno bolezen, bolečine v hrbtu in ramenih, boleče mišice. Limfna drenaža je posebna vrsta masaže, ki se danes veliko uporablja. Vzroki za nastanek limfnega edema so lahko različne, od prirojenih podedovanih motenj, ali nastalih kasneje po operativnih posegih ali zaradi različnih bolezni. Danes se pri nas in v svetu ponuja limfna drenaža kot posebna storitev v vseh kozmetičnih salonih. Seveda pa velja razlikovati zdravljenje od nege. Človek z limfedemom sodi v roke izkušenega in izurjenega strokovnjaka. Vsak od nas si želi lepega obraza, lepe polti rožnate barve podobno breskvi. Vendar pa vse ne bo šlo brez obiska pri kozmetičarki, ki bo s pomočjo aparatur, masažo, kakovostnih kozmetičnih prepara- tov vrnila koži, kar ji je ugrabil čas. Lepe roke so negovane roke, urejeni nohti so nam v ponos, zato pa jim privoščimo tedensko manikiranje. Veliko problemov pa imamo tudi z našimi stopali. Z redno pedikuro bodo stopala brezhibna, brez trde kože, brez kurjih očes in otišancev, pa tudi brez glivičnih obolenj, pripravljena da jih obujemo v najlepše poletne sandale. Lepoto obraza pa lahko poudarimo tudi z permanentnim meke up-om, oblikujemo obrvi, ustnice in oči v poljubni barvi, ki drži 3-5 let. Temtooje nova metoda poslikave telesa,ki prav tako ostane na koži do 10 let,nato jo lahko po želji obnovimo. Je že tako, da je lepo porjavela koža za belo raso še vedno statusni simbol, zunanje blaginje, dokaz zdravja in lepote. Pri sončenju v solariju človek tako rekoč ne more dobiti opeklin saj je sončenje nadzorovano. V zimskem času pa obisk še posebej priporočamo. Ugodni vplivi sončenja odganjajo prehlade in tudi depresije ter omilijo pomanjkanje naravnega sončnega sevanja. Našteli smo vam kar nekaj dobrih razlogov za obisk našega centra VITALIS . Pričakujemo vas z dobro pripravljenimi programi ter strokovno usposobljeni. Imate priložnost, da razvijete in okrepite svoje telo, obvarujete in utrdite zdravje, ohranite lepoto in vedrino. Štefanija Kodrman - višja med. sestra VITALIS Kodrman d.n.o. MVŠlghall Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ « gj možnostjo sponzoriranja postanite DLClUI "1 P trženje in produkcija za gospodarsko e interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP _ .... . E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! TRGOVINA GOLTES Savinjska cesta 35 pon.-pet. / 8h-12h, 13h-19h 1420 TRBO VL J E sob. 19h-13h tel : (03)-56-33-031 www.mazda.mms.si I0. OBLETNICA Ob deseti obletnici uradne prisotnosti Mazde na slovenskem trgu smo vam pripravili posebno presenečenje: I0 % popust za naše jubilejne modele Mazda 323F. Tako boste Mazdo 323F l,4l Evislon lahko odpeljali za 2.792.100 tolarjev, Mazdo 323F l,6i Ezdutive za 3.109.900 tolarjev in Mazdo 323F l,6i Evision pa za 3.405.000 tolarjev. V vseh modelih je tudi odlična oprema: ABS, 4 varnostne blazine, klimatska naprava, električno nastavljiva ogledala, električni pomik stekel in centralno zaklepanje. Zato zoom-zoom do vašega najbližjega prodajalca z vozili Mazda! MMS Kržišnik Koman s.p. 1410 Zagorje Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure © mis mas 2.aprila je bil mednarodni dan knjig za otroke, saj seje na ta dan rodil priljubljeni pravljičar Hans Christian Andersen. Če ne bi prebrali vsaj nekaterih pravljic od 190-tih, kolikor jih je napisal, bi bili prikrajšani. Tako, kot so prikrajšani tisti, ki malokdaj vzamejo v roke kakšno knjigo. Posledice se čutijo v slabem pisanju, še posebej pa pri branju navodil, ki jih ne razumejo. In tako so slabši rezultati pri vseh predmetih. Seveda pa ne moremo nekoga prisiliti, da bi bral. Najbolje je, če se vsak sam spoprime s tem problemom. Tokrat so se oglasili drugošolci iz Zagorja in tretješolci iz Dola. Navadno so sestavki z enakim naslovom dolgočasni, ker so si podobni, vendar smo tokrat naredili izjemo. Tretješolci z Dola pod mentorstvom učiteljice Cvetke Železnik pa so si naredili vsak svojo knjžico. Risbice in zgodbe pripovedujejo o resničnih dogodkih njihovih domačih I rV^ ^živali. 3 DOM LIPA V ponedeljek 4.3. smo odšli na zimovnje v Črmošnjice na Dolenjskem. Ko smo prispeli smo najprej spoznali učitelje in učiteljice. Bili so prijazni. Ko so nam vse povedali smo odšli v sobe. V sobi smo bili Miha, Rene, Rok in jaz. Komaj smo čakali na kosilo. Hitro smo odšli v jedilnico, pojedli in odšli v sobe ali na igrišče. V času ko smo bivali v domu Lipa, smo se naučili veliko novega. Bili smo na daljšem pohodu na bližnjem smučišču Gača. V gozdu smo nabirali vejice in se učili, kateremu drevesu pripadajo. Najbolj pa se mi je dopadel nočni pohod, kjer smo iskali zvezdo severnico. Teden dni je hitro minil, saj je bil vsak dan zase posebno zanimiv in zabaven. Prišel je težko pričakovan petek, ko smo se odpravili proti domu v objem svojih staršev. Timiotej Krhlikor 2.a 0$ Ivano Skvarče ŠOLA V NARAVI V ponedeljek zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v Šolo v naravi, v dom Lipa, v Črmošnjice. Namestili smo se v lepo urejenem domu. Imeli smo kosilo, potem pa je sledil počitek. Popoldan smo odšli v gozd, spoznali smo veliko dreves, nabirali smo vejice za drevesa, ki smo jih izdelovali iz gline. Nato je sledila večerja in odhod v posteljo. Zjutraj, ko smo se zbudili, smo imeli telovadbo na igrišču, zajtrk, umivanje in pospravljanje sobe. Drugi dan smo šli k počitku, merili smo širino, dolžino in globino vode. Zvečer pa smo šli na nočni sprehod. Tretji dan smo šli na sprehod na Gače. Zvečer pa smo izdelovali svilene rutice. Četrti dan smo se učili orientacije. Spoznali smo kompas in se naučili smeri neba. Šli smo v gozd. Po večerji smo imeli zaključni večer s plesom. Zadnji dan smo pospravili svoje stvari in uredili sobe za naslednje učence. Odšli smo še na lov na lisico in streljanje z lokom. Imeli smo še kosilo. Po kosilu pa smo se dobre volje in polni novih dogodivščin vrnili domov. Matk Kuder 2.a OS Ivana Skvarče V ČRMOŠNJICAH Dom Lipa stoji sredi Črmošnjic. V dom smo prišli v ponedeljek. Naučili smo se veliko novega. Šli smo k potoku in v gozd. Orientirali smo se s kompasom. Opazovali smo zvezde in vreme. Šli smo na nočni pohod s petrolejkami. Obiskali smo smučišče Rog Črmošnjice. Po kosilu smo imeli prosti čas. Igrali smo se igre z žogo. Imeli smo se lepo. Zdravi in veseli smo prišli domov. Miha Flisek 2.a OS Ivana Skvarče MURI IN KLOBASA Bila je nedelja in jedli smo zunaj. Ker nismo vsega pojedli, je mami rekla! da bo hrano dala v kuhinjo na pult. Drugi dan klobase ni bilo. Najprej smo mislili, daje klobaso kdo pojedel, a smo se motili. Čez en dan smo našli Murija, ki je jedel klobaso. Čudno se nam je zdelo, da ni pojedel mesa. Zdaj vemo, kdo je kriv. Andraž Kirn 3.a MAČJI PRETEP Nekoč, ko sem prišel domov, sem slišal mačji pretep. Šel sem pogledat, kaj se dogaja. Videl sem mačke, ki so se tepli, a so hito zbežali. Murija ni bilo nikjer. Ko sem stopil v hišo sem zagledal Murija, kije spal na stolu. Bil sem zelo vesel, ker ni bil zraven pri pretepu. Ponoči nisem dal Murita ven. Spet sem slišal mačji pretep, a sem se spomnil, daje Muri v hiši. Matej Zorenč 3.a PUSTOLOVŠČINA NA TRAVNIKU Bil je deževen dan. Sosed je s traktorjem vozil gnojnico po travniku. Tigri je bil zelo majhen in radoveden. Odpravil seje po travniku, da ugotovi, kaj pada z neba. V tistem trenutku pa je sosed usmeril škropilnico v njegovo smer. Gnojnica ga je popolnoma oblila, da so se videle samo njegove prestrašene oči. Tigri je pričel bežati in ves zadihan je pritekel domov. Najprej sem se nanj jezila, nato pa ga odnesla v kopalnico, saj je bil potreben poštenega kopanja. Inge S. Zajec 3.a OBISK PRI ZDRAVNIKU Tigri je pridno jedel in hitro rasteh Nekega dne je prišepal domov. Prestrašila sem se in mu pogledala tačko. Med blazinice se je zaril velik trn, okrog njega pa je bilo vse gnojno. Odpeljali smo ga k veterinarju. Tam so mu izdrli trn, očistili rano in dali injekcijo proti zastrupitvi. Bilje zelo priden pacient in je vse zelo lepo prenesel. Inge S. Zajec 3.a LORD PRIVLEČE VEJO Dedek je žagal veje. Med njimi je bila ena posebno velika. Pospravil jih je na kup za hišo. Drugi dan pa je veja izginila in Lord tudi. Klicali smo ga, a ga ni bilo od nikoder. Naenkrat je iz ute privlekel vejo. Bila je popolnoma obglodana in slinasta. Vzeli smo mu jo, jo razžagali in spravili v drvarnico. Lara Zekar 3.a društveno SKAVTI V BOLNIŠNICI IN DOMU OSTARELIH V soboto, 30. marca, smo se skavti in mladi iz zagorske župnije odpravili v Dom starejših občanov na Izlake in v bolnišnico Trbovlje. Starejše in bolne smo razveselili s Obere pa nam je podaril vrečke za darila. Poleg obdarovanja pa smo pripravili tudi kratek glasbeni program, pri katerem so sodelovali mladi glasbeniki iz Glasbene šole najpogumnejši celo zaplesali. Da mladi nismo kar tako, pa smo dokazali tudi z venčkom narodnih pesmi, ob petju katerih so se nam z veseljem pridružili tudi vsi doživeli prav mi, mladi, ko nam je uspelo z drobno pozornostjo in prijazno besedo privabiti nasmeh na obraz vseh, ki smo jih obiskali. Bili smo lepo sprejeti in hvala skromnimi darili, ki smo jih skavti pripravljali že ves teden prej. Pri pripravi teh so nam bili v veliko pomoč farmi Kovač in Sešlar, ki sta nam poklonili jajca in so ta pod prsti spretnih rok postala lepi pirhi. Zagorje pod vodstvom njihovih mentorjev in organizatorke Mojce Zupan. Nežni zvoki flavt, violin in klarineta so v oči privabili marsikakšno solzico, ob poskočnih ritmih harmonike pa so poslušalci. Tako smo že desetič zapored razveselili starejše in bolne s svojim obiskom. Želeli smo jim posredovati veselje Velike noči in jim polepšali velikonočne praznike, toda kot vedno smo navečje vese 1 je Domu na Izlakah in bolnišnici Trbovlje za pogostitev, hvala pa tudi Juvan Bojanu, ki nam je omogočil prevoz. TINA SAJOVIC NASA POTA pogoje. Finančne razmere niso roažnate, vendar želijo pritegniti za pohode v gore več članov. Tudi tabor imajo v načrtu, najbrž bo najcenejši na Kalu. Po zgledu drugih bi preizkušali z družinsko udeležbo tabora. Nerešen problem predstavlja tudi lastninjenje doma na Kalu. Ponašajo pa se z asfaltno cesto, ki so jo s pomočjo občine, potegnili vse do kalskega doma. Veseli so akcije ciciban planinec, ki zajema v občini kar 133 mladih planincev. Približno 60 jih je tudi na šoli in na izlete se odpravi približno 20 planincev, saj imajo nekateri tudi ob sobotah razna športna tekmovanja ali družinske izlete. Na velikonočno soboto sta jih mentorja Marina Kmet in Janko Slapničar odpeljala na Šmarno goro, v programu pa imajo letos še šest pohodov. Bogat je tudi program drugih članov, beremo pa tudi o MATERINSKI DAN Člani Planinskega društva Hrastnik so imeli v soboto, č.aprila v domu na Kalu občni zbor, kjer so predvsem analizirali svoje dejavnost. Podrobna poročila so zajeli že v obsežnem biltenu Naša pota, ki izhaja že sedemnajsto leto, povprečno dvakrat letno. Predsednik Marko Pergan v uvodu meni, da bi se bilo pametno preusmeriti, pri potovanjh na železnico, ker ima dokaj ugodne Ihristično društvo Šentgotard je v sodelovanju s KS Šentgotard v soboto 23.03.2002 povabilo matere, žene in dekleta na praznovanje materinskega dne. Sekcija mladih pri TD Šentgotard je ob pomoči naše članice Irene Maček pripravila čudovit in pester kulturni program. Naši najmlajši, pa tudi malo večji otroci so mamicam in ženam v deklamacijah povedali kako so dobre, lepe in pridne. Njihov delovni dan je natrpan z delom in skrbmi, pa kljub temu vedno najdejo čas zanje,da jim prisluhnejo in svetujejo pri njihovih težavah. Najmlajši so s plesom, petjem in igranjem pokazali kako radi imajo svoje mamice. Marsikatero oko mamice in žene se je orosilo ob pogledu na prisrčne otroške obraze. Za konec so mladinci zaigrali še kratko igrico, kako mami pripraviti presenečenje za njen praznik. Po končanem kulturnem programu so možje in fantje matere in žene pogostili in jim nazdravili. Ob glasbi iz kasetofona smo se veselo zavrteli in naše prijetno druženje se je nadaljevalo še pozno v noč. Tako so žene vsaj za nekaj ur pozabile na vsakodnevne skrbi in obveznosti. opravljenih delovnih akcijah, opravljenih prostovoljnih urah in akcija markeristov. Simpatični so tudi podrobni opisi raznih