UČITELJI PRIPRAVNIKIIN NJfflOV POLOŽAJ Ne čudite se! Ne čudite se, ko to čitate! Dogaja se pri nas, v Sloveniji, Sem učitelj - pripravnik. Nastavljen sem bil lansko leto. Skoraj obupaval sem, ko sem dobil to mesto. Ljudje so mi ga očrnili, da niso mogli bolj. Pravili so mi, da živijo tu pol rudarji, pol kmetje, ki se samo koljejo in slično. Bal sem se oditi na pot, bal se sprejema. Poln pesimizma sem odpotoval. Kako presenečen pa sem bil, ko sem prišel na to svoje prvo službeno mesto. Lepo so me sprejeli, tako kot nisem pričakoval. Pomislil sem na to, da niso imeli pet mesecev nobenega učitelja v kraju in opazil sem vzradoščena lica. Spoznali so, kaj pomeni, če je njih deca brez učitelja, brez pravega voditelja, ki bi jih učil in vzgajal. Takoj sem :se udomačil. Sedaj me že stalno vabijo v svoje domove in rad se odzovem, saj na ta način najlažje spoznam njih življenje in po>trebe. Siromašni so, komaj imajo to, kar potrebujejo za sproti, včasih še tega ni. Skromni so, toda ponosni, da imajo šolo, čeprav je le enorazrednica. Radi pošiljajo svoje otroke k pouku, če tudi bi jih krvavo potrebovali doma. Toda nisem nameraval pisati o tem. Povedati sem le hotel, da t_ ni intrig in hujskonja proti učitelju. S kako hvaležnostjo mi govore o mojih prejšnjih učiteljih. Nobene žal besede o njih mi še niso dejali. Vsi so bili dobri, čeprav vem, da nihče med nami navadnimi zemljani in smrtniki ni brez napak. Vprašali se bodete: »Kako to?« Odgovor: tu ni takih elementov, ki bi delali zdražbe. Preprosto ljudstvo jih ne dela. Ni takih ljudi, ki bi hoteli pridobivati učitelja za kakršne koli političnc podvige, kajti le na ta način nastajajo spori. In prav nestrpni strankarji naj'bolj udrihajo po učiteljstvu, ki jim noče slepo slediti in služiti. Skrajen čas je že, da bi se šola in učiteljstvo rešila takih pritiskov in postala povsem neodvisna. Kajti prav taki pritiski in razne nemoralne zahteve, ki se stavljajo na učiteljstvo, povzročajo razne spore in razprtije in za tem klevetanja. Vsakdo, ki na učiteljstvo pritiska, se zaveda, da je učitelj, posebno učitelj na deželi, faktor, ki ga ljudstvo upošteva. Zato mislijo, da lahko uporabijo učitelja kot »dekle za vse«. Tu nastajajo potem spori in intrige. In ali je potem čudno če užaljeni učitelj brani svojo čast? In vidite, prav zaradi tega, ker sem med tem preprostim ljudstvom edini inteligcnt, ker ni nikogar, ki bi hotel izvajati name kakršen koli strankarski pritisk, imam popoln mir in ljudstvo me spoštuje, a jaz sem srečen, da takemu ljudstvu pomagam, svetujem in grem v vsakem pogledu na roko. Ne drži torej tisto, da nas ljudstvo ne mara! Kot velja pedagoški princip svobode za otroke, tako naj velja princip svobode tudi za učitelja. Kako naj sicer dela, kako naj vzgaja, če mu postavljajo zapreke na vseh koncih in krajih. Kje naj ima učitelj avtoriteto, če mu jo kratijo oni, ki mislijo, da so nad njim in da lahko pometajo z njim. Kadar nas potrebujejo smo dobri, tedaj smo stebri naroda, drugače papljuvajo po nas. Verjamem tovarišem iz Južne Srbije, da so zadovoljni na svojih službenih mestih in, da si ne želijo nazaj med nas, ko vidijo, da smo le sredstvo, s katerim se okoriščajo drugi. Za razne zdražbe in klevetanja so pa odgovorni le elementi, ki ne znajo spoštovati Cankarjevih »Jermanov«, ter po sili delajo iz nas »Hlapce« in »Kačurje«. Le svobode in zopet svobode nam dajte, potem bodo videli česa so zmožni slovenski učitelji. Cano M.