Noii daiiii zakm. Vlada je predložila pregled zakona o neposrednit davkih, kateri bi naj stopil v veljavo 1. januarja 1924. Vlada s tem predlogom ni izpolnila naših zahtev, ki se glase: izjfdnačenjc vsch davkov v celi državi potom pravične, moderne davčne zakonodajc. Po predlogu navedeni davki, kakor n. pr. pridobnina posameznih davkoplačevalcev itd., ki ostane v smislu par. 189 zakonskega predloga še nadalje v veljavi. — Namenoina trdim, da se bo izvršilo izediiačenje le — na papirju, ker na primer zemljiški davek ne bo mogoče pravično (Mlmeriti v južuili krajih, kjer nimajo kataslia in nalaga zakonski predlog dolžnost, da finančni minister dovrši kataster do 31. decembra 1928. Ta do- ločba je pesek v oči lahkovernežem, ker trdijo geometri, da treba več ko 10 let vztrajnega dela, ako se hoče izvršili kataster v onih pokrajinah, kjer ga dosedaj še m, pri sedanji upravi pa niti v 20 letih ne bo mogoče ustva riti katastra, na podlagi katerega se predpisuje zemljiški davek. Kaj določa načrt novega jakoila? Upeljuje se tri vrste davkov: 1. Davek na dohodke zemljišč, stavb, podjetij in delavnic, iz obresti in rent, od dela. 2. Davek na skupne dohodke, (dohodnina). 3. Davek na skupno premoženje. Ponavlja se stara pesem v novi, poslabšani izdaji! Mesto dveh vrst davkav, se upeljejo tri vsrte davlca. — Dohodek zemljišča na primer bo trikratno obdačen, deIavec, ki živi od dela svojih rok, bo plačeval davek na dohodke od dela in še povrh dohodninski davek. Mesto bolj priprostega davčnega sistema, ki bi potreboval manj osobja in bi se davek lahko hitro in. dobro odtneril. pa se upelje nova vrsta davka (davek na skupno premoženje). Ta davek se bo odmeril od obične vredaosti premičnega in nepremičnega imetja; kot obična vrednost se v smislu par. 153 predloga smatra cena, katera se mora doseči v navadnem življenju. Darek se začne plačevati od premoženja v vrednosti 100.000 K in znaša za vsakih 4000 K dve kroni, pri višjem premoženju 4 krone, 8 kron do 60 kron za vsakih 4000 kron premoženja. Z ozirom na visoko cenilno vrednost naših posestev bi morali posestniki plačevati letno tega novega davka nad 700 kron, večji posestniki pa nad 6000 kron. Zakonski načrt, kakor ga je predložila vlada, je za nas nesprejeniijiv, ker poslabša sedanje slanje. Krivičaa je določba, da se pri prvi vrsti davka obdači zemIjišče z 20 odstot. čistega dohodka, rente in obresti z 10 odstot., podjetja itd. tudi le z 10 odstot. čistega dobodka. Potrebno je, da se izjednačijo davki v celi državi, a to na način, kakor sta to napravili Italija in Neničija leta 1920. Predloženi načrt zakona pa je posnetek madžarske davčne zakonodaje, katero odkianjamo, ker preveč obremenuje najširše sloje ljudstva, to je kmeta, in delavca. Proti temu načrtu so tudi strokovnjaki v finančnem ministrstvu, kateri poznajo gospodarske razniere in katerih pogled sega preko Madžarske. Naše stališče glede novih davkov in davčne zalto- aodaje povdarjajo jasno resolucije, katere so se spre- jeie na zborovanjih Kmetske zveze dne 13. avgusta t. 1. v Rečici 6b Savinji in dne 17, septembra 1922 v Bočni. Vse naše občine, gospodarske organizacije, krajevni ob- bori Kmetske zveze naj nemudoraa v sejah zaTzamej« stališče radi novega davčnega zakona in pošljejo toeadevne resolucije Jugoslavanskemu klubu t Beograd, oarodna skupščina. Resolucije se glase: : ;Davkoplačevalci protestirajo: .;1. Proti uvedbi davka na poslovni promet za kmete, ki le tu in tam napravijo kako lesno kupčijo, ki se stalno ne pečajo z lesno trgovino. 2. Proti zvisanju invalidskega davka. ki sc naj v bodoee plačuje i kot doklada k že itak previsoki dohodnini. . 3. Proti odpravi pozivov za napoved dohodkov, proti odpravi plačilnih nalogov in skrajšanju rokov t.2l prizive pri dohodnijni. 4. Proti nejednakosti davkov v posameznih pokrajinah, proti nejednaki odmeri in nejednakemu izterjevanjudavkov v celi državi, ter zahtevamo: 1. Da sc potom moderne, pravične davčne. reformc iimprej izjednačijo davčna bremena V celi državi. 2. Da se v kamisije, ki se bodo pečale z davčno reormo, pritegnejo i zastopniki vseh gospodarskih kro- gov, ki bodo mogli dati ločne podatke o davčni moči posaineznih slojev. Odklanjamo načrt davčnega zakona, katerega je izdelala komisija v finančncm ministrstvu, ker je isti kopija slabega madžarskega davenega sistema, ki vsebuje poleg reelnih davkov in dohodnine še davek na premoženje; odklanjamo ga tudi radi tega, ker se neprimerno više obrenienjuje zemljišea ko obrt in trgovinn. Vladimir Pušcnjak, narodni poslanec.