izletov, katerih avtorji so šolarji, pa tudi odrasli. Slavospev Triglavu pa je sestavil Zoran Klemen kar v verzih. Zanimiv je tudi podatek, da sta v pretekli sezoni končala slovensko planinsko pot Zvone in Antonija Zupančič, zasavsko pot pa kar sedemnajst posameznikov. -----------------------Fanti Moljk Kako malo je potrebno,da je človek srečen in zadovoljen. Želimo si čimveč takšnih druženj, saj ob današnjem tempu življenja vse preveč pozabljamo na sočloveka, soseda, ki mu mogoče samo par lepih besed in topel pozdrav veliko pomeni, da se ne počuti tako osamljen. B.Z. iunšterc MATERINSKI DAN V ZAGORJU Kulturna društva v občini Zagorje so 25.marca letos v sodelovanju s KC DD Zagorje priredila dobrodelno prireditev z naslovom »Zagorje za Madagaskar«. Ta akcija ni zgolj slučajna. Namreč, z dosedanjimi koncerti je odbor, sedaj lahko rečemo že tradicionalnega dobrodelnega koncerta ob materinskem prazniku, zbiral sredstva za različne lokalne skupnosti. Opozoriti so želeli na potrebe učencev osnovne šole dr. Slavka Gruma za rekviziti korekturne gimnastike, za nakup montažnega dvigala za hendikepirane osebe na tej šoli, za nabavo endoskopa v trboveljski bolnišnici, pa na mačehovski odnos države do rejniških družin... strani. Na te razlike nas slej ko prej obvešča gospod Janko Slabe, ki že nekaj let živi v Zagorju, potem, ko je dobršen del svojega življenja posvetil misijonu na Madagaskarju. Na prireditvi je uspelo zbrati 189.000 tolarjev, kijih je z drugimi sredstvi po velikonočnih praznikih v malgaški misijon odnesel misijonar Janez Krmelj. V pogovoru, ki ga je vodila Nataša Burger, je sodeloval poleg že omenjenih misijonarjev tudi Zagorjan Uroš Glavač, misionar na Papui Novi Gvineji. Skušali so približati enostavno, pa vendar duhovno bogato življenje ljudi v misijonu Matanga na Madagaskarju. Janko Slabe ugotavlja v svoji knjigi Med Gimnazije Litija, MPZ Zarja iz Trbovelj, Nataša Burger, Petra Krečan, Urška Vidic, Joseph Rakotolahalahy, Janja Brleč, Peter Napret in Drago Butja kot Zagorje, Multima, SŠ Zagorje, EVJ Elektroprom, Zasavc, TV Center, Potrošnja Zagorje, Cvetličarstvo Lenarčič. MM Združeni zbori pod vodstvom Francija Stebana Poleg nastopajočih (MPZ Juvenlus GŠ Zagorje, Vokalna skupina Cantate, MMPZ povezovalec) so k uspešni prireditvi pripomogli še Občina Zagorje, ZKD Zagorje, GŠ Zagorje, KC DD Gost z Madagaskarja Joseph Rakotolahalahy na trAdicionalnih malgaških glasbilih Torej, Zagorje za Madagaskar Antešaki kako misijonarji pridigajo Gostje misionarji: Janez Krmelj, Janko Slabe in Uroš Glavač ima namen opozoriti širšo javnost na hude razlike v sodobnem svetu, ko preveliko izobilje na eni strani rodi huda pomanjkanja na drugi o potrpljenju, oni, Antešaki pa ga živijo: “Raje v miru pojejo prgišče riža, kot da bi se tepli za polne sklede...” PELI SO JIH MAMICA MOJA Dne 22. marca zvečer je potekal v dvorani Doma Svobode v zgornjih Trbov Ijah, celovečerni koncert dveh pevekih zborov in citrarke. V prvem delu koncerta je nastopil prvikrat na večjem koncertu oz. v večji dvorani Moški pevski zbor Katarina iz Čeč v Trbovljah. Zbor je bil ustanovljen leta 2000 in je doslej nastopal na raznih prireditvah v gasilskem domu na Katarini in bližnji okolici. Tokrat je zbor pod vodstvom zborovodje Oskarja Čamra zapel devet ljudskih pesmi. Zbor se je namreč odločil. da se bo loteval petja predvsem ljudskih pesmi, znanih in manj znanih in deloma že tudi pozabljenih. Zelo zanimivo in vzpodbudno. Sledil je nastop citrarke Karmen Bonča iz Šenčurja. Na citre, priljubljenim inštrumentom, je zaigrala več skladb, predvsem pa venček slovenskih narodnih pesmi. V tretjem delu koncerta, vmes je bilo nekaj minut premora, se je predstavil Mešani pevski zbor KD Svoboda iz Trbovelj. Trideset članski pevski zbor je zapel 11 pesmi predvsem narodnih v raznih priredbah, deloma ob spemljavi citrarke K. Bonča pod vodstvom zborovodkinje Barbare Bola. Izvedbo nekaterih pesmi so obogatili solisti oz. solistke Mari Pikš, Darja Čemer, Mihaela Bola, Milan Tomše in Lidija Hutar. Na koncu pa so dve pesmi zapeli še skupaj, najprej oba pevska zbora tj. MOPZ Katarina in MEPZ Svoboda, nato pa še moški del obeh zborov. Ves večer je potekal v znamenju slovenskih ljudskih pesmi pod naslovom Peli so jih mamica moja. Polna dvorana poslušalcev je bila nadvse zadovoljna. Program je povezovala, in napovedovala Mateja Grošelj. Organizator pevskega večera MEPZ KD Svoboda je za poslušalce pripravil tridelno zloženko s koncertnim programom in kratkim opisom vseh treh stopajočih ansamblov. Bil je lep, pester, prijeten večer slovenske ljudske oz. narodne glasbe. U OBVESTILO ZA JAVNOST Uprava družbe Lisca d.d. Sevnica obvešča javnost, da zaradi nujnih ekonomskih ukrepov, ki pogojujejo zmanjševanje stroškov in racionalno koriščenje proizvodnih zmogljivosti, načrtuje ukinitev proizvodne dejavnosti v proizvodni enoti v Zagorju. Iz razloga racionalnosti se bo obseg te proizvodnje opravljal v okviru drugih proizvodnih lokacij. Za večino zaposlenih v tej proizvodni enoti predvidevamo prerazporeditev v proizvodno enoto v Sevnico v skladu s pravili, ki urejajo prerazporejanje delavcev v drug kraj. Le manjšemu številu režijskih delavcev predvidoma ne bo mogoče, znotraj podjetja zagotoviti dela in bodo postali presežni nelavci. Podjetje bo v skladu s programom reševanja presežnih delavcev, ki ga bo izdelalo v sodelovanju s Svetom delavcev in sindikatom, reševalo tudi te primer. Proizvodnja dejavnost na lokaciji Zagorje se bo predvidoma ukinila z datumom 31. maj 2002. Viljem Glas TRBO rittp://www.radio-trbovlje.si Stečajna upraviteljica GIF BETON HOLDING d.o.o., v stečaju, Borovniško naselje 7, Kisovec, odvetnica Rosvita Toplak, razpisuje JAVNO ZBIRANJE PONUDB za nakup stanovanja st.4, II. nadstropje, v objektu Cesta 20.julija 2/ a, 1410 Zagorje ob Savi, v izmeri cca 39 m2 za izklicno ceno 800.000,00 SIT. a) Ponudniki so lahko slovenske pravne in fizične osebe. b) Ponudba mora biti poslana v zapečateni kuverti z oznako »ne odpiraj-ponudba za nakup« na naslov: Odvetnica Rosvita Toplak, stečajna upraviteljica, Ljubljana, p.p. 2655, v roku osmih dni po objavi. c) Ponujeni znesek ne sme biti nižji od izklicne cene. d) Varščina znaša 20% izklicne cene. Ponudniki jo morajo plačati in predložiti fotokopijo plačila do roka oddaje ponudb na ŽR št. 527200-690-10238. Uspešnemu ponudniku se bo varščina štela za kupnino, ostalim pa bo vrnjena brez obresti v roku 15 dni po poteku roka za zbiranje ponudb. e) Ponudnik, ki bo na razpisu uspel, bo moral pogodbo skleniti v roku treh dni od dneva odpiranja ponudb, preostali del kupnine pa plačati v roku 3 dni po sklenitvi pogodbe. V kolikor pogodba ni sklenjena ali kupnina plačana v roku, se šteje pogodba za razveljavljeno, prodajalec pa obdrži varščino. 0 Kupec bo prodane nepremičnine prevzel v last po plačilu celotne kupnine, s prevzemom vseh bremen, posebno zasedenega stanovanja, in zatečenih obveznosti, prodajalec ne odgovarja za skrite napake. g) Prometni davek, stroške prodaje, prepisa ter vse druge morebitne stroške plača kupec. h) Javno odpiranje ponudb bo v odvetniški pisarni stečajne upraviteljice Linhartova 13, Ljubljana dne 15.04.2002 ob 11.00 uri. i) Podrobnejše informacije o predmetu prodaje so na razpolago po telefonu 01/433-61-57. ELEKTROSER VI S&TRGOVINA ELEKT ROTOM Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na Šahtu 7, KISOVEC ELEKTROSERV1S VSEH VRST: - profesionalnega in amaterskega električnega ročnega orodja - industrijskih sesalcev - čistilne tehnike - generatojev - malih gospodinjskih aparatov TRGOVINA: - električnega ročnega orodja: ATLAS COPCO, MAKITA, BOSCH, DEVVALT, ELU, FLEX, STAVER, BLACK&DECKER, ISKRA ERO,... - originalnega pribora za orodje: KEIL, ARESI, HAWERA, CMT, AEG, MAKITA, BOSCH, DEWALT, ELU,... IZPOSOJA: - električnega ročnega orodja: ELEKTROPNEVMATSKO KLADIVO, KOTNA BRUSILKA,... S 041/507-321,03/56-71-321 TRGOVINA Z OBUTVIJO MAROK Marinka Rebolj s.p. v ZAGORJU, Cesta zmage 3, vam nudi veliko izbiro modelov - JEL10W CAB - OTROŠKIH (Ciciban) - COKLE H-STVLE - Športnih copatov (Nike, - ELEGANTNIH Nes, Joma) MODELOV - ŠOLSKIH IN SOBNIH (Dermastja, ltaly COPATOV (Alenka) ZAVASZE13LETPOSLOVNI IMENIKI SLOVENI JHEL^ IIMHSIIIM 61.: 81/436 51 HI. ta 61/•' v, X ... : <• "7'A )' /; ’ S I) < / i VABILO NA PREDSTAVITEV VSE ZA PRAVLJIČNO POROKO Tokrat smo izbrali namesto vas: poročne obleke, nevestino frizuro, poročne prstane, cvetje, poklicali fotografa. Si izposodili avtomobil, najeli muzikante, pripravili slavnostni sprejem in pogostitev v gostišču, torto in peciva, presenečenja za mladoporočence, manjkajo nam le še svatje, zato vabimo Vas in vaše prijatelje na predstavitev poročnih slovesnosti v gostišče KUM Zagorje v soboto 20. in nedeljo 21 aprila od 14. do 17.ure. £>—-r . .) i P £ Ko pridete še vi prireditev kot prava ohcet zaživi! Vabljeni bodoči mladoporočenci in vsi ljubitelji romantike! Predstavitve na prireditvi so primerne tudi za ostala praznovanja (zlate poroke, rojstne dneve, obletnice, birme...). Na prireditvi sodelujejo: Gostišče KUM Zagorje, izposojevalnica poročnih oblek Quick Stražit- , pekama Piškotel Šmartno, Zlatama Lea Litija, cvetličarna Pegan, Rent-a car Juvan, J .. Frizerski salon Krauskopf, Foto Asja, Turistična agencija Metronic komsl. / 1 i.-. OPRAVIČILO V Zasavcu, v številki 6, kije izšel 28.03.2002, je na strani 11, pri članku “PODELILI PRIZNANJE NA TEMO ZEMELJSKEGA PLAZU” prišlo do neljube napake pri razvrstitvi nagrajencev in sicer pri drugi in tretji točki. Vsem prizadetim ter bralcem Zasavca se za napako opravičujemo in objavljamo popravljen seznam nagrajencev. UREDNIŠTVO ZASAVCA 2. Učenci 1. In 2. R. OŠ: Miha Flisk (Likovno delo), OŠ Ivan Skvarča - Mentor: Anka Lipovšek; Barbara Jazbec (likovno delo), OŠ Trbovlje - Mentor: Špela Slanšek; Klavdija Planinšek (likovno delo), OŠ Ivan Kavčič Mlinše - Mentor: Marija Ribič; Iza Bratec (likovno delo), OŠ Ivan Kavčič - Mentor: Marija Juvan Učenci 1.-4. R. OŠ s prilagojenim programom: Nusret Gazibara (likovno delo), OŠ Slavko Grum - Mentor: Sonja Fedran 3. Učenci 3.-5. R. OŠ: Skupinski spis (17 učencev) OŠ Ivan Kavčič - Mentor: Alojzija Drnovšek; Tilen Širše (literarno delo), OŠ Tone Okrogar - Mentor: Joži Zupan; Miha Biruš (literarno delo), OŠ Trbovlje - Mentor: Elizabeta Trobentar; Boštjan Škoberne (literarno delo), OŠ Ivan Skvarča; Gregor Guna (likovno delo), OŠ Ivan Kavčič - Mentor: Ljudmila Artnak. V y NAISTAREISI KARATE TURNIR V EVROPI Pred 29. leti, ko se je karate v Trbovljah šele začel dobro razvijati, enako kot tudi drugje v Sloveniji, je Karate klub izvedel 1. turnir ob koncu leta, na katerem so se tekmovalci pomerili v borbah v absolutni kategoriji. Ker seje turnir pokazal kot izredno dobra tekma, so bile izražene želje, da bi z njim nadaljevali. Tako je turnir v akrobatska skupina Fliersi iz Trbovelj, plesna skupina Latino-passion ter mnogo drugih. Poleg teh sprememb so bili v klubu mnenja, da je potrebno dimenzije tega, že kar tradicionalnega turnirja močno razširiti, saj je karate v zadnjem desetletju v veliki meri postal šport oziroma veščina otrok. Tako so na Borut Markošek (desno) je na trboveljskih turnirjih osvojil kar 7 medalj Trbovljah začel z leti dobivati vse večjo veljavo v slovenskem karateju. Kmalu je pričel veljati kot neuradno prvenstvo Slovenije v absolutni kategoriji, saj so se na njem vsako leto pomerili najboljši slovenski karateisti. V trboveljskem klubu so vsako leto vložili maksimalne napore, da bi ga organizirali in izvedli čim kvalitetnejše. Tako so pred nekaj leti tudi preskočili prag togih in neatraktivnih karate tekmovanj. Kot dodatek k samemu karate tekmovanju so ljubitelji karateja v zadnjih letih lahko občudovali veščine lomljenja opek, aikida, boksa, evropskega prvaka z nunčaki ter izvrstne demonstracije jiujitsua in juda tacenskih policajev. Da pa niso bili turnirji samo borilno obarvani, so z atraktivnimi točkami poskrbeli ter navduševali gledalce plesalci, trboveljske mažorete. trboveljskih turnirjih našli svoje mesto tudi najmlajši karateisti. Poleg tekem v športnih borbah so se začela vrstiti tudi tekmovanja v katah. Turnirje z leti začel dobivati tudi značilnosti meddržavnega oziroma mednarodnega turnirja. Nekateri dosedanji zmagovalci so tudi nosilci medalj z evropskih prvenstev. Iz leta v leto je na turnirju prisotnih več tekmovalcev. Največ jih je doslej nastopilo že preko 600 iz 7 držav. KARAKTERISTIKE POSAMEZNIH TURNIRJEV - Na prvem turnirju ob dnevu JLA leta 1973 je nastopilo 41 tekmovalcev iz 6 karate klubov. Najvišji pas na tekmovanju je bil rjavi. Temu primerna je bila tudi kvaliteta borb. Prvi zmagovalec je postal Miloš KOKOTOV1Č iz Ka- rate kluba »Shotokan« Ljubljana. Drugo mesto je osvojil njegov brat klubski sotrpin - Žare. - Na drugem turnirju JLA leta 1974 je tekmovalo že kar 74 tekmovalcev iz osmih karate klubov, in od teh že kar šest nosilcev črnega pasu. Tekmovalci karate kluba »Shotokan« iz Ljubljane so zopet dokazali, da so še vedno brez konkurence. Osvojili so vsa prva štiri mesta. Zmagovalec je postal Boško ZELENOVIČ. - Na tretjem turnirju JLA leta 1975 je nastopilo 62 tekmovalcev - Petega turnirja JLA. leta 1977 seje udeležilo 46 tekmovalcev iz 21 slovenskih klubov. Zmagovalec je postal Tofil ABRAMOVIČ iz ljubljanske »Emone« (prej Shotokan). Odlično drugo mesto pa je že osvojil domačin Roman AHAC. Na turnirju je bila izvedena tudi akademija borilnih veščin. V demonstracijskih točkah so nastopili kadeti iz Tacna, ki so navdušili z yui yutsom, boksarji iz Hrastnika ter karateisti iz Kranja, Emone Ljubljana in domačini -Trboveljčani. Največji poraženci so bile vedno opeke - nobena ni ostala cela. Člani KK Partizan Limbuš so vrsto let navduševali vse prisotne na turnirjih v Trbovljah iz 14 karate klubov. Končno so tudi tekmovalci iz ostalih karate klubov zmešali štrene tekmovalcem karate kluba »Shotokan«. Zmagovalni pokal je osvojil Ljubljančan, Jani ŠUŠTAR iz Karate kluba »Tempo« Ljubljana. - Na četrtem turnirju JLA, leta 1976, je nastopilo 68 tekmovalcev iz 16 karate klubov. Pokal je prvič osvojil tekmovalec, ki ni iz Ljubljane. Dobil ga je Mariborčan Ljubo JAVORŠEK, ki je v finalu šele po tretjem podaljšku na sodniško odločitev premagal Dušana PUHA iz Pirana, ki je kasneje presedlal med jadralce, kjer je postal eden izmed najboljših svetovnih jadralcev. - Šestega turnirja JLA leta 1978 seje udeležilo 39 tekmovalcev iz 13 slovenskih klubov. Zmagovalec je postal zopet Ljubo JAVORŠEK iz Maribora. Istočasno pa je domači karate klub bil organizator tudi prvega državnega prvenstva tedanje Jugoslavije za pionirje in pionirke v katah. Naši tekmovalci so se izkazali z izvrstnimi uvrstitvami. Jure HRIBAR je postal državni prvak pri mlajših pionirjih. Pri starejših pionirjih je Igor TOMAŽ osvojil odlično drugo mesto. Z odličnimi četrtimi mesti se ponašata tudi domačina Borut KLANČIŠAR (mlajši pionirji) in Borut MARKOŠEK (starejši pionirji). Ekipno so trboveljski mlajši pionirji (Jure HRIBAR, Matjaž TOMAŽIN, Borut KLANČIŠAR) osvojili drugo mesto. Starejši pionirji (Igor TOMAŽ, Borut MARKOŠEK, Vojko MLAKAR) pa so osvojili naslov državnih prvakov. Tako je bila bera pionirskih medalj iz Slovenije največja pri domačinih -Trboveljčanih. - Na sedmem in osmem turnirju JLA leta 1979 in 1980jetriumfiral zopet Ljubo JAVORŠEK in je trikrat zapored osvojil to lovoriko. Ta turnir je že v tem obdobju bil tretiran kot neuradno absolutno prvenstvo SRS. Zmagovalec tega turnirja pa je lahko postajal že takrat samo tisti, ki je zares nekaj pomenil v slovenskem karateju. - Na desetem turnirju JLA leta 1982 je nastopilo 22 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov. Zmagovalec je postal Velenjčan Safet SMAJLOVIC. Odlično drugo mesto pa je zopet pripadlo domačinu tokrat Metodu TOMELJ-u. - Enajsti turnir JLA leta 1983 je za domačine zmagovalen. Prvič je osvojil prvo mesto domačin Zdravko ROMIH, vendar pa je bil takrat v vrstah Karate kluba »Boris Kidrič« iz Maribora. Nastopilo je 22 tekmovalcev iz osmih karate klubov. - Na dvanajstem turnirju JLA leta 1984 je nastopilo 36 tekmovalcev. Ta turnirje ostal v spominu po tem, da je bil to leto zmagovalec že drugič Zdravko ROMIH, ki se je vrnil v vrste karate kluba Trbovlje in po tem, da so prvič nastopila tudi dekleta v katah. Prva zmagovalka je postala Kranjčanka Metoda PODPEČAN. - Na trinajstem turnirju JLA leta 1985 je nastopilo 46 tekmovalcev (39 moških in 7 žensk) iz 13 klubov. Vsi so pričakovali, da bo naslov zopet osvojil domačin Zdravko ROMIH, kije imel tretjo zaporedno možnost. Vendar pa Zdravku ta čas enemu najboljših slovenskih karateistov, to ni uspelo. Že v drugem kolu je zaradi premočnega udarca izgubil s kasnejšim zmagovalcem Petrom PEJKUNOVIČ-em iz Velenja. Pri ženskah je zopet postala zmagovalka Kranjčanka PODPEČAN-ova. Na demonstracijskem nastopu so svoje znanje zelo pokazali učenci karate sekcije iz Osnovne šole Dol pri Hrastniku in boksarji iz Hrastnika. - Na štirinajstem turnirju JLA leta 1986 je nastopilo 54 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov (36 tekmovalcev v športnih borbah in 18 deklet v katah). Tekmovalci so prvič nastopili v dveh kakovostnih skupinah. V kvalitetnejši skupini je zmagal Darko KOTAR iz KK »Forum« Ljubljana. Odlično drugo mesto je osvojil domačin Borut MARKOŠEK, tretji pa je bil ob tej priliki Zdravko ROMIH. V drugi skupini je zmagal Darko MAVEC iz Društva za borilne veščine (DBV) Ljubljana. Tudi ženske so v katah nastopile V dveh skupinah. Do 16 let je zmagala Rušanka Alina CUNK Pri članicah pa je postala že tretjič zapored zmagovalka Kranjčanka Metoda PODPEČAN. - Na petnajstem turniiju JLA leta 1987 je nastopilo doslej rekordnih 95 tekmovalcev iz 19 slovenskih klubov. V kakovostnejši skupini je zmagal Andrej KODERMAN -»Emona« Ljubljana. V drugi skupini pa je zmagal Josip BIJELIČ -Ivančna Gorica pred Trboveljčanom Bešom VELAČIČ-em. Metoda PODPEČAN, ki je tokrat nastopila za nov klub iz Črnuč je zmagala že četrtič zapored. - Že šestnajsto leto zapored so se leta 1988 zbrali najboljši slovenski karateisti v Trbovljah, da bi počastili 22. december, praznik JLA. Tekmovanja se je udeležilo rekordnih 154 tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov. Že petič zapored je v katah zmagala Metoda PODPEČAN (Črnuče). V popoldanskem delu so se pomerili tekmovalci v športnih borbah v dveh kakovostnih skupinah. V nižji je zmagal Franci PAJK iz Ivančne Gorice. Trboveljčan Bešo VELAČIČ je osvojil bronasto medaljo. V kakovostnejši skupini pa je zlato medaljo osvojil domačin Borut MARKOŠEK. - 17. turnir JLA je bil prvič izveden z mednarodno udeležbo. 23. decembra 1989 se je v telovadnici OŠ Trbovlje zbralo 174 tekmovalcev iz 31 karate klubov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Italije. V zelo številčnih kategorijah v katah se mladi Trboveljčani še niso mogli kosati z ostalimi tekmovalci, tako, da niso zasedli vidnih mest. V absolutni kategoriji se je pomerilo kar 62 tekmovalcev. Razlog je bil TV sprejemnik, katerega je na koncu odnesel domov Andrej KODERMAN iz Ljubljane. Borut MARKOŠEK je tudi tokrat osvojil medaljo - bronasto. Polno dvorano je so v demonstracijskem delu navdušili domači pionirčki, kadeti iz Tacna, lomilci opek iz Limbuša, plesalci plesnega kluba Renome iz Trbovelj, kataš Livijus BUNDA ter evropski prvak z nunčaki Dejan MILOŠEVIČ. - Leta 1990 so organizatorji prvič izvedli turnir, ki zaradi takratnih dogodkov v Jugoslaviji ni bil več v čast JLA. Tako seje turnir imenoval »18 Karate turnir Trbovlje 90«. V telovadnici OŠ Trbovlje seje zbralo 174 tekmovalcev (isto kot leto poprej) iz 27 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Kataši so nastopili v štirih zelo številčnih skupinah. Prvo mesto v športnih borbah ter s tem nagrado Video rekorder je osvojil nosilec bronaste medalje z evropskega prvenstva, Zagrebčan Džezmir MURATAGIČ. Trboveljčan Borut MARKOŠEK je že četrič zapored osvojil medaljo na tem turnirju, tokrat bronasto in s tem potrdil, daje v tistem času sodil med najboljše slovenske karateiste. Polno dvorano so zopet navduševali z atraktivnimi demonstracijami kadeti iz Tacna in karateisti iz Limbuša, ki so v svoji točki lomljenja opeke pokazali res pravo mojstrovino. Za konec še samo dva inserta iz takratne specializirane jugoslovanske karate revije »RING: Zapažena izuzetno jaka konkurencija i organizacija kojoj mogu zavidjeti i organizatori velikih Sodniški zbor pod vodstvom vrhovnega sodnika Primoža Debenaka (sicer mednarodnega sodnika svetovnega ranga) vedno uspešno opravi svoje delo evropskih priredbi...« »Ima nešto na ovom turnim što jednog prosječnog gledaoca doista privlači, što sigurno nijedan drugi turnir kod nas nema, a to je uspješna organizacijska formula za bolju budučnost našega katea.« Zaradi vse večjega števila nastopajočih so organizatorji 19. karate turnirja - Trbovlje 91 izvedli tekmovanje v dveh delih (7. in 21. december). Vseh skupaj je na turnirju sodelovalo (v katah, kumiteju, športnih borbah in demonstracijskem tekmovanju) do takrat rekordnih 189 fantov in deklet iz 28 slovenskih klubov. Tokrat so Trboveljčani pokazali, da tudi v katah sodijo v sam slovenski vrh. V najmlajši kategoriji dečkov je zlato medaljo osvojil Peter ZORE, bronasto pa Miha KOVAČIČ. Pri mlajših deklicah je srebrno medaljo osvojila Maja KOSTANJ EVIČ, pri starejših pa bronasto Alja PERGER. V članski kategoriji je srebrno medaljo osvojil Borut MARKOŠEK. Pet osvojenih medalj v katah je dal trboveljskim tekmovalcem v športnih borbah še dodatni motiv. V tistem obdobju so se začela v tujini pojavljati prva tekmovanja v športnih borbah za otroke. Trboveljski organizatorji, ki so bili poznani po uvajanju novitet so izvedli po posebej definiranih pravilih tekmovanje v kumiteju za dečke. V tej konkurenci so dominirali domači tekmovalci. Zmagal je Rok VODIŠEK pred Juretom BAKOVIČEM. Njun uspeh sta dopolnila David KRAJNC s srebrno medaljo pri mladincih ter Borut MARKOŠEK z bronasto pri članih. Na turnirju so izvedli še tekmovanje v demonstracijah različnih borilnih športov, kjer je nastopilo sedem ekip. Polno dvorano so najbolj navdušili kadeti iz Tacna, katerim so prvo mesto dodelili tudi sodniki. Organizatorje na drugi del turnirja povabil po dva najboljša kataša v vsaki starostni kategoriji iz prvega dela turnirja. Ti so se pomerili v absolutni kategoriji. To je bil do sedaj edini tak primer tekmovanja. Prvo mesto je osvojila Ljubljančanka Nina GODEŠA pred domačinom Borutom MARKOŠKOM. Deset osvojenih medalj trboveljskih karateistov na 19. Karate turnirju ne rabi še posebnega komentarja. - Na 20. Karate turnirju -Trbovlje 92 je nastopilo 167 tekmovalcev iz 27 slovenskih in italijanskih klubov. V katah so medalje za Trboveljčane osvojili Miha KOVAČIČ in Peter ZORE srebrno ter Ida DEDIČ bronasto. V športnih borbah je v najmlajši starostni kategoriji Jure KOSTANJEVIČ osvojil srebrno medaljo, pri mladincih pa David KRAJNC bronasto. -V decembru 1993 so trboveljski karateisti uspešno organizirali že 21. Karate turnir - Trbovlje 93. Skupno je v dveh dneh na tekmovalni prostor stopilo 205 tekmovalk tekmovalcev iz 29 Karate klubov iz Slovenije in Hrvaške. Zmagovalcem so bili podeljeni lepi pokali in praktične nagrade. Trboveljčani tudi tokrat niso ostali brez medalj, saj sta osvojila Miha KOVAČIČ zlato ter Ida DEDIČ srebrno, oba v katah. - 17. in 18. decembra 1994 je na 22. Karate turnirju nastopilo rekordnih 577 tekmovalk in tekmovalcev iz 61 karate klubov iz 6 držav (Romunije, Slovaške, Češke, BiH, Hrvaške in Slovenije). V zelo močni konkurenci je tokrat čast Trboveljčanov reševala komaj petnajst letna Ida DEDIČ, ki je osvojila dve bronasti medalji, v katah in športnih borbah. Kot že večkrat do sedaj je bilo na turnirju izvedenih tudi nekaj demonstracijskih nastopov. Mladi karateisti iz Sevnice so izvedli sklop obrambnih veščin iz juda, aikida, jiu jitsa in karateja. Ptujčani so demonstrirali borilne mojstrovine aikida ter Limbušani različne atraktivne tehnike lomljenja. -16. in 17. decembra 1995 seje v telovadnici OŠ Trbovlje zbralo 530 tekmovalcev iz 54 karate klubov iz 7 držav. Organizatorji so turnir preimenovali v Mednarodni, tako, da se je ta imenoval »23 Mednarodni karate turnir -Trbovlje 95«. Trboveljčani so bili zopet zelo uspešni, saj je v katah Miha KOVAČIČ osvojil zlato medaljo. V športnih borbah sta Miha KOVAČIČ ter Mitja ŠTRUC osvojila bronasti medalji, Borut MARKOŠEK pa po treh sušnih letih ponovno srebrno medaljo. - Na 24. Mednarodnem karate turnirju - Trbovlje 96 je nastopilo 550 tekmovalk in tekmovalcev v preko 650 nastopih. V dveh tekmovalnih dneh seje udeležilo do tedaj rekordno število nastopajočih iz 66 -ih klubov Češke, Hrvaške, BiH in Slovenije. Trboveljčanom sicer ni uspelo osvojiti medalje v katah so se pa zato več kot odlično odrezali v športnih borbah, saj so osvojili kar pet odličij, Jernej SIMERL in Peter ZORE bronasti, Ida DEDIČ srebrno ter Miha KOVAČIČ in Poldi HERMAN zlati. - Uvod v jubilejni 25. mednarodni karate turnir - Trbovlje 1997 je bil dejansko že v petek 12. decembra, ko je bila v večnamenskem prostoru osnovne šole Trbovlje otvoritev razstave z naslovom »25 turnirjev v Trbovljah«. Trboveljski karate turnir sodi med najstarejša tovrstna tekmovanja v Evropi, iz nekdanjega turnirja v počastitev dneva JLA pa je z leti prerastel v mednarodnega, ki se lahko »pohvali« s tem, da je eden najmočnejših tudi po številu nastopajočih. Tako kot že vrsto let je tudi tokrat oba tekmovalna dneva bila športna dvorana v Trbovljah nabito polna, tako tekmovalcev, kot tudi ljubiteljev karateja, ki so si tekmovanje ogledali s tribune. Kar preko 600 tekmovalcev in tekmovalk vseh starostnih skupin iz Hrvaške, BiH, Slovaške, Romunije, Belgije, Italije in Slovenije je merilo moči v izvajanju kat, to je obveznih likov in športnih borbah v posamičnih konkurencah. Domači tekmovalci so se ponovno oddolžili neumornim organizatorjem z osvojenimi medaljami. Jasna KOVAČIČ je v katah osvojila srebrno medaljo. V športnih borbah pa so domačini osvojili kar cel komplet medalj, Poldi HERMAN bronasto, Jernej SIMERL srebrno in Miha KOVAČIČ zlato. Za najboljše tri tekmovalce v posameznih kategorijah je prireditelj pripravil zanimiva priznanja, ki simbolizirajo Trbovlje in sicer kipec rudarjev, poleg tega pa so tekmovalci prejeli tudi praktične nagrade. Na turnirju je nastopil tudi večkratni svetovni in evropski prvak Belgijec Lefevre JUNIOR, ki je osvojil dve zlati medalji, tako v katah kot športnih borbah. - S 26. Mednarodnim karate turnirjem - Trbovlje 1998 so organizatorji zopet organizirali enodnevni turnir. V soboto 12. decembra se je v športni dvorani zbralo kar 526 tekmovalcev in tekmovalk vseh starostnih skupin iz Hrvaške, BiH, Slovaške in Slovenije. Organizatorju je uspel svojevrsten podvig, saj je tako številčno tekmovanje izvedel na štirih boriščih ter ga zaključil že pred osmo zvečer. Za primerjavo lahko vzamemo enega najštevilčnejših turnirjev v Evropi - Bavaria open, kjer se je na osmih boriščih 750 tekmovalcev borilo dolgo v noč. Tako kot v organizacijskem pomenu so trboveljski karateisti tudi na tekmovalnem področju igrali zelo Finalna borba v kategoriji do 65 kg (mlajši mladinci! na 25 mednarodnem karate turnirju: Miha Kovačič in Jernej Simerl Duša in motor vseh 29-ih turnirjev -Franjo Glavica, predsednik KK Tika Trbovlje pomembno vlogo. V športnih borbah sta Dalibor FILIPIČ in Edin SALKIČ osvojila bronasti medalji, Poldi HERMAN srebrno ter Miha KOVAČIČ zlato. - Na 27. Mednarodnem karate turnirju -Trbovlje 99 je nastopilo preko 500 tekmovalcev in tekmovalk vseh starostnih kategorij iz Hrvaške, Slovaške, BiH, Makedonije in Slovenije. Poleg zelo dobrih tekmovalcev iz Hrvaške, Slovaške in BiH, katere sodijo po kvaliteti in osvojenih medaljah med najboljše evropske in s tem tudi svetovne države, so se v športni dvorani OŠ v Trbovljh zbrali praktično vsi najboljši slovenski karateisti. Razloga za to sta bila dva, udeležba KARATE na turnirju je bila v okviru priprav na mladinsko evropsko prvenstvo, ki je bilo februarja 2000 v Celju, obvezna ter lepe praktične in bogate denarne nagrade za najboljše v posameznih kategorijah. Prikazano je bilo tudi veliko atraktivnih in požrtvovalnih borb, vsak sije želel doseči čimveč. Tudi tekmovalci v katah, to je estetsko zložrnih likih niso po kvaliteti zaostajali za tekmovalci v športnih borbah. Čast Trboveljčanov sta tokrat rešila Jernej SIMERL in Franci CEFERIN, ki sta oba nastopila v kategoriji mladincev do 75 kg. Na veliko navdušenje tako gledalcev kot organizatorjev sta se v finalu pomerila klubska prijatelja. Jernej je osvojil zlato medaljo, Franci pa srebrno. - Karate klub TIKA Trbovlje je v soboto 16. decembra 2000 organiziral in izvedel že 28. Mednarodni karate turnir - Trbovlje 2000. V prekrasnem vzdušju, ki je krasilo športno dvorano osnovne šole v Trbovljah je svoje znanje in moči v spretnostih karateja merilo kar 611 tekmovalcev v 652 nastopih v športnih borbah in katah. Vsi nastopajoči so prišli iz 86 klubov iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in Slovaške. Tekmovalci in tekmovalke, med njimi večje število nosilcev medalj z evropskih in svetovnih prvenstev pa se je pomerilo v kar 28 različnih starostnih in težnostnih kategorijah. Turnir, ki je potekal skoraj 14 ur je bil popestren z otvoritvijo med dopoldanskim in popoldanskim delom tekmovanja in SHOW programom, na katerem so ljubiteljem karateja trboveljski karateisti v večih točkah prikazali šolske in mojstrske kate, tako v tehničnem smislu kot tudi z nasprotniki. Za svoje nastope so si od prepolne dvorane gledalcev prislužili glasen aplavz. Poleg njih pa so so s svojim nastopom izredno navdušili člani akrobatske skupine Fliers iz Trbovelj s svojimi atraktivnimi meti, poleti in zabijanji v koš ter plesna skupina LATINO PASSION s prikazom latino ameriških ritmov in plesov. Tako kot v organizacijskem pomenu so trboveljski karateisti tudi na tekmovalnem področju igrali zelo pomembno vlogo, saj so osvojili kar tri odličja, Poldi HERMAN bronasto, Franci CEFERIN in Dalibor FILIPIČ pa zlati. - Karate klub TIKA Trbovlje je v soboto 15. decembra 2001 organiziral in izvedel že 29, Mednarodni karate turnir »Trbovlje 2001«. Svoje moči v spretnosti karateja je merilo 379 tekmovalcev in tekmovalk iz 86 klubov iz Avstrije, Hrvaške, BiH in Slovenije. Kot po tradiciji so bili Trboveljčani zopet zelo uspešni, saj so osvojili kar devet odličij. V katah so bronaste medalje osvojili Petra JERMAN, Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK in Miha KOVAČIČ, Jasna KOVAČIČ pa srebrno. V športnih borbah sta bronasti medalji osvojila Jernej SIMERL in Amir TAHIROVIČ, srebrno Miha KOVAČIČ ter zlato Nik ŽLAK. S tem je Miha KOVAČIČ postal tudi najuspešnejši trboveljski tekmovalec na dosedanjih turnirjih. Miha je od leta 1991 osvojil kar 10 medalj, od tega pet zlatih. Duša in motor vseh 29 - ih turnirjev v Trbovljah pa je zagotovo predsednik Karate kluba Trbovlje, Franjo GLAVICA, ki mu vedno uspe sestaviti dobro organizacijsko ekipo, ki šteje vsakič preko 50 ljudi. 14. decembra letos bodo neumorni trboveljski organizatorji izvedli že jubilejni 30. Mednarodni karate turnir - Trbovlje 2002. Turnir ima poleg uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. Bogdan SIMERL USPEŠNI NASTOPI TRBOVELJSKIH KARATEISTOV Na povabilo karate kluba KIMON iz Ljubljane so se v soboto 23. marca udeležili karate turnirja KIMON 2002 - open. Na turnirju je nastopilo preko 50 tekmovalcev iz 5 slovenskih klubov. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na turnirju nastopili: Vasja PIGAC, Jan ZAJC, Tibor ČELAN in Grega HACIN. Kot vodja in trenerje vlogo uspešno opravil Uroš VOZEL. Mladi Trboveljčani, ki do sedaj načeloma niso nastopali na tekmovanjih so s svojo zavzetostjo in motiviranostjo zelo presenetili Uroša ter ostale tekmece, saj so osvojili kar 5 odličij, v katah ZAJC 4. mesto (tudi za to mesto so podelili medaljo), HACIN bronasto V sobot sta kot člana slovenske medaljo ter ČELAN zlato. V reprezentance nastopila v Milanu kumiteju pa sta osvojila HACIN v Italiji Tomy CESTNIK in Žiga bronasto in ZAJC srebrno medaljo. ŠANTEJ. Na izredno močnem turnirju je na 8 tatamijih nastopilo cca 700 tekmovalcev iz 10 evropskih držav. CESTNIK se je že v prvem kolu pomeril s kasnejšim zmagovalcem. Borba je ves čas potekala izenačeno, vendar je nasprotnik presenetil Tomyja prav v zadnji sekundi, ko je z atraktivnim nožnim udarcem osvojil točko ter s tem tudi zmago. Žiga je na turnirju nastopil zelo motivirano. Izgubil je šele v tretjem kolu. S svojim pristopom ter uspehi se Žiga uspešno postavlja ob bok najboljšim trboveljskim tekmovalcem. Franjo GLAVICA KIKBOKS 2.TURNIR ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V Izoli sta domači klub KBV Taekwon in KZ Slovenije organizirala drugi turnir za letošnje državno prvenstvo v šemi kontaktu za člane, članice, mladince in mladinke. Če je bila konkurenca v nekaterih članskih in mladinskih kategorijah kvalitetna in številčna, je bilo prav nasprotno med članicami in mladinkami. Med članicami je tekmovalo vsega 6 tekmovalk, med mladinkami pa osem. Skupaj je v vseh kategorijah nastopilo nekaj več kot 100 kikboksarjev. Kljub nekoliko okrnjeni je predvsem z nekaterimi uspešnimi ročnimi udarci starejši in izkušenejši Primož. Med tiste, ki so postregli z presenečenjem, pa zagotovo lahko štejemo uvodni dvoboj v kategoriji članov do 63 kg med svetovnim prvakom Klemnom Buzino (PDK Zagorje) in mladim Sašo Plemenitašem (PDK Izlake). Z minimalno razliko je zmagal Sašo, ki vse bolj dokazuje, da se razvija v odličnega kikboksarja. Med dekleti ni bilo omembe vrednih dvobojev. V Sloveniji vedno favorizirana Brigita Blaž Plevnik, pri Zagorjanih pa Andrej Bračič in zaradi bolezni Igor Kalšek, ki v klubu opravlja tudi trenersko delo. Igor, ki je bil vedno znan in spoštovan po dobri nožni in ročni tehniki, je nekaj tega že prenesel tudi na fante, ki jih trenira. Opaziti je namreč, da se Zagorjani v nasprotju z Izlačani večkrat poslužujejo udarcev z rokami, ki velikokrat prinašajo pomembne točke. Zmagovalci posameznih kategorij ter uvrstitve Zasavčanov: mladinci do 48 kg; l.Ožbej Mrva,' Izlake do 55 kg; l.Anja Kolšek, ŠE&RO, do 60 kg; l.Maja Vetršek, 2.Lučka Kokole, obe Izlake, člani do 57 kg; 1.Tomaž Rogelj, Nova Gorica, do 63 kg; 1.Sandi Kolednik, Ptuj, 2.Sašo Plemenitaš, Izlake, do 69 kg; 1.Klemen Juvan, Zagorje, 3.Marko Razpotnik, Izlake, do 74 kg; l.Uroš Makuc, 3 Jure Vetršek, Izlake, do 79 kg; 1.Primož Bračič, Zagorje, 2.Grega Ocepek, Izlake, do 84 kg; 1.Matjaž Vindiš, Ptuj, do 89 kg; 1.Živko Čvarko, KBV Pikro Izola, do 94 kg; 1.Aljoša Senekovič, ŽŠD Maribor, Zmagoslavje Primoža Bračiča, Zagorje Po turnirju so bili vsi zadovoljni (no, skoraj vsi) konkurenci smo videli nekaj odličnih dvobojev in tudi nekaj presenetljivih izidov. Med tiste boljše dvoboje lahko štejemo finalnega med članom zagorskega kluba Primožem Bračičem in sedemnajstletnim Gregorjem Ocepkom (PDK Izlake) v kategoriji članov do 79 kg. Zmagal Plemenitaš, tudi tokrat ni imela dostojne nasprotnice. Tako Izlačani kot Zagorjani pa niso nastopili kompletni. Pri prvih je manjkal glavni trener Srečko Rozman, ki ga v zadnjem času uspešno zamenjuje njegov sin Miloš, manjkali sta tudi dve dekleti, Hana Kuder in Tea Roglič ter Račečič, Nova Gorica, do 56 kg; 1 Jurček Horvat, PtujJ.Sašo Vučko, Zagorje in Nejc Hribar, Izlake, do 63 kg; 1.Sašo Stojanovič, Zagorje, do 71 kg; l.Dario Svetlanovič, nad 71 kgJ.Admir Sinenbegovič, oba KBV Taektvon Izola, mladinke do 50 kg; 1.Sabina Kolednik, Ptuj,2.Barbara nad 94 kg; 1.Marko Kuthe, KBV Pikro Izola, članice do 50 kg; 1.Liljana Gošte, do 55 kg;l. Brigita Plemenitaš, do 65 kg; 1.Urška Dolinšek, vse Izlake, nad 65 kg; Sabina Šehič, Novo mesto. Igor Gošte ODLIČNI REZULTATI ZAGORSKIH KIKBOKSARJEV Člani zagorskega KBV Pon-Do-Kwan so zelo uspešno nastopili na odprtem mednarodnem prvenstvu Nemčije v kikboksu - EBERN 2002. V tem 750 km oddaljenem mestu se je tekmovanja udeležilo kar 538 tekmovalcev iz 10 držav. V disciplini šemi kontact so dosegli Zagorjani naslednje vidnejše rezultate: - do 84kg: Igor Kalšek - 2. mesto - do 79kg: Primož Bračič - 2. mesto - do 63kg: Klemen Buzina - 2.mesto • do 69kg: Klemen Juvan - 3.mesto - glasbene forme: Prvinšek Katja 3. mesto. Nastopili so tudi Sašo Stojanovič in Sabina Miklavčič, ki je bila v članski konkurenci v glasbenih katah četrta. Zmagala je tudi v Zasavju znana svetovna prvakinja Sandra Hess. Poglejmo še kakšen je bil razplet borb, v katerih so Zagorjani osvojili kolajne. Buzina je bil v 1.krogu prost, v 2. je premagal Avstrijca Mathiasa, ki pa mu je povzročil še največ preglavic. Vseeno je zmagal z 8:7. Lažje delo, kot je povedal Bašelj, je imel z Nemcem Wagnerjem, s katerim je zmagal 9:4. Žal je v finalu proti Belgijcu nesrečno in nepošteno izgubil z rezultatom 11:10. Klemnu sodniki niso priznali kar dva udarca z nogo v glavo (6 točk). Juvan jebil v 1.krogu prav tako prost, v 2.je premagal Nemca Blocka 11:10, premočan je bil tudi za Madžara Atila v naslednjem krogu. V polfinalu je doživel poraz proti Nemcu VVeissu, kar je pomenilo še vedno odlično tretje mesto. Bračič je najprej z 10:0 premagal Avstrijca, potem še Čeha in Nemca. V finalni borbi je moral priznati premoč Belgijca Baerta z 8:5, ki pa je vse nasprotnike premagal z 10:0. Bračiča bo s tem rezultatom težko kdo izrinil iz reprezentance. Kalšek je najprej premagal Avstrijca Korberja in Rima, deklasiral je tudi Nemca Falaka z 12:2, vendar izgubi v finalu proti Nemcu Schonroku, že tretjič v svoji bogati karieri. Igor Gošte ODPRTO TEKMOVANJE V NATANČNEM PRISTAJANJU Kisovški klub jadralnih padalcev Kavka je organiziral odprto tekmovanje v natančnem pristajanju, kije štelo tudi za klubsko prvenstvo. Med 18 jadralnimi padalci je bil najuspešnejši Robi Zupan (Luftrajder Trbovlje), drugi je bil Tone Svoljšak (Let Škofja Loka) in tretji, domačin Moran Kokole. Za njimi sta se na četrto in peto mesto uvrstila še dva domača tekmovalca: Zvone Pograjc, sicer trener kisovških smučarskih skakalcev in tudi nekdanji odlični smučarski skakalec, Robert Kralj. Igor Gošte akcija AKCIJA NAJ GOSTILNA V ZASAVJU PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 471 2. Point 21, Hrastnik - 403 3. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 308 4. Gostišče Kum, Zagorje - 261 5. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 122 6-Gostilna Ašič, Zagorje - 102 7. Kmečki turizem Zorec, Izlake - 87 8. Naš hram, Kisovec - 78 9. Gostilna Senica, Hrastnik - 44 10. Gostišče Brin, Trbovlje - 43 11 .Restavracija L, Trbovlje - 36 12. Gostilna Zaloka, Jesenovo - 32 13. Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 24 14. Gostišče Jež, Radeče - 20 15. Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 18 16. Zlati fenix, Trbovlje - 13 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostilna Juvan Majcen Jože Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT. Glasujem za g^stil^: Glasoval sem: NAJ FRIZERKA, NAJ FRIZER ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: I .Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 309 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 291 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 181 4. Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 151 5. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 127 6. Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 128 7. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 125 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 114 9.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 105 lO.Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 73 II .Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 76 12. Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 72 13. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 57 14.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 49 Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 49 Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 49 17.Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 41 IS.Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 39 19.Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje - 37 Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 37 2LAlis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 35 22. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 34 23. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik - 29 24. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 26 25. Fani Pohar, Frizerski studio PAŽ - 25 26. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje - 24 27.Irena Jere, Studio Las Zagorje - 20 28.Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 16 Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janja Bantan, Leopoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu! GLASOVNICA ŽA ” naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona Ime, priimek, naslov glasovalca (ke) MALI NOGOMET PEKARNA LENIČI POKLONILA NASLOV POKOJNEMU PREDSEDNIKU S 15.krogom se je končalo tekmovanje v Zimski malonogometni ligi Hrastnik. V njej je sodelovalo 16.zasavskih ekip. Kar tri prvouvrščene ekipe so osvojile po 35 točk. Prvo mesto je po izračunu medsebojnih srečanj pripadlo ekipi Pekarne Leniči, ki je naslov prvaka poklonila svojemu pokojnemu predsedniku Halidu Leničiju, drugi so bili nogometaši Steklarne/Vitrum in tretji člani ekipe Mexico Pancho (na sliki). Organizatorji zimske lige so pripravili tudi nekaj nagrad za najboljše. Pokale je prejelo sedem prvouvrščenih ekip, naj strelec z 39 zadetki Robi Vrečko (Mexico), naj vratar Mladen Centrih (Mexico) in naj igralec Sašo Novak (Juvenstus). Za sodelovanje z Zasavcem se zahvaljujemo vodji ekipe KMN Juventus, Jožetu Hočevarju. Rezultati zadnjega kroga: Steklarna /Vitrum - Opal 4:2, Šoht KA-ŠD Vaka 1:6, ŠD.Sava-Šentlambert 3:0 (b.b.), Špica pizza-Lipov list 4:5, Forstek- Mexico Pancho 0:17, P.Leniči-Rudnik 0:0, Top Šport-Pizzerija Kukuca 5:9, ŠD Prapreče-KMN Juventus 2:6. Končna lestvica: I. Pekarna Leniči 35 2.Steklarna/Vitrum 35 3. Mexico Pancho 35 4. Pizzerija Kukuca 33 5. KMN Juventus 32 6. Društvo Sava 28 7. Špica Pizza 27 8. Top Šport 26 9. Rudnik 23 10. ŠD Prapreče 17 II. Šoht KA 15 12.Lipov list 13 13.Opal 11 14. ŠD Vaka 11 15. Forstek 0 16. Šentlambert -2 Slika PRAV, besedilo Igor Goste MALONOGOMETNA IGRIŠČA V ZAGORJU OŽIVELA Potem, ko seje končalo zimsko prvenstvo v ŠRC Spin, seje začelo tudi tekmovanje na zunanjih igriščih. V Zagorju ta čas v organizaciji ŠD Trimček poteka tradicionalno, že 15.tekmovanje za pokalnega prvaka Zagorje 2002, začelo pa se je že tudi ligaško tekmovanje, kjer v štirih ligah nastopa kar 50 ekip iz Zasavja. Nekaj pomembnejših izidov 1.kroga: ŠD Sava-ETI EE 4:1 ŠD Mlinše-Mili bar 3:2 Pekarna Leniči-Antimon 7:3 Juventus-ETl EE 1:0 ŠD Mlinše-ŠD Prapreče 4:2 ES Potočnik/Pizz.Ašič-Antimon 5:2 Rezultati četrt-finala: ES Potočnik/Pizz.Ašič-KMN Juventus 5:0 Picerija Kukuca-ŠD Prapreče I. 3:2 Mexico/Rest.Senica-KMN Umuhi 5:1 Supermont-Pekarna Leniči (Z.Most) 8:3 Pekarna Leniči (Trbovlje>ŠD Sava 10:0 ŠD Mlinše-GD Hrastnik 7:1 Zagotovo je visok poraz hrastniškcga Juventusa proti zadnjeuvrščeni ekipi l.lige največje presenečenje četrt-finalnih tekem. Junak srečanja je bil po besedah Igorja Grčarja mladi Braco Dokič s tremo zadetki. Ostali rezultati so bolj ali manj pričakovani. Igor Goste USPEH STRELCEV Na mestnem strelišču v Ljubljani je 24.3.2002 potekalo finale v dopisni strelski ligi in sicer 25. jubilejna strelska liga Slovenije in 13. invalidska dopisna strelska liga v izvedbi ŠD EP1C Postojna. Pravico nastopa v finalu so imele ekipe in posamezniki, ki so se uvrstili iz polfinala 2o.l.2oo2. Na finalu je nastopilo 240 strelcev in strelk iz 54 strelskih društev in invalidskih klubov Slovenije. V finale se je uvrstila tudi ekipa društva invalidov Zagorje v sestavi Kajtna Roman, Cirar Janez in Markošek Mimi. Glede na rezultate rednega dela tekmovanja in polfinala so bile želje za čim boljšo uvrstitev. Seštevek treh tekmovalcev pa je bil zelo dober, saj je zadoščal za prvo mesto. Ekipa je osvojila pokal in vsak član tudi ekipno zlato kolajno. Posamezno invalidke pa je Mimi Markovšek osvojila zlato kolajno z novim rekordom lige. Roman Kajtan pa je v kategoriji standard pištola invalidi posamezno, osvojil bronasto kolajno. Tako je svojo zbirko kolajn zaokrožil na 100. Dobri rezultat so tudi posledica urejenja, treningov v novi klubskih prostorih. Športna dvorana Zagorje. Po nekaj sušnih letih strelstva v Zagorju - plazu na Ruardiju - izguba strelišča, se delovanje ponovno prebuja, saj trenirajo tudi mlajše generacije, kot pionirji in mladinci. Mimi Markovšek 25. VEČER ŠPORTA V HRASTNIKU V petek, 29.marca so se v športni dvorani, zbrali že na jubilejni petindvajseti prireditvi. Večer športa, glasbe in razvedrila. V teh letih se je zvrstilo mnogo odličnih športnikov in odličnih rezultatov, na katere so Hrastničani upravičeno ponosni. Tudi sedanje generacije so bile za leto 2001 deležne 12 priznanj Športne zveze Hrastnik, ki jih podelijo vsako leto na tej prireditvi. Dobili so ga posamezniki in društva: Miran Cvet in Miha Halzer, člana kolesarskega društva, Grega Laznik, Janoš Peterlin, Boštjan Pečnik, Matic S., in Grega Vretič, člani brodarskega društva; Grega Klepej, član RK Dol TKI Hrastnik ter štiri ekipe: članska ekipa KK GD Hrastnik, kegljaški klub Sinet, članska ekipa in ekipa letnika 86 RK Dol TKI Hrastnik. Za najboljšega športnika so izbrali Petra Kauzerja ml., člana Brodarskega društva, ki ima status kategoriziranega športnika in.je član mladinske in članske reprezentance Slovenije v slalomu. Dosegel je nekaj odličnih rezultatov, med katerimi omenimo naprimer prvo mesto na tekmi za mladinski svetovni pokal Alpe-Adrija. Za najboljšo ekipo so izbrali raftno ekipo Forstek, saj se v letu 2001 ponašajo s prvim mestom na državnem prvenstvu in drugim mestom v spustu, Sprintu in skupni razvrstitvi v slalomu in spustu. Podelili so tudi dve srebrni Bloudkovi priznanji D. Podpečanu za delo pri PD in Borisu Volaju, za delo pri brodarskem društvu. Član košarkaškega kluba G D Anton Avbelj pa je dobil bronasto značko. V biltenu Športne zveze, ki je izšel ob tej priložnosti, so objavili seznam vseh najboljših športnikov in ekip od leta 1977 in seznam vseh dobitnikov občinskih Bloudkovih značk od leta 1979 dalje. “Veseli smo, da se v Hrastniku ukvarja s športom veliko mladih”, je dejal na prireditvi predsednik ŠZ Hrastnik Peter Kauzer. Seveda pa imajo veliko vlogo pri odločitvi za šport tudi starši. In seveda odlični športni objekti, za katere so poskrbeli hrastniški zanesenjaki in veljaki. ----Fonči Moljk Kodrič, član PD Trbovlje, sta 13. marca turno smučala v Julijskih Alpah, na območju Triglava. S turo sta pričela na planini v Lazu. Vzpenjala sta se po dolini za Debelim vrhom vse do vrha Kanjavca (2568 m). Snežne pa tudi sicer ostale vremenske razmere so bile zelo dobre tako, da sta napredovala brez večjih težav. Po krajšem postanku na vrhu gore sta nato opravila turni smuk z vrha in se usmerila v dolino za Kopico, nadaljevala na Dedno polje in planino Blato. Od tu sta sa nato vračala v dolino in domov zadovoljna z vzponom in smuko. IL IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Mlajši dečki kisovške Svobode so tudi v tretjem spomladanskem krogu osvojili lepo število točk. Tri zmage in le en poraz proti domači ekipi Termit Moravče so jim prinesle devet novih točk, kar jih je še bolj utrdilo na prvem mestu prvenstvene lestvice. V M.krogu pa so po dveh porazih končno tudi člani osvojili točko. To jim je uspelo na gostovanju pri ekipi NK Ihan. Edini gol za Kisovec za končni rezultat 1:1 je dal Simon Šink. (I.G.) GORSKO KOLESARSTVO V nedeljo 23.3.2002 seje z tekmo v Zlatoličju pričela sezona gorskih kolesarjev v Sloveniji. Športno društvo GT TEAM RIDER je organiziralo L dirko za slovenski in hrvaški pokal z gorskimi kolesi. Proga je bila speljana po traktorskih cestah in poteh. Dolžina kroga je bila 5.6 km. Mladinci pa so vozili 7 krogov oz. 39.2 km. V pravih zimskih temperaturah, močnem vetru, občasno je tudi snežilo, je zelo uspešno nastopil Hrastničan Miha Halzer. Svoj prvi nastop v kategoriji starejših mladincev, je zaključil na drugem mestu z minimalnim zaostankom za zmagovalcem Boštjanom Pahovnikom (Uni team). Na tretje mesto se je uvrstil Luka Rakuša (KD Ganesha). Uvodna tekma je pokazala, da se je Miha dobro pripravil na novo sezono, ter da lahko pričakujemo od njega podobne uvrstitve, kot v lanski sezoni, ko seje med mlajšimi mladinci uvrščal med prve tri v Sloveniji. Rezultati - Zlatoličje 2002 -mladinci: L Pahovnik (Uni team Lj.) 1.22:58, 2. Halzer (KD Hrastnik) 1.22:59 in 3. Rakuša (KD Ganesha) 1.23:03 R. Halzer POMLADNA TEKMOVALNA SEZONA RK DOL TKI HRASTNIK V spomladanskem delu tekmovalne sezone 2001/2002 sije članska ekipa prigrala doslej tri točke. Tekma v Novem mestu je bila neodločena, na tekmi z Mokercem v Doolanki pa je zmaga ostala doma. Na tej tekmi seje poškodoval ključni igralec Jernej Rantah, zato bi potrebovali poleg trdega dela potrebno še nekaj sreče, da obstanejo v prvi ligi. Kadeti letnika 88 so se uvrstili v finale, ki bo 21.aprila v Škofji Loki, letniki 89 porazov ne poznajo, letniki 99 so igrali eno tekmo neodločeno, ostale so zmagali, pri letniku 91 je prva ekipa na prvem mestu, druga pa je tretja. Rokometni navijači oz. navdušenci so dobili v teh dneh tudi nov Rokometni list, ki ga s sedemčlansko ekipo ureja Špela Mokotar. Poleg natančnega pregleda tekem vsebuje še tabele trenutnega vrstnega reda vseh ekip, predstavlja igralca Boruta Špacapana in Jerneja Rantaha, Dolske Miške in mačke, rokometno šolo vRimskih Toplicah, sponzorje in še kaj. Fanti Moljk TURNI SMUK S KANJAVCA Trboveljska alpinista Zdravko Zajc, č lan PD Železničar in Drago RIBIČI SO TEKMOVALI Zmagovalec Vlado Pelemiš Zagorski ribiči so na velikonočno nedeljo organizirali tekmovanje v ribolovu na najtežjega krapa. Srečo v zagorskem ribniku je preizkusilo 30 zasavskih ribičev. Še največ jo je imel Vlado Pelemiš, ki je ujel 1675 g težkega krapa, drugi je bil Igor Juvan Aco (1400 g), tretji Bojan Bačič (1200 g) in četrti Tone Bačič. \\\ i- 'i m ; ; : \\ * i i 4 ZAGORSKI SMUČARJI KONČALI SEZONO Ob zaključku sezone je Alpska sekcija Smučarskega kluba Zagorje organizirala tradicionalni klubski dan. Mladi tekmovalci, njihovi starši in treneiji so se najprej pomerili v veleslalomu na Rogli, nato pa prijetno druženje nadaljevali v gostišču Trojane. Tam je potekala tudi razglasitev rezultatov, medalje in priznanja pa je tekmovalcem podelil zagorski župan Matjaž Švagan. Smučari na Rogli Rezultati: deklice letnik 1997 in mlajše: 1. Bartclmc Eva, 2. Vrtovšek Lara, 3. Šorli Tjaša: deklice letnik 1994 do 1996: 1. Murne Katja, 2. Suša Eva, 3. Zupan Neja, 4. Žerdoner Tina: dečki letnik 1997 in mlajši: 1. Kranjc Gašper, 2. Murne Anže, 3. Šorli Matic: dečki letnik 1994 do 1996: 1. Božič Jakob: deklice letnik 1991 do 1993: 1. Resnik Petra, 2. Klopčič Nuša, 3. Lipovšek Špela, 4. Božič Katja: dečki letnik 1991 do 1993: 1. Grabnar Davor, 2. Suša Tilen: ženske od 30 do 40 let: L Kranjc Ksenija, 2. Murne Irena, 3. Grabnar Gusti, 4. Žerdoner Jelka, 5. Klopčič Sonja, 6. LipovšekNataša: ženske od 18 do 30 let: 1. Renko Maja, 2. Drnovšek Ines, 3. Krajnc Manja, 4. Zupančič Alenka: moški od 40 do 50 let: 1. Resnik Ladi: moški od 30 do 40 let: 1. Grabnar Toni, 2. Murne Aleš, 3. Vrtovšek Metod, 4. Suša Brane: moški od 15 do 30 let: 1. Mežnarič Nejc, 2. Šorli Aleš, 3. Lipovšek Črt; družine: 1. Murne, 2. Grabnar, 3. Suša. Najbolše mame Najmlajše deklice Najmlajši dečki MALA NOGOMETNA DOGAJANJA Pričel se je spomladanski del, lige malega nogometa v organitaciji športnega društva Trimček Zagorje. Odigrana sta bila dva kola. Trenutni vrstni red prvih treh ekip: 1. Liga: Supermont 28 točk, KMN Juventus 28 točk. Pekama Leniči 25 točk 2. Liga: ETI Elcktraelement 24 točk, Pekatna Leniči - Zidani most 23 točk. Bar Slavi 20 točk 3. Liga: Antimon / Bistro 91 27 točk, ŠD Čolnišče 2 27 točk, Mili bar 26 točk 4. Liga: TE Trbovlje 41 točk, GD Hrastnik 36 točk, MGM inženiring 34 točk. Lestvica naj strelcev za zasavčev prstan: A.. Begič 40 golov, Z. Udovič 22 golov, Vincek 19 golov. Disciplinska problematika: V 14.kolu četrte lige je prijel rdeč karton igralec Amaterja, Lavrač Jožef (nešportno obnašanje), katerega je displinski sodnik kaznoval s prepovedjo nastopa na dveh tekmah. Kronično ji 3.4. ob 16.30 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanjski hiši v okolici Primskovega, kjer je prišlo do pretepa med sorodniki. Policisti so ugotovili, daje zet zlasal tasta in ga polil z vodo. Oba so pomirili in napisali prijavo sodniku za prekrške. jj 6.4. ob 4.uri so policisti intervenirali na Cesti 9.avgusta v Zagorju, kjer je javni red in mir v stanovanju kršil K.M. Ker se ni umiril in ker je obstajal utemeljen sum, da bo s kršitvami nadaljeval, je bil pridržan do iztreznitve. Sledi predlog sodniku za prekrške. jfffh ji" 30.3. ob 13.uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanjski hiši v Hotiču, kjer je prišlo do spora med sestro in bratom, nato pa je pijani brat grozil sestri s pretepom in ni hotel zapustiti njene hiše. Pred prihodom policistov je odšel q neznano kam. Ko bodo policisti z njim opravili razgovor, bodo napisali prijavo sodniku za prekrške. S 31.3. ob 01.15 uri so policisti intervenirali v ZD Litija, kamor je prišel D.D. iz Škofje Loke in grozil zdravnici s pretepom. Ker je kazal psihične motnje in ga zdravstveni delavci niso mogli obvladati, so policisti na prošnjo zdravnice nudili pomoč tudi med prevozom v bolnico, kjer pa ni bil sprejet, zato je bil izpuščen. Sledi predlog SP-ju. Aufbiks Ravbajo kot srake Dne 25.3. ob 13.15 uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec iz odklenjenega osebnega avtomobila, kije bil parkiran na Brodarski ulici v Litiji tega dne med 12.55 in 13.10 uro ukradel žensko torbico, v kateri so bili razni dokumenti, 10.000 SIT in GSM aparat ericsson T20e. Policisti so z zbiranjem obvestil prišli do podatkov o možnem osumljencu in z njim opravili razgovor, vendar je dejanje zanikal, predmetov pa pri njemu niso dobili. Policisti z zbiranjem obvestil nadaljujejo. Vse občanke in občane policisti ponovno opozarjajo, da naj avtomobile zaklepajo in da na vidnih mestih ne puščajo torbic, kovčkov, denarnic in vrednejših predmetov. Dne 26.3. ob 9.20 uri je policiste poklical G.B. in prijavil, da mu je preko noči neznanec vlomil v avtomobil. Tat je razrezal platneno streho in iz vozila odtujil avtoradio in zvočnike ter ga s tem oškodoval za okoli 200.000 SIT. Za neznanim storilcem še poizvedujejo. Dne 31.marca ob 12.uri je A.T. zagorske policiste obvestil, daje 30.3. vozil neznano štoparko, ki jo je pobral v Domžalah, naknadno pa ugotovil, da mu je iz vozila ukradla denarnico. Policisti so drugi dan žensko izsledili. Gre za S.Š. iz Celja, ki ima na vesti že več podobnih dejanj. Dne 5.aprila je bilo vlomljeno v osebni avtomobil v Litiji. Neznanec je razbil steklo na avtu in iz njega odtujil avtoradio znamke fenner ter lastnika oškodoval za 40.000 SIT. KDO JO JE VIDEL? Od torka, 26.marca 2002 je pogrešana Mara Jurič, stara 37 let, doma iz Kisovca. Pogrešana je bolna in je od doma odšla oblečena v sive hlače, jopico krem barve in v črnih čevljih. Njeno jakno rdeče barve so policisti našli na zagorski železniški postaji. V kolikor bi pogrešano kdorkoli spoznal, naj to takoj sporoči na najbližjo policijsko postajo ali naj nemudoma pokliče na št.113! Istega dne je bilo sporočeno, da je v času od 4.4. do 5.4. neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Hotiču in iz stanovanja odnesel več kosov zlatnine. Lastnik je oškodovan za cca. 200.000 SIT. Dne 6.4. so litijski policisti bili obveščenik, da so v okolici gabrovke Romi izvršili tatvino konjske vprege. Ugotovljeno je bilo, da so se pri lastniku zanimali za nakup, vendar niso sklenili dogovora. Nato so Romi vprego samovoljno naložili v kombinirano vozilo in jo odpeljali. Bili so izsledeni in jim je bila zasežena. Zoper Rome sledi kazenska ovadba. STRMOGLAVILO JADRALNO PADALO Dne 4.4. okoli IS.ure so bili policisti obveščeni, da je na območju Podkuma strmoglavilo jadralno letalo. Na kraji je bilo ugotovljeno, da je D.B. poletel iz športnega letališča Novo mesto in je zaradi izgube višine hotel zasilno pristati na travniku med Podkumom in Sopoto. S sprednjim delom je zadel v travnato pobočje in se večkrat prevrnil. Z reševalnim vozilom je bil s hudimi telesnimi poškodbami prepeljan v Klinični center Ljubljana. Kraj nesreče sije ogledala komisija UKP PO iz Ljubljane in letalski inšpektor, za odvoz letala pa so poskrbeli člani Aerokluba Novo mesto. Škode je za okoli 4 mio SIT. POLICIJA VABI Dne 13.aprila ob 9.uri bo v prostorih podjetja Viator&Vektor v Ljubljani potekalo izpopolnjevanje voznikov motornih koles pod vodstvom policijskih inštruktorjev. Izpopolnjevanje bo potekalo pod naslovom »Policijska izkušnja kot nasvet«. Na izpopolnjevanje ste vabljeni vsi lastniki in vozniki motornih koles. V letu 2001 je namreč na cestah umrlo 36 voznikov motornih koles ali 48% več kot leto poprej. Zatorej, storite nekaj za svojo varnosti in se udeležite izpopolnjevanja! kronično Zasavski frker PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Izlake, 28.3. ob 15.05 se je zgodila prometna nesreča pri Medijskih toplicah, kjer je K.B. vozil na prekratki varnostni razdalji za delovnim strojem za čiščenje cest, last Komunale Zagorje. Na vozilih je nastala materialna škoda, povzročitelju pa je bil izdan plačilni nalog. NEPRAVILNO PREHITEVAL V ŠKARJE Zagorje, 28.3. ob 16.15 je prišlo do prometne nesreče v Kisovcu pri Siporexu. Voznik Z B. je zaradi prehitevanja v škarje trčil v nasproti vozeči avtomobil, katerega je pravilno po svoji strani pripeljala J.M. Pri tem sta se v vozilu J.M. lažje poškodovali dve osebi. Zoper Z.B.-ja sledi predlog SP-ju. PREVRAČAL SE JE PO GOZDU Zagorje, 1.aprila ob 20.20 uri je voznik G.M. vozil po makadamski cesti v smeri Izlak. Zaradi vožnje preblizu desnega roba je zapeljal s ceste ter se prevračal okoli 60m po gozdu. Vozilo se je ustavilo v bližini lokalne ceste za Smučidol. Voznik G.M. je dobil lahke telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Bolnico Trbovlje. Zoper voznika je bil zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola odrejen strokovni pregled. VOZIL POD VPLIVOM MAMIL? Litija, 29.3. ob 12.45 uri so bili policisti obveščeni, da se je na Valvazorjevem trgu zgodila prometna nesreča, povzročitelj pa je odpeljal s kraja prometne nesreče. Ob prihodu policistov seje na kraj nesreče vrnil tudi povzročitelj. Policisti so ugotovili, daje prometno nesrečo povzročil K.S. iz Litije, ki je zaradi vožnje po levi strani trčil v zadnji del osebnega avtomobila, katerega je voznica vzvratno vozila iz parkirišča. Policisti so zoper povzročitelja odredili strokovni pregled, saj so sumili, da je vozil pod vplivom mamil, vendar je K.S. strokovni pregled odklonil. Nastala je le materialna škoda. Sledi prijava sodniku za prekrške. ZARADI POLITE NAFTE V OGRAJO Litija, 4.aprila so bili policisti obveščeni, daje prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti v Pustovem mlinu. Ugotovljeno je bilo, da je voznik zaradi polite nafte na vozišču izgubil oblast nad vozilom in trčil v zaščitno ograjo ob cesti. Nastala je manjša materialna škoda, cesto pa so očistili. PES SE JE IZTRGAL Litija, 2.aprila ob 15.45 uri je lastnica peljala na povodcu na sprehod svojega psa ob cesti Litija - Zagorje med Litijo in Spodnjim Logom. Pes se je lastnici iztrgal in skočil na cesto v trenutku, ko je po cesti peljal voznik osebnega avtomobila in trčil v psa, ki je poginil. Policisti so lastnici psa izdali obvestilo o prekršku in plačilni nalog. PREBLIZU DESNEGA ROBA Litija, 4.aprila ob 4.uri se je na glavni cesti Litija-Ljubljana v ovinkih v bližini Zgornjega Loga zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je nesrečo povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je med vožnjo v smeri Ljubljane vozil preblizu desnega roba vozišča, zato je v levem ovinku z desnim delom vozila oplazil varovalno ograjo. Nastala je le manjša škoda, policisti pa so kršitelju izdali plačilni nalog. SOPOTNIK UMRL, VOZNIK LAŽJE POŠKODOVAN Litija, 3.aprila ob 19.uri so bili policisti obveščeni, daje na glavni cesti Ljubljana - Litija prišlo do prometne nesreče v Ribčah. Prometno nesrečo je vozil voznik avtomobila, kije vozil v smeri Litije z neprilagojeno hitrostjo, zato je v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal desno izven vozišča, kjer je vozilo na koncu asfaltnega dela odbilo v zrak. Vozilo je po petih metrih pristalo na kolesih na travnati površini. Po travnati površini je vozilo peljalo skoraj 6m, nato pa je vozilo ponovno dvignilo v zrak. Po približno treh metrih je vozilo trčilo v drevo, od drevesa se je odbilo levo in po približno štirih metrih obstalo na kolesih. Med nesrečo sta potnik in voznik, ki nista uporabljala varnostnih pasov, padla iz vozila ter obležala pred sprednjim delom vozila. V prometni nesreči je potnik dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, voznik pa je bil lažje telesno poškodovan in je bil odpeljan v UB KC Ljubljana, kjer mu je bila nudena zdravniška pomoč. To je že druga prometna nesreča s smrtnim izidom v letošnjem letu v Občini Litija, v enakem obdobju lanskega leta pa na cestah ni bilo smrtnih žrtev. Policisti ugotavljajo, da se na glavni cesti Ljubljana-Litija predvsem na relaciji med Zgornjim Logom in Senožeti zgodi zelo veliko prometnih nesreč, zato voznice in voznike policisti opozarjajo, da na tem delu vozjjo še posebno previdno in strpno. Na tem cestnem odseku bo v prihodnjih dneh tudi povečana prisotnost policistov. DELAVCI ELEKTRA NEPRAVILNO NAPELJALI ŽICE? Dne 29.3. zjutraj so policisti z zbiranjem obvestil izvedeli, da naj bi delavci Elektra Trebnje nepravilno povezali električno napeljavo iz nizko napetostnega voda v neko stanovanjsko hišo na Brezovem, zato naj bi poginilo nekaj živine ter so zato začeli zbirati še nadaljnja obvestila. Istega dne ob lO.urije na PP Litija prišel oškodovanec, kije povedal, da so delavci Elektra Trebnje dne 21.3. ob približno 14.uri po opravljenih delih ponovno vklopili elektriko. Ker so bile žice nepravilno zvezane, pred ponovnim preizkusom pa delavci naj ne bi bili opravili preizkusa, je prišlo do udara električnega toka, saj je bil pozitivni električni vod vezan na ničelni vod. Zaradi tega je takoj poginilo sedem krav, tri pa so morali odpeljati v zasilni zakol, poškodovanih pa je bilo tudi več električnih aparatov (televizor, glasbeni stolp, videorekorder, hladilna skrinja, računalnik itd.) Sledi kazenska ovadba, saj je podan utemeljen sum, daje bilo storjeno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Trvnlrl -rrrfBfln Oglase za Zasavca, ki izide 25. aprila, sprejemamo do petka, 19. aprila 2002. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za resničnost podatkov ne odgovarjamo._______________________________ nEPREffličnine VUCA 1.1VDII6 7 ■ TRBOVUE TEUlUl/SHHtlEi-ii-l« cnoDfiiii. f.w. niovm!;. im. poiiovmii phoitohov. ¥|1((HBC> ifl PHRC(l Stanovanja, parcele PRODAM dvosobno stanovanje v Sevnici. Tel: 031/627-741 PRODAM parcelo 32 ar, lepa lega, pot do parcele, primerna za razne nasade, voda, elektrika in telefon v neposredni bližini. Tel: 03/56-85-361 ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Trbobljah odam v najem. Tel: 041/463-139 V NAJEM oddamo poslovni prostor za trgovino z mešanim blagom - živila v Kotrdežu, Zagorje ob Savi, v izmeri cca. 100 m2. Prostorje obdelan do III. gradbene faze. Pisne vloge do 20.05.02, na naslov PGD Kotredež, Kotredež 12.a, 1410Zagorjeob Savi. Tel: 041/612-504 (Ivo Potočnik) Razno OBLEKO za prvo obhajilo, bele barve, vezenina, izdelek Jutranjke, za deklico staro 8 let. Prodam za polovično ceno, zraven podarim bele čevlje. Tel: 031/532-046 ŽELIM SPOZNATI žensko okrog 50 let, srednje postave iz Zasavja. Tel: 040/584-652 MOŠKI 45/170 želi spoznati žensko za skupno življenje. Najraje s svojo hišo ali kmetijo. Šifra ZASAVJE PRODAM dve kletki za kokoši nesnice. Tel: 031/833-898 DOMAČE hruškovo žganje, ugodno prodam. Tel: 040/319-386 V KOMPLETU ugodno prodam akvarij z več kot 100 ribicami (160 litrov). Tel: 03/56-22-470 ALI Ml LAHKO GDO odstopi staro kolo, motor ali avto. V zameno vam lahko nudim kakšno protiuslugo ali pomoč pri delu. Tel: 031/833-898 PROSIM VAS, če ne rabite več peči na olje, TV ter drugo še uporabno tehniko, da me pokličete. Vnaprej se vam zahvaljujem. Lahko vam nudim tudi pomoč pri delu. Tel: 031/833-898 Delo IŠČEM delo, kot hišnik -vzdrževalec. Imam izkušnje iz gradbenišva, mizarstva, pleskarstva in vodovodarstva. Spoznam se še na elektriko Tel: 031/833-898 SPREJMEM kakršno koli delo, na domu imam prostor . Možen prevoz. Tel: 031/833-898 V TRBOVLJAH nudim kakršnokoli pomoč bolnim in ostarelim na domu, na vrtu, okrog hiše in drugo. Tel: 031/833-898 UREJENA UPOKOJENKA nudim občasno pomoč v gospodinjstvu-vrtu, vHrastnikudo Dola. Tel: 040/860-299 (Marija) ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel: 03/715-735 Avtomobili PRODAM VW HROŠČ 1306 S - oldtimer, zelene barve, letnik 1972, lani prebarvan. Cena 30.000 SIT! Tel: 031/464-118 (Matej) PRODAM Scooter Aprilia 50 RS (Valentino Rosi), star 2 leti in pol, prevoženih 4450 km, redno servisiran. Cena 310.000 SIT. Tel: 031/392-125 Z* N POGOVORI NA INTERNETU Pomoč zasvojenim -Skupnost srečanje: Program pomoči zasvojenim in njihovim svojcem. Odgovarja in svetuje psihologinja Mateja Erjavec. pogovori.karitas.si tel: 080 1221 Nadomestno civilno služenje Kako do civilnega služenja vojaškega roka? Ugovor vesti, mesta služenja in potek... Za Vas odgovarja Alojzij Štefan, vodja službe za NCS pri Slovenski karitas. pogovori.karitas.si tel: 01/300-59-60 Pomoč ženam in materam v stiski V Vas raste novo življenje. Vi pa doživljate stisko. Ali ima mogoče v vaši družini glavno besedo nasilje. (Želite prekiniti krog nasilja v vaši družini?) Za Vas odgovarja in svetuje dipl. soc. delavka Andreja Verovšek, Zavod Pelikan-Karitas. pogovori.karitas.si tel: 01/366-77-21 Materialna pomoč Želite pomagati, potrebujete pomoč, pa na veste kam naj se obrnete? Za vas svetuje in moderira dipl. soc. delavka Alenka Baumgartner, Karitas Ljubljana. pogovori.karitas.si tel: 01/439-21-30 KJE NAS NAJDETE Http://www.karitas.si http.med.over.net WB88l»a680mBWCt8gg7t:qC: obvestila Kulturno rekreacijski center, Novi Log Hrastnik, VABI VSE OTROKE NA RAČUNALNIŠKO delavnico, ki bo v četrtek, ki bo 11.aprila ob 18.uri, v prostorih knjižnice Antona Sovreta. Osnovna šola Trbovlje VABI Na slovesno obeleženje 110-letnice šolstva v Trbovljah in 30-letnice Osnovne šole Trbovlje in na dan odprtih vrat, v soboto B.aprila ob 9.uri. Turistično društvo Trbovlje VABI 20.aprila na pohod, na Planino. Informacije na telefonu 03/56-22-551 V Zagorju se bo 12.aprila odvijal edinstveni plesni dogodek. V Delavskem domu se bosta z odlomki iz znanih baletov in sodobnimi plesi predtavili: Glasbena in baletna šola Ljubljana in Baletni oddelek glasbene šole Zagorje. Prva predstava bo namenjena učencem osnovnih šol in vrtcem, ob ll.OOh. Večerna predstava za izven pa se bo pričela ob 19.30h, vstopnina 700 SIT. Udeležite se prve tovrstne plesne prireditve v Zasavju! KUD KNAP v teh dneh izdaja svoj časopis z naslovom VAŠHAU, v katerem boste lahko brali poezijo, strip, kaj o Zapatistih, o slovenskih feministkah, alter sceni... Kdor želi dobiti v roke ta časopis, kije mimogrede brezplačen, naj piše na naslov: KUD KNAP / Sp. Izlake 8 / 1411 Izlake Konec tedna, to je 13. in H.aprila Zasavsko rally društvo organizira gorsko hitrostno dirka Bogenšperk. V soboto 13.4.: 14.00 - 18.00: tehični pregled tekmovalnih vozil (parkirišče pred občino Litija). V nedeljo 14.4. (Šmartno - Bogenšperk): - 8.45 Uradni trening -1. tek 13.45 Dirka - L vožnja - 10.00 Uradni trening - 2. tek 15.00 Dirka - 2. vožnja -11.15 Uradni trening - 3. tek 16.15 Dirka - 3. vožnja Vstopnice so v predprodaji na označenih javnih mestih in na prireditvi v nedeljo 14.4.02. Otroci v spremstvu odrasle osebe imajo prost vstop. RAZSTAVA PLANINSKIH FOTOGRAFIJ Znana trboveljska planinca in alpinista Zdravko Zajc in Tom Frobe sta pripravila v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja, razstavo planinskih fotografij, barvnih, deloma tudi povečanih. Razstava nosi naslov Utrinki iz gora, fotografije si je možno ogledati v času od 2. do 13. aprila v času, ko je knjižnica odprta. KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA PRIREJA ZA VSE OTROKE, STARE OD 6 DO 11 LET: KREATIVNO DELAVNICO, KI BO 17.4.2002 ob 17.uri IN PRAVLJIČNO URO Z NASLOVOM ČISTA RESNICA, KI BO 24.4.2002 ob 17.uri . Lepo vabljeni na mladinski oddelek naše knjižnice! SIK D JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA LITIJA prireja v okviru programa ljubiteljskih kulturnih prireditev Občine Litija in v sodelovanju z Mestno skupnostjo Litija REVIJA JE POSVEČENA 50 LETNICI MESTA LITIJE PETEK, 12. APRILA 2002, OB 17.30 V DVORANI KULTURNEGA CENTRA LITIJA PRVOMAJSKI PRAZNIKI NA OTOKU RABU Letos vam omogočamo tudi letovanje v naselju Mavrica - Palit v času prvomajskih počitnic TERMIN: 26.4. - 5.5. 2002 9 dni 51.290.00 SIT 7 dni 44.900.00 SIT 5 dni 34.990,00 SIT Cena vključuje najem apartmaja za 4 oz. 6 oseb DOPLAČILO: turistična taksa 288,00 SIT/dan/osebo Za vplačilo najema APP na Rabu v času prvomajskih praznikov vam podarimo: dvodnevni najem apartmaja 1/2+2 na Rogli v času od maja do novembra 2002. Turistična agencija M&P Trg svobode 12 1420 TRBOVLJE tel.: 03/562 52 20, 562 52 21 fax: 03/562 52 22 bodočnost rlOfflO? Na žalost imate preveč načrtov in premalo časa in možnosti, da bi vse uresničili. Vlorali se boste nekoliko bolj poglobiti vase in ugotoviti, kaj bi bilo v danem trenutku najbolj pametno narediti. 22.3.-20.4. Št: 8. 21.4.-21.5. Čeprav je temelj vsakega napredka kritičnost in iskrenost, pogosto pretiravate v tej smeri. Pazite, da s svojimi ostrimi pripom- 22.6.-23.7. bami ne ustvarite preveč napetega vzdušja, ki ne bo koristno ne za vas ne za vašega partnerja. Št: 14. Razčistiti boste *. morali neko staro ky/)' zamero, če želite, da b0 odnos s partnerjem spet sproščen. Imeli boste obilico ener-22.5.-21.6. gije, za uresničevanje vseh vaših idej, s katerimi boste presenečali svojo okolico. Št: 3. Bolj ko boste razmišljali o svojem odnosu do ljudi, ki so vam najbližji, več težav boste videli v niih. Marsikatera bo tudi namišljena, zato je bolje, da nič ne ukrepate, dokler vam stvari ne bodo bolj jasne. Št.: 10. Čeprav se je vaše počutje izboljšalo, bodi-te pozorni na svoje zdravje. Vsako težavo je najbol jše odpravit takoj, ko se pokaže. Neka stvar vam bo prinesla veliko veselja in spraševali se boste, zakaj se niste nanjo spomnili že prej. Št: 17. Uspelo vam bo narediti, kar ste s zadali. In to načrtovanem roku kar je lep uspeh. Da boste na delovnem mestu uspešni, gre pripisati vaši ljubez ni do dela. Glejte, d ne boste pozabili na dogovor, ki st ga sklenila s partnerjem. Št.: 21. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. Naša bodočnost! Srez spoštotHH^a ni pr ture (Kant) Od 23. 3. Do 3.4.2002 je oboje prišlo na ta svet iskat sedemnajst malčkov, osem deklic in devet dečkov. 23. 03. 2002 Naida Husič, Trg svobode 32, Trbovlje - hči Larisa Nataša Cirar, Tirna 28, Sava - Zagorje - sin Tilen Drame Marjana Ogorevc Žgalin, Izlake 17, Zagorje - sin Žiga 24.03.2002 Vesna Eršte, Lupince 24, Šmartno - sin Aljaž Potisek Blaženka Jager, Čeče 57, Hrastnik - hči Nika Šardi 25.03.2002 Urška Povše, Gimnazijska 15, Trbovlje - hči Katja Sihur Branka Osredkar, C. zmage 45, Zagorje - hči Janja Hauptman 26.03.2002 Antonija Gunzek, Šentrupert 93c, Laško - sin Luka Anica Felc Žiyič, Trg pohorskega bataljona 5, Kisovec - hči Ana Žpjič 27.03.2002 Aleksandra Ule, Opekarna 7, Trbovlje - hči Lara Varja Suhodolčan, Majcenova c. 8a, Trbovlje - sin Jaka Polona Žepič, Hohkrautova 31, Trbovlje - sin Blaž Rota Katja Podbregar, Kotredež 37, Zagorje - sin Gašper 28.03.2002 Katarina Kolar, C. 20. julija 2, Zagorje - sin Jurc 01.04.2002 Katja Košak, Polje 5, Zagorje - hči Pia Rožanec 03.04.2002 Branka Baloh, Škofja riža 16 a, Dobovec - hči Klavdija Kuharič Polonca Oblak, Gradišče 11, Dole pri Litiji - sin Miran Majcen Iskrene čestitke! trgovina Saša Pegan s.p Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 24.9.-23.10. rlOfflO? Pogosto vam bodo misli uhajale k partnerju, saj boste podzavestno čutili, da se vajin odnos spreminja. Po daljšem pogovoru z njim se bosta počutila spet bližja den drugemu. Privoščite si čim več panja. Št.: 27. Primanjkuje VTr vam odločnosti in potrpežljivosti, da bi uresničili skrite načrte. Če še malo počakate, se bodo možnosti, da 24.10. -22.11. uspete, povečale. Razčistite tudi s čustvenimi težavami, ki vam jemljejo preveč energije. Št.: 2. Skušajte organizirati svoje it, ■ je,- vsakdanje aktiv- nosti čim bolj rt—ekonomično, da vam ne bo treba m ^ neprestano tekati 23.11. -22.12. za časom. Pokli- cal vas bo star prijatelj, odzovite se njegovemu povabilu in ga obiščite. Št.: 5. Čeprav niste v najboljši formi, pa lahko v prihajajočih dneh veliko naredite. Na vsakem 23.12.-20.1. koraku vas bo spremljal dober občutek za posel in če ga boste poslušali se boste vedno znašli ob pravem času na pravem mestu. Št.: I. Zadnje čase ste zelo občutljivi Vsaka malenkos vas spravi iz tira Toda ker se vam je povečala samo zavest, se vam obetajo bolj mirni in bolj ustvarjalni časi Imeli boste polno glavo novih idej Št.: 18. Spremembe, k ste jih uvedli vaše življenje ni več mogoč kar tako poza biti. Zda morate vztraja ti in kmal boste videli, ali ste se prav odločil Naj vas prve težave ne spravijo slabo voljo. Št.: 20. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA SREDNJEAMERIŠKA KAKTEJA NA KATERI ŽVI ŠKRLATNA UŠ STREHE, KI GLEDAČEZ NOSILNO STENO PISNA PONUDBA, ZLASTI V TRGOVINI LOVEC NA POLHE KRAJŠE IME LADJARJA ONASSISA ŠVEDSKI NARAVOSLOVEC IZ 18. STOL. (CARL) SMRDEČA KEMIJSKA SPOJINA V FEKAUJAH PISEC KFORIZMO GRENČICA NA PODLAGI ŽABI PODOBNA BREZREPA DVOŽIVKA KEMUSM ^NAKZA NATANČEN NAPOTEK| SKUPINSKA TEKAŠKA ATLETSKA DISCI- PLINA LOČNO SIN V GRŠKI TEPEC, PELOPO- NEZU. EVROTAS tKOB UAŽ 'AVIL: VED- PISATEU (KOBO) ZVIŠAN PROSTOR ZAPREDA- '.V,V.V.\V Es OBLAČILO INDIJK INGRID BERGMAN PENEČE SE VINO PRISTAŠI NJA IACI STIČNEGA GIBANJA lili! FILMSKI IGRALEC (CHARLES) PLOŠČIN-SKAMERA m2 IARD -m SATIRIK (EMANUIL) RJAVA ZEMELJSKA BARVA lili! PODOL- GOVAT SEMENI PESNIŠKI IZRAZ ZA USTNICO KRTOVO PREMI- KANJE ODRSKA POSTA- VITEV VODNI PREKOP POČELO TAOIZMA IZUMRLO DIVJE bleSe& SE BLAGO RUS. MESTO PODJUŽ. >L PESNIK (FELIKS) POLITIČNO ZATO- ČIŠČE VISOM USLUŽ- PRAVO SOD. IRGANA lili! lili mi lili HzO NEMŠKI FILOZOF lAy^£l STAROPERZIJSKI DUH ZLA SPOPAD VELIKIH RAZSEŽ- NOSTI SREDOZEMSKA RASTUNA PRUETNE-GA VONJA AMERIŠKA IGRALKA, DOBITNICA OSMRJALETA 1963 (PATRICIA, 'HUD1) SLOVARČEK- SKAT0L: smrdeča kemijska spojina TWESTEN: nemški filozof UMBRA: rjava zemeljska barva ROIDIS: grški satirik LINNE: švedski naravoslovec Vicoteka Prošnja "Mama, daj mi čokolado." "Kako se reče?" "Hočem čokolado." "Kako prosim?" "Mama. Prosim, daj mi čokolado." "Nič ne bo, kmalu bo kosilo." Zajec "Kako blondinka lovi zajce?" "Skrije se v grm in žvižga kot zelje." Vampirska Dva vampirja se pogovarjata: "Ali veš, zakaj imajo kirurgi med operacijo gazo čez usta?" "Vem. Zato, da ne oblizujejo skalpel po vsakem rezu." Pes "Gospod, pobožajte tega psa." "No, prav! Ali je mrcina tvoja?" "Ne, hotel sem samo preveriti, če grize." Pripravnica Miha je živel v mestu in nekega dne prišel na obisk k dedu na kmetijo. Stopil je v hlev. Zagledal je krave in začel spraševati starega očeta: "Dedek, koliko litrov pa daje ta krava?" "Petindvajset." "Pa ta?" "Dvajset." "In ta?" "Deset litrov." "Aha, pripravnica!" $f® I® XT®(fl(Sllfiooo V preteklosti so uporabljali primitiven kompas, ki je bil sestavljen iz namagnetene kovinske igle, pritrjene na kos , lesa ah trsa, ki je plaval v posodi z vodo. volj je, da s sabo prinesete dovolj medvedjih ali volčjih kožuhov, kitove masti in podobnega. \|^ \,|/ vl^ /IN Življenje slavne ameriške plesalke Isadorc Duncan sta zaznamovali dve tragični avtomobilski nesreči. Leta 1913 je Barrovv, vas na Aljaski, je se- avtomobil, v katerem sta po- dež pomembne meteorološke tovala njena sinova z guver- in radiotelegrafske postaje in nanto, končal v valovih pa- odlično opremljene baze ame- riške Sene. Vsi trije potniki riške mornarice, namenjene so utonili. Leta 1927 pa je raziskovanju arktičnih podn>- Duncanova potovala z avto- čij. V vaških trgovinah je mobilom po Ažurni obali, ko mogoče tudi brez denarja ku- se ji je njen dolg šal ujel v piti vse, kar potrebujete: do- kolo in jo zadušil. Križ Kraž NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 25.04.2002 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 7/2002". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: Praktične nagrade Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 05/2002 (cvetličarna Ciklama): 1. : Praktična nagrada: Drago Kozole, Pod hribom 10, 1431 Dol pri Hrastniku 2. : Praktična nagrada: Janja Kmetič, Počakovo 8a, 1433 Radeče 3. : Praktična nagrada: Damjan Štrovs, Loke 17, 1420 Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 15.4. do 19.4. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. [$) B d) ^ B 530 i n ‘D KINO ZAGORJE 11.4. -15.4. ČUDOVITI UM (ameriška drama), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00 in pon. ob 19.00; 13.4. -16.4. VOJNA V ŽIVO Ougoslovanska drama), sob., ned. in tor. ob 18.00; 16.4. MARLENE (nemški biografski) ob 20.00; 17.4. - 21.4. EDINI (ameriški akcijski), sre., čet., sob. in ned. ob 18.00; 17.4. SESTREUENI ČRNI JASTREB (ameriški vojni), ob 20.00; 18.4. - 22.4. VOHUNSKE SPLETKE (ameriški triler) čet., sob., ned. in pon. ob 20.00. KINO IZLAKE 14.4. VOJNA V ŽIVO (jugoslovanska drama), ned. ob 20.15; 21.4. EDINI (ameriški akcijski), ned. ob 20.15. KINO TRBOVLJE 11.4. -15.4. VOHUNSKE SPLETKE, čet. in sob. ob 18.00, ned. 20.15 in pon ob 18.00; 11.4. -14.4. AMEL1E, čet. ob 20.15, pet. ob 18.00, sob. ob 20.15 in ned ob 18.00; 16.4. - 20.4. E.T. VESOLJČEK (družinska komedija), tor., sre. in čet ob 18.00 in sob. ob 10.00 in 17.00; 16.4. GROF MONTE CR1STO (triler), tor., ob 18.00; 19.4. - 22.4. EDINI (ameriški akcijski), v pet. ob 18.00, sob. 19.00, ned. 18.00 in pon. ob 20.00; 19.4. - 21.4. VELIČASTNI TENENBAUMI (komična drama), pet. 20.00, sob. 21.00 in ned. ob 20.00; 23.4. - 24.4. MED DRŽAVNO IN GLAVNO (komedija), v tor. ob 18.00 in sre. ob 20.00. KINO HRASTNIK 11.4. -14.4. VANILLA SKY (ameriški akcijski), čet. ob 20.00, sob. ob 18.00 in ned. 20.00; 12.4. -13.4. JALLA! JALLA! (švedska komedija), pet. ob 18.00 in 20.00 ter sob. ob 20.00; 18.4. - 21.4. ZOOLANDER (ameriška komedija), čet ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 19.4. - 21.4. DAN ZA TRENING (ameriški triler), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00. KINO DOL PRI HRASTNIKU 12.4. VANILLA SKY (ameriški akcijski), pet. ob 19.00; 19.4. ZOOLANDER (ameriška komedija), pet ob 19.00. http://www. radio-trbovlje.si likof MEFISTOVA RAZMISUANJA Kavboj in njegov osel V starih, klasičnih vesternih smo bili navajeni poleg vsebine filma občudovati tudi ponosne filmske junake na iskrih konjih. Le redko seje pripetilo, da smo imeli možnost katerega izmed filmskih »frajerjev« videti na muli. Da pa bi kavboja kdaj videli na oslu, ne, to pa bi bilo preveč poniževalno. Le kakšnega zanikrnega Mehičana smo lahko včasih opazovali kako sedeč na majhnem, slabotnem oslu vleče noge po prerijskem prahu, osel pa s hitrimi in kratkimi koraki s svojim gospodarjem na hrbtu hiti mimo bodičastih kaktusov. Kavboj o katerem pišem nima tako slabotnega osla pod seboj, kot omenjeni Mehičan. Nasprotno, osel, ki ga jaha moj kavboj je lepo okrogel in rejen, a kljub temu osel. Če bi ne bil osel ne bi dovolil, da ga kravji pastir neusmiljeno mikasti in jaha. Mojemu oslu je ime »Svet« in »moj« kavboj ni nihče drug kot Ameriški predsednik Bush. Da Bush jaha cel svet je, mislim, že vsakomur jasno. Da svet to jahanje mirno prenaša, tudi ni sporno. In komu drugemu je svet, ki vse mirno prenaša podoben, če ne oslu. Bush je po napadu na WTC napovedal vojno terorizmu. Vsaka država je imela možnost, da se odloči ali bo v tem spopadu na tej ali oni strani. Niti izjaviti ni bilo treba za katero stran se bo katera izmed držav odločila. Že, če bi katera od držav izrazila nestrinjanje z napadom na Afganistan bi bila proglašena za sovražnico ZDA. Bush veliko govori o miru in blaginji na Bližnjem vzhodu in mirno gleda in prenaša kako Izraelci tolčejo po Palestincih. Bushu gre v nos združevanje evropskih držav v EU in nagaja evropskim jeklarjem z gospodarskimi ukrepi in se cinično čudi, zakaj se Evropejci razburjajo glede omenjenih ukrepov. Zanima me kaj vse so Bush in njegovi nasledniki sposobni storiti, če bo Evropa postala gospodarsko premočna in bo ogrožala ameriški premoč v svetu in njene gospodarsko politične interese. Ali ni članstvo Evropskih držav v NATO paktu, nad katerim dominira vojaška velemoč Amerike, zgolj coklja razvoju EU-ja? Da hinavščine glede prijateljstva med Evropo in Ameriko niti ne omenjam. Ali pa so dandanes kriteriji prijateljstva le moč in denar? Skrajni čas je že, da se osel zave kakšnega jahača ima na plečih. Če bo predolgo čakal se lahko zgodi, da bo postal slaboten in koščen (osel namreč), kot tisti, ki ga v vesternih jaha Mehičan po preriji. Se še spominjate kaj je v začetku šestedestih let prejšnjega stoletja rekel Charles de Gaulle: »Evropo, Evropi«! Meflsto Iskrice Igorja Gošteta LETALO IN DRUGE NEUMNOSTI Nesmiselno se mi zdi pisati o potratnosti naše vlade, o zavajanjih, ki jih o njem javno trosi njen predsednik dr.Janez Drnovšek. Nesmiselno se mi zdi pisati o potratnosti, ki si jo je dovolil z nakupom avtomobila. Lahko se vprašam, ali bi bil tako potraten, če bi si ga kupil s svojimi prihranki. Nesmiselno se mi zdi izgubljati besede o rastoči inflaciji, katere glavni krivec je znova vlada in njen vodja. Prav tako se mi zdi nesmiselno, da nas še vedno flanca, kako dobri da smo (in tako bla.bla.bla naprej). Kajti še toliko truda vloženega v kritično pisanje o nesramnih potratnostih, o drugih anomalijah, ki se nam dogajajo, je kot da bi govoril steni. Naj ga naši oblastniki, s predsedniki (Kučanom, Pahorjem, Drnovškom) vred, še tako biksajo, jih Slovenčki ali Slovenceljni (kot je dejala dr. Vesna Godina) na vseh javnomnenjskih anketah povzdigujejo v bogove in kar je še hujše, na vsakokratnih volitvah na prestole. No, na srečo, se enemu izmed njih (Kučanu) izteka zadnji mandat. A glede na stanje, ki vlada pri nas, se tudi tokrat človek vpraša, ali res. SALAMIJADARSKA Naš urednik seje na Salamijadi izkazal tudi kot dober špiker. Ni kaj. »Mora biti dovolj trda, čvrsta, lepo obarvana, maščoba lepo razporejena, lepega videza in prijetnega vonja...«, je dejal, ko je govoril o salamah, kijih je ocenjeval. Za trenutek, med njegovim govorom, sem pomislil, da misli na kaj drugega. VELIKONOČNA Velikonočni ponedeljek je bil sončen. Prav pravšnji za sprehod v naravo, v parke. Sam sem se odpravil v Trbovlje, na njihov Mestni park. Ki pa je prav svinjski. Kot bi se po njem podile svinje. Človeške. Toliko razbitih steklenic, po tleh razmetanih pločevink vidiš le še na smetiščih. A tisti, ki svinjajo po tem sicer lepem parku, kjer je bilo nekoč pokopališče, ne vedo, da za prazne steklenice, pločevinke in drugo nesnago obstajajo smetnjaki. Teh sicer v parku ni. Pa so bili. A so bili nekaterim močno napoti in so jih odstranili, pomečkali, uničili, razbili. RAZGRAJAČI, NE NAVIJAČI Če si še kdo dela utvare, da gredo vsi ljudje na tekmo zaradi športa, si naj še enkrat ogleda posnetke nogometne tekme med Slovenijo in Hrvaško. Pa bo takoj videl, da so nekateri (vse večje takih) na tekmo, tako Hrvati kot Slovenci, odšli vse prej kot navijati. Da se razumemo, Hrvatje so mogoče v razgrajanju še slabši kot naši razgrajači. Ampak na tekmah hokeja med Olimpijo in Jesenicami Hrvatov ni bilo, pa seje prav tako razgrajalo, pretepalo ipd. Ja, Slovenci so razgrajali. Pa so naši lokalni navijači kaj bolj športni? Dvomim. Na nogometnih tekmah npr. so nogometaši bumbarji, runkli, pa belčki (če je nasprotujoče moštvo iz Dolenjske), sodniki pa tudi vse prej kot ljudje . Le malokateri obiskovalci tekem imajo še spoštljiv odnos do športnikov, ki se trudijo tudi za njih razvedrilo. Taki ostajajo doma. Žal. VPRAŠANJE MESECA Ali je bil največji ulovljen krap na tekmovanju v zagorskem ribniku zagorski ali trboveljski? Ne prvo, ne drugo. Analiza je pokazala, daje bil »ulovljen«v ribarnici v Ljubljani. Igor Goste Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. • Znižana obrestna mera za kredite • Razširjena ponudba za posebne (hitre) kredite • IMova ponudba kreditov za varčevalce modrega in rentnega varčevanja ter depozita za 5 banka zasavje bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje