Naslov — AddrcRs: “NOVA DOBA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE - OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. V času. ko je narava na višku svoje moči, ne pozabimo, da naša J. S. K. Jednota še ni dosegla svojega vrhunca! ---------------S^ond Cl«a« Matter April 15th, 1926. >t Th» I o»t Office at Cleveland. O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October H N°- 27. — ŠTEV. 27. 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY GTfi, 1927. — SREDA, 6. JULIJA, 1927. VOLUME III. — LETNIK III. zvezni POLJEDELSKI department VRTNARSKI NASVETI uspešno meriti z vsako -^o ustanovo katerekoli na..^ar slišimo ali čitamo o n Sl '^adi, nam nehote pride Ust m.*S.e^ navadno le poliaični J°J *n delovanje iste. Gos-2 , frsk° stran po navadi pose !mo' kako1' pozabimo, da ,„eV ada deli v različne departma* ° ®den najvažnejših je 8 Poljedelski department, ki se more Podob, .J y tioZele na svetu- K1J'ub izred-je vrazyiti industriji te dežele, hrhf V.edno Poljedelstvo prava j-j^k en*Ca Amerike. Da ame-na._a zer*ilja producira toliko raznovrstnejših pridelkov, Pot rije sk°ro vse domače 2i QeJe’ *n se poleg tega izvo-velik'°mne množine živil, je v ljP(, ‘ ™eri zasluga našega po-y skega departmenta. žita ^ de^eli se pridelujejo Prin vSadez* in druga živila, oziroma vpeljana iz sti n ov sveta- K temu dote j °vma&a seveda razsežnost iPo e^e^e’ 2 najrazličnejšo kli-8a(j’evJer se more pridelovati 1? Severnih in zmerno gor-ki'a'je^a'<0r tudi poltropičnih • Ako pogledamo na e Jli zelenjadne trge večjih Sadrt pf0(l’ Vlcleli bomo istočasno na ČrejJV Pomladne jagode in kve Je’ Poleg njih pa bres-VsG ’t er°zdje, oranže itd. In 0 ie domači pridelek. Za to hva]b°varno biti seveda tudi /ni refrigat;0rjem in hitri 2v Uti ji. poljedelski departma j)a Je neprestano na delu, ^ 'j^.ide kakšne vrste pri-ni- na.iboljše uspevali \ h M P 0ie; IIV. M' J ali . . dt.- zemlji in podnebju ^ *el«. kako bi bilo mogoče ^rge^e^ejše zatirati različne katGr ln rastlinske bolezni, boljšaa.Umetna gnojila so naj- tuje2e 111 najcenejša, in katere ***** rastline bi bile pri-fa2širiJ!.Ve’ da se vpelje in ai p0 deželi. i0 Pom:-” dozdi Svetu" p0mislimo, da je na 6°0.000OZdaj znan*l1 kakšnih ^Oglo -,Vrs^ rastlin, katere bi j'ti, jn c' Oveštv0 s koristjo go-),abjtrio( a-iih od tega števila vfst, ij ždaj le malo nad 200 'Olikan !u° *a^e umeli, kakšno *n hvaležno polje Poljedelski depart- R A & n* A j 1% »t. **aš gg ?Vl.^° si je naša vlada ^i nabavila 400 akrov lsl?c° farmo, ki je nekak er>ce £>tor an toda !Vl Pogled sicer veli-a 'le v resnici malen-'6 'i p0m^slimo, da prine-Ul,jev mn°go mili jonov do- edn°sti ^ o ^Vect 11 bogastvu. k skupnemu ^e.ie omenjene far- fastii 'IUn*.^ z najrazličnej-2ernlNa malih ko- | se k^°, W V!adnI eksperti štu-k 'Se °bnc ,?•'1 'n°zemski sadeži > v kak. ',u in na kakšni Sivo* Pri 0l,čujejo • nadalje 1,1 Pravilno spravo 8fl,anje raAelsPravo in konzer-ih sadežev in ti-. Problemov. lngton farmi ern J ha iv ^kusili in dali po- °ljše dežplp vso so na dežele vse (Cs‘.%“8!ia"fižola' na 2. ctrani) Najvažnejše vrtno delo je zdaj zatiranje plevela, okopavanje, če je zemlja trda in skorjasta in zalivanje, če je vreme vroče in suho. Najboljši čas za zalivanje je zvečer, ko solnce zaide. Posebno važno je, da pogosto zalivamo cvetlice v lončkih in škatljah, katere imamo na oknih ali verandah. V takih malih posodah, posebno če so od tal in če je vreme vetrovno, se zemlja hitro posuši in rastline trpijo in venejo. Važno je tudi, da v suhem vremenu zalivamo mlada drevesca in grmiče, ki so bili posajeni pretečeno pomlad. Travo na vrtu je priporočljivo kositi vsaj enkrat na teden in takoj po košnji dobro zaliti. Vrtnicam, ki so zdaj v najlepšem cvetju, pridno trgajmo ocvetke in osule se cvete. S tem jih bomo pripravili, da bodo pognale nove popke in novo cvetje, pod pogojem seveda če niso tiste vrste, ki cveto le enkrat v sezoni. Tudi drugim poletnim cvetlicam trgajmo ocvetke, ako ne računamo na pridelovanje semena. čim bolj bomo trgali ocvetke in zvenelo cvetje, več moči bodo imele za nastavo novega cvetja. Na zelenjadnem vrtu lahko še sadimo sladko koruzo in nizki fižol, ki hitro dozori. Sredi 'tega meseca se že zamore posejati endivija za jesensko porabo. Proti koncu julija pa vsSjemo tisto endivjo, ki jo mislimo spraviti v klet za zimo. Endivija naj se vseje na malo gredico precej na gosto, odkoder se pozneje presadi na pripravljene grede. Najbo'lj priporočljiva je širokolistna (broadleaved) endivja. Mladike vinske trte privežimo kolikor mogoče pokončno na opore, da jih veter ne polomi. Pustimo na trti le lepo razvite mladike, ki imajo nastavljeno grozdje, druge odstranimo. Na trtah, ki nimajo nastavljenega nikakega grozdja, pustimo samo par močnejših poganjkov za prihodnje leto. ZDRAVSTVO (Piše dr. Jos. V. Grahek, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote) Sifilis. SVARILO! Na glavni urad J. S. K. Jednote je dospelo več pritožb, da je bilo več čekov naše Jednote ponarejenih od brezvestnih sleparjev. Svari se torej vse društvene sobrate, da sprejmejo čeke samo od društvenih uradnikov, ki so za to opravičeni, in ki dobivajo Jednotine čeke naravnost iz glavnega urada, ob enem se pa svari tudi trgovce, ki menjavajo čeke, da dobro poznajo osebe, ki jim prinesejo čeke, in če mogoče izsle-de brezvestne sleparje. Več ponarejenih čekov se je dobilo v Barberton, O., ter v Kenmore, O., in drugod. Pozor torej! A. ZBAŠNIK, gl. preds. S premogovnih polj. Meddržavna trgovska komi-snja je znižala tovorno voznino za premog, pošiljan po Velikih jezerih iz države Ohio in za-padne Pennsylvanije. To zna omogočiti operatorjem dotičnih okrožij, da si pribore nazaj pre-ko-jezerske trge, katere imajo zdaj v rokah neunijski operatorji v West Virginiji. — Predsednik U. M. W. A., Lewis, je Pri tem predmetu se bomo pomudili malo dalje. Jaz bi priporočal vsem mladim ljudem, moškim in ženskam, da pazljivo prečitajo te članke, in ko so jih prečitali, naj jih čitajo še enkrat, ker jim bo prihranilo mnogo zdravja, čase in denarja, če bodo o tem pravočasno poučeni. Posebno bi priporočal oženjenim možem, ki so pustili svoje žene v Evropi, in ki so živeli in živijo zdaj v tej deželi, da z vso pozornostjo čitajo te članke, Marsikateri teh mož dobi bolezen, jo nevedoma nese domu in jo razširi med svojo družino. To je eden glavnih vzrokov zakaj se mi ne vidi prav, da se mladi ljudje ženijo, potem pa eden zakoncev živi v Evropi, drugi pa v tej deželi, ocean je med njima, potem se pa pričakuje, da bosta oba živela vzdržno in čisto. To se malokdaj zgodi, morda nikoli, posebno od strani moških. Mož se morda lahko izogne vseh neprilik, ki bi mogle priti, toda gorje ženi, ki bi prestopila in grešila, ker ona se ne more zlepa otresti odgovornosti. Sifilis so prvič spoznali proti koncu petnajstega stoletja, ob času slovečega obleganja Na-polja, Kjer so se borili vojaki El’ancije, Španije in Italije. Ti vojaki so postali žrtve te, ene najstrašnejših bolezni na površju zemlje, in so jo raznesli domov v njihove dežele. Od tam je bila prenešena in raztresena na sever, jug, vzhod in zapad. Sifilis je posebna telesna kužna bolezen, katera se razširja po bacilih, imenovanih Spirocheta Pallida. Bacil pride v telo potom kakega jedra, in kjer pride v telo, se razvijejo znaki, ki so znani pod imenom čanker. Po tem začetku navadno potuje bolezen po vsem dotičnem organu, kar povzroča razne druge bolezenske znake na površju ali v vlaknih, v lažji ali hujši obliki. Radi razprave in iz vzroka, da je stvar lažje umljiva, je zdravniška veda razdelila to bolezen v tri dele ali stadije. Prvi ali začetni stadij, drugi štadij in tercijarni stadij. Ti štadiji označajo različno napredovanje bolezni in čas, potreben za razvoj istih. Prvi štadij predstavlja čanker morda prevladujoči znak, drugi štadij označajo razne neprilike kot glavobol, bolečine v vratu itd.; v tretjem štadij u se pokaže sprememba telesnih tkanin ali vlaken. zdaj na govorniški turi v pitts-burškem okrožju. Mnogi premogarski operatorji so podpisali z unijo pogodbo na podlagi stare, to je jackson-villske plačilne lestvice, in se je vsled tega marsikje že pričelo z delom. Pittsburgh Coal Co. skuša prodati delnice svojim neunij-skim uslužbencem na obroke, pa nima mnogo uspeha, ker do-tične delnice ne nosijo nikakih dividend. Unijski premogarji v okrožjih mehkega premoga stoje trdno in neomajno za svoje pravice. Tako poroča U. M. W. Journal z dne 15. junija. KAJ VE ZNANOST 0 SIRENAH V poletni vročini se radi pogovarjamo ali člitamo o gozdnih sencah, ali ]|a o ribolovu, plavanju in splol o vsem, kar spominja na v|bdo in hlad. Zato ne bo odvetf ako si pokličemo v spomin bajke o sirenah, ki smo slišali ali »tali tuintam. V teh bajkah se sfrene navadno označajo kot prasne morske deklice, ki s svojmi zapeljivimi melodijami Izvabijo mornarje v nevarne kraje, kjer se njihove ladje razbijejo na skritih podmorskih čereh. Kakor je znarjjbst dokazala, da pravljice o gfpznih letečih zmajih niso sami plod razgrete domišljije, aWipak imajo stvarno podlago! tako sodijo znanstveniki, da tudi morske “sirene” eksistirajo, dasi v nekoliko drugačnihl’ oblikah, kot nam jih označajjo pravljice. Velikanski leteči!kuščarji, katerih okostja se jnajdejo tuintam globoko v Izemskih plasteh, so bili nedvomno v velik strah primitivnega človeka, in so dali povod Ipravljicam o zmajih, ki so se qjhranile dolga tisočletja, vse do današnjih dni. Pravljicamjo morskih sirenah pa so nedvlmno dale povod takozvane »“fonografske ribe,” katere znanstveniki označajo z imenornf;“dsicocepha-li.” Te fonografske ribe se pogosto najdejo v jgižnih morjih, posebno v plitvinah ob karibej-skih otokih. Fonografske ribe so štiri ali pet čevljev dolge in imajo na glavah nekakšne muzikalične naprave. Taka muzikalična naprava je najbolj podobna lesenim veternicam za okna, kot jih rabijo v Evropi; “instrument” ima 24 predelkov, katere riba po volji odpira in zapira. Gibanje teh “ve-ternic” povzroča godbo, katero primerjajo godbi harf, gosli, mandolin, banžov in orgeljc. Kadar se zbere h koncertu večje število teh rib, slišati je, kot bi igrala godba ha lok ali tamburaški zbor. Mormarji pravijo, da je ta godba nenavadno krasna. Nič čudnega ni torej, če je ta nenavadno zapeljiva morska godba izvabila mornarje prejšnih časov, da so ji sledili, in da so se mnogokrat njih lahke jadrenice razbile na skritih podmorskih čereh, kajti fonografske ribe se najrajši drže v plitvinah okoli skalovja. Znano je tudi, da fonografske ribe najrajši prirejajo svoje koncerte, ki trajajo od ene do dvanajst ur, pred nastopom hudih morskih viharjev. če so se mornarji v lahkih jadrenicah predolgo zamudili z iskanjem siren, o priliki njih koncertov, so jih nedvomno dostikrat zalotili viharji in razbili njihove ladje na pečinah. V krajih, kjer živijo fonografske ribe, je večkrat videti tudi ribe “dugong” in “mana-ti,” ki imajo čudno navado, da pri plavanju mole iz vode glavo in vrat. V takih pozicijah so od daleč videti zelo podobne človeškim bitjem, in mornarji so jih enostavno smatrali za morske deklice, oziroma za sirene, ki vprizarjajo čudovite morske koncerte. V resnici, to je od blizu, so tistih vrst ribe nenavadno grde. Tako je znanost našla stvarno podlago za pravljice o morskih sirenah, ki s svojimi čudovitimi melodijami izvabljajo mornarje v nevarne kraje, kjer se njih ladje razbijejo na podmorskih čereh. Ime sirena se, GLOBA, ZAPOR ALI OBOJE Stric Sam se ne šali, kadar zapreti svojim državljanom, da bodo plačali $250 globe ali bodo poslani v zapor, ali pa bodo deležni obeli neprijetnosti, če ne bodo pustili v miru bronastih tablic, ki jih na različnih krajih namesti Coast and Geodetic Survey, kar tvori oddelek zveznega trgovskega departmenta. Te bronaste tablice označujejo državne in druge meje, hidrografične in mag-netične postaje in nadmorsko višino različnih krajev dežele. Zvezni trgovski department je porabil mnogo dragocenega časa in mnogo tisoč dolarjev, da so zemljemerci in drugi znanstveniki v njegovi službi označili različne kraje te dežele s temi tablicami, ki služijo inženirjem in drugim znanstvenikom pri nadaljnem delu. Iz tega vzroka je vlada smatrala za potrebno posvariti ljudstvo, naj se ne igra s temi označbami, ker so vladna lastnina in velikega pomena za arhitekte zemljemerce in druge znanstvenike. Pred leti so vladni uslužbenci za take označbe rabili velike cementne bloke, katere so na različnih krajih zakopali v zemljo in jih navadno zakrili z listjem in dračjem, da bi jih nepoklicani in nevedni ljudje tako zlepa ne našli. Kljub temu so te cementne znake včasi našli nevedni ali lahkomiseln? ljudje, jih izkopali, in jih porabili za razne primitivne namene, kot na primer za pragove ali stopnice pri hišah ali celc kot nagrobne kamene. Mnogo krat so te cementne označbe iz kopali tudi ljudje, ki so mislili, da so pod njimi zakopani zakladi. V takih slučajih je bilo potrebno novo merjenje, kar jc stalo vlado mnogo denarja ir raznih zamud. V kolektanju teh cementnih blokov se je posebno izkazal ne ki praktični farmer solnčne Floride, ki jih je iskal blizu in daleč in jih vozil skupaj toliko časa, da jih je nabral kakšna dva ducata. Nato si je iz teh blokov sezidal peč za kruh peči. Dotična peč je predstavljala praktično vrednost kakšnih deset dolarjev, medtem ko je vlado stalo novo merjenje in ponovna razvrstitev teh znanstvenikom potrebnih označb najmanj pet tisoč dolarjev. Vodstvo trgovskega departmenta je iz gori navedenih razlogov prišlo do prepričanja, da je treba podvzeti resne korake, da se take zlorabe označb preprečijo ali vsaj omejijo. Opustila se je torej raba cementnih blokov za take označbe, in se zdaj rabijo v to svrho bronaste tablice s primernimi napisi. Poleg tega je določena denarna kazen, zapor ali pa oboje, za premaknenje ali odstranitev teh tablic po "nepoklicanih osebah. IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA VSAK PO SVOJE Finančno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 706.000 dinarjev za gradnjo ceste k carinarnici na Rakeku. Ekspozitura okrajnega glavarstva v Škofji Loki jez odlokom ministrstva za notranje zadeve že zagotovljena in s tem ustreženo prebivalstvu celega okraja. Bodoči junak iz Like. Iz Ogulina poročajo, da je v tamkajšnji okolici seljakinja Man-da Mohar rodila te dni zdravo moško dete, ki je tehtalo 5.5 kg ter je bilo dolgo 05 cm. Izredni porod je vzbudil med tamkajšnjim ljudstvom veliko senzacijo. V Dalmaciji se že nekoliko časa mudi g. Malville Chater, član redakcije “National Geographical Magazine” in dopisnik Ameriškega geografskega društva. Njegova redakcija ga je delegirala, da v Jugoslaviji fotografira najlepše in najzanimivejše kraje ter da poroča o svojem potovanju po Jugoslaviji. Iz Dalmacije se g. Chater napoti v Bosno ter obišče pozneje tudi Slovenijo. Za bankirje. V Chicagu je neki Mortimer izumil pripravo, ki drži bankovce različne vrednosti pripravno za izplačevalca, katere je pa možno potom pritiska na električni gumb skriti na varno mesto, v slučaju roparskega na pada. Doseljevanje v Kanado ustavljeno. Izseljeniški komi-sarijat v Zagrebu sporoča, da je kanadska vlada ustavila za daljšo dobo doseljevanje v Kanado. Parobrodska društva so dobila nalog, da vrnejo posameznikom že vplačano potnino. Stekel volk ogrizel osem oseb. V Sarajevo so pripeljali osem oseb, ki jih je ogrizel volk in se sumi, da so inficirani s steklino. Neko noč je velik volk napadel stajo Danila Mav-raka v Zijemlju pri Mostarju, kjer je začel trgati ovce. Mav-rak, ki je slišal urlikanje volka. je pohitel v stajo. Volk je napadel tudi njega. Prišlo je do grozne borbe med volkom in Mavrakom, ki je trajala več ko četrt ure. Na njegovo klicanje na pomoč, je prihitelo več sosedov, katere je volk močno ogrizel. Volk je končno ušel. Zdravnik je vse ogrizene osebe poslal v Pasteurjev zavod v Sarajevu. V Mostarju se pripravlja velik pogon na volkove. Novosadske novine prinašajo izredno senzacijo, ki se zdi v današnji dobi kakor bajka, ako ne bi izvirala direktno z verodostojnega mesta. Računski oddelek novosadske občine namreč objavlja, da izkazujejo zaključki računov za poslovno leto 1926 računskega prebitka reci in piši: 2,994,019 Din 50 p., torej približno 3 milijone dinarjev. Posledica tega krasnega profita bo, da se bodo občinske dajatve, ki so doslej znašale 85% znižale za 67% na celih 18%. kot znano, v širšem pomenu rabi tudi kot označba za krasno in izredno zapeljivo žensko. Kdo je v takem slučaju “poor fish,” pa ni treba praviti. V Bileči se je ustrelil trgovec G j org j e Belica, župan občine rudinske. Zadnje čase je dobival napade nezavesti in je v takem stanju govoril razne besede. To ga je toliko depri-miralo, da je sklenil končati življenje. Bil je ugleden mož. Njegov samomor je vzbudil tem večjo senzacijo, ker je znano, da so samomor izvršili že njegov ded ter oče in mati, Predsednik Coolidge bo 4. avgusta postal adoptirani glavar Sioux Indijancev. Z velikimi svečanostmi mu bodo okrasili glavo z orlovim perjem, nakar bo z ostalimi glavarji kadil pipo miru. Indijanci, posebno če so glavarji, so znani kot zelo molčeči ljudje. To dobro lastnost ima tudi predsednik Coolidge, zato utegne postati še prav ugleden glavar, pa magari če bo galopiral pred svojimi vojniki na električnem konjičku. * V New Yorku so nedavno za-štrajkali jetniki zaradi preslabo kuhanega fižola; v mestu Kansas City so zaštrajkali, ker jim pazniki niso dovolili cigaret; iz Milwaukee pa morda v kratkem dobimo poročilo, da štrajkajo jetniki za lahka vina in pivo. * Delodajalci v Hollywoodu nameravajo znižati plače igralcem in igralkam, in med filmskimi “zvezdami” obeh spolov je zavladalo veliko razburjenje, kar ni čudno. Jaz si ne morem predstavljati, kako bi se počutil, če bi mi moji “naprej postavljeni” določili plačo na borih $750,000 letno! In kaj bi rekli vi, cenjeni čitatelji, če bi se vam kaj takega pripetilo! Tako vprašanje sem zastavil prijatelju Ribničanu, pa mi je odvrnil kratko in jedrnato: “Za znor’t!” * Francoski rojalisti Daudet, Delest in Demard, so sedeli v jetnišnici Sante; odsedeti bi imeli pet mesecev. Pa je v jutro 25. junija nekdo teletoni-čno pozval ravnatelja jetnišni-ce, naj omenjene možake takoj izpusti, češ, da govori v imenu ministra notranjih zadev. Ko je ravnatelj nato poklical ministrstvo notranjih zadev za potrdilo, je dobil odgovor, naj omenjene jetnike takoj izpusti na svobodo. Pozneje se je izkazalo, da ministrstvo o vsej zadevi ni ničesar vedelo. Jetniki se veselijo zlate prostosti, francoski kabinet se jezi, ostali svet pa je prepričan, da so se rojalisti res po francosko poslovili. ♦ Letalcu Lindberghu je svetoval neki njegov prijatelj, naj kandidira za v kongres; fant pa je odgovoril, da bi bilo tam zanj predolgočasno. Za naše kongresnike je to precej dvoumen kompliment. * Neki angleški zvezdogled pravi, da se bo zemlja nehala vrteti. Polovica zemlje bo potem imela vedno dan, druga polovica pa noč. Saj imam rad solnce, vendar me malo skrbi če bo treba predaleč spat hoditi. * V Kernovem besednjaku, ki je bil izdan leta 1919, zastonj iščete besedo love (ljubezen) in vse, kar je z njo v zvezi. V tiskarni so mi pojasnili, da so ves “ljubezenski” svinec, oziroma stavek« nekam založili, ali pa ga je nekdo ukradel. O ukradeni ljubezni sem že slišal, toda. da bi kdo kradel svinec, s katerim bi se moralo tiskati o ljubezni, to je nečuveno. Naj reče kdo kar hoče, lepo to ni, in morda smo se baš vsled tega tako grdo kavsali zadnja leta. Letos izdano Kernovo “An-gleško-slovensko berilo” pa ... (Dalje oa 2. strani). “JSTo-da Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOT1B Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jcdnote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo fa.oo OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for menders $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov ta vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. 83 NO. 27. Ne mislimo samo nase. Da je vsak sam sebi najbližji, to je staro pravilo, ki bo nedvomno ostalo vedno v veljavi. Naravni zakon samoohranitve sili vsako živo bitje, da se v prvi vrsti briga in skrbi zase. Ako bi človek živel sam na kakšnem samotnem otoku, bil bi opravičen izvajati to naravno sebičnost do skrajnosti, ker ne bi bilo nikogar drugega, katerega dobrobit bi moral v ozir jemati. Toda človek je družabno bitje, ljudje žive v večjih ali manjših skupinah, in iz tega dejstva izhaja dolžnost, da mora vsak posameznik nekoliko pristriči svojo naravno sebičnost v korist splošnosti. Skoro vse udobnosti, katere nam nudi naš moderni način življenja, so bile dosežene in omogočene le vsled kooperacije velikih skupin. Iz tega izvirajo dolžnosti posameznikov do skupi-ne. .• Večina teh dolžnosti napram splošnosti je označena v zakonih. So pa mnoge moralne dolžnosti, ki niso navedene v postavah, katere moramo pa vendar izvrševati, če hočemo dobro izhajati v človeški družbi. Že stari modrijani, davno pred nastopom krščanstva, so navajali svoje učence, naj ne store drugim, česar sami ne žele, da bi jim storili drugi. Jedro tega nauka se v tej ali oni obliki uči do današnjega dne. Čim bolj se posamezne skupine ravnajo po tem nauku, tem lepše in tem prijetnejše je življenje vseh članov dotične skupine. Sebičen človek, ki pozna le sebe in morda še par članov svoje lastne družine, ki si kupiči premoženje, brez ozira nato, koliko drugih eksistenc uniči, ni nikjer priljubljen. Morda si nagrabi bogastva, toda srečen ni, ker človek je družabno bitje in si želi prijateljev. Živeti brez prijateljev, osovražen od vseh, se ne izplača. Z denarjem se more sicer marsikaj kupiti, toda pravega prijateljstva nikoli. Naše moralne dolžnosti napram družbi so tako številne, da jih je nemogoče našteti. Nekatere so majhne, navidez neznatne, toda v veliki celoti mnogo štejejo. Majhna usluga, pozornost ali vljudnost vzradosti človeka, kateremu jo izkažemo, dasi ga morda niti ne poznamo, v naših srcih pa pusti prijetno zavest, da smo postopali tako, kot bi želeli, da drugi postopajo napram nam. In v največ slučajih nam svet res vrača s tako mero, s kakoršno merimo drugim mi. Svet je neke vrste ogledalo, ki nam vrača našo lastno sliko. Med mnogoštevilne naše moralne obveznosti, katerih vseh ne moremo našteti, spada tudi čuvanje naravnih krasot. Zdaj je doba piknikov in izletov v prosto naravo, in je pravilno, da se nekoliko pogovorimo o tem. Vsi ljubimo lepa senčna drevesa, prijazne trate in duhteče gozdne cvetlice, ki jih je narava ustvarila za vse. Skrajno divjaško in lahkomiselno je poškodovati brez potrebe ta drevesa, po-mandrati cvetke, ponesnažiti okolico in sploh uničiti naravne lepote. Pomislimo, da ima narava mnogo otrok, da bodo za nami prišli drugi, katerih srca hrepene po naravnih krasotah kot naša. Zakaj jim ne bi privoščili užitka kot smo ga imeli mi, posebno, ker nas nič ne stanc. Posebno pazljivi bi morali biti v gozdu glede ognja. Mnogokrat je lahkomišljenost izletnikov ali lovcev povzročila gozdne požare, ki so v nekaj urah opustošili cele pokrajine in uničili ogromne množine narodnega bogastva in naravnih krasot. Dolga desetletja je treba, da se taka škoda popravi. Pustimo prostore naših piknikov v takem stanju, kot bi želeli, da jih drugi nam puste. Male poškodbe narava hitro popravi, velikih opustošenj pa ne more. Ako trgamo gozdne cvetke, trgajmo jih na način, da jim ne poškodujemo korenin. Naj cveto tudi drugim izletnikom, saj jih narava sadi v veselje vsem svojim otrokom. Z ozirom na druge člane ne bi smeli nikdar izkoriščati tudi naše podporne organizacije. Če vlečemo podporo, kadar nismo opravičeni do nje, izrabljamo s tem vse ostale Člane. Zahtevajmo podporo le takrat, kadar smo je res potrebni, kajti le za take slučaje plačujemo naše asesmente v skupno blagajno. Moralna dolžnost članov vsake podporne organizacije, torej tudi članov naše j. S. K. Jednote je, da privabimo vanjo vse naše prijatelje, ki so zdravi in drugače za sprejem sposobni. S tem bomo morda obvarovali pomanjkanja in bede nje in njihove družine, in preprečili, da ne padejo na rame javne dobrodelnosti. To je naša moralna dolžnost napram našim prijateljem in napram človeški družbi v splošnem. SLIČICE IZ CLEVELANDA (A. J. T.) šola je končana in v parkih mrgoli otrok, ki se igrajo skrivalnice, bijejo žogo, raziskujejo goščave, plezajo po drevju in zasledujejo “Indijance.” Otroci so po svojem srcu najbližje naravi, zato se najboljše počutijo v njenem naročju., Nedeljsko popoldne, proti večeru. Le malo ljudi se vozi v kari cestne železnice “downtown.” Par oseb mora najbrže na večerno delo, drugi so namenjeni na železniško postajo, bodisi da počakajo sorodnike ali prijatelje bodisi da so namenjeni kam iz mesta. Tem zadnjim se čita z obrazov nervoznost in nestrpnost. — Na St. Clair cesti, doli proti sredini mesta, vidimo nekaj blokov starih, umazanih in razbitih bajt, da je kar škandal. Nekatere so prazne, z razbitimi okni in olepljene z najrazličnejšimi plakati, v drugih žive črnci. Okoli hiš prah, na cesti tudi. Na nekem kraju pa stoji ob cesti zelen brest ali javor. Kar izgubljen se mi zdi v tej umazanosti. Kakšna oso-da ga je obvarovala sekire in drevesne jetike? Na misel mi pride Gregorčičev verz: “In ti si edini še tukaj ostal, oj revček, od trume zelene!” Cleveland se poetično imenuje Forest City, toda za ta del mesta to ne velja. Na Public Square posedajo po klopeh stari možički. Jate golobov iščejo drobtin, “pop corn” in podobnih zobljajev. Krotki so in komaj da se umikajo ljudem izpod nog. Nekoliko proč stoji na zaboju mlad, gologlav in golorok mož, ki pripoveduje mali gruči radovednežev, kakšen bi moral biti naš goverment. Izusti marsikatero pikro, toda nihče se ne vznemirja, dasi spada botanično menda v vrsto takozvanih radikalcev. Ljudje poslušajo in si mislijo vsaki svoje, policaji regulirajo promet. Nihče se resno ne boji, da bi padla vlada ali propadla domovina. Skoro nepretrgane vrste avtomobilov se križajo tam. Navadno gre vse redno, za kar skrbe raznobarvne luči, napisi in prometni policaji. Kakšen tujec, posebno če pride iz druge države, pa le včasi napačno zavozi, ker ne pozna krajevnih regulacij. Pr,omet je zadržan za nekaj trenutkov. Pristopi policaj in s prijaznim nasmehom pove, kako treba voziti. Hvaležen nasmeh zažari na obrazih šoferja, njegovih sopotnikov in gledalcev. Vljudnost je res nekaj lepega, in tujec odnese mnogokrat iz mesta lepe spomine, baš vsled vljudnosti policajev. Tam pred cerkvijo je po tleh vse belo riža. Dopoldne so bile nedvomno nekatere poroke v cerkvi in prijatelji so po stari navadi obsipali novoporo-čence z rižem. Neumnost — bi rekel kdo. Drugi bi pride-jal, da je ženitev še večja neumnost in tretji bi jima prikimal. Toda nekaj dobrega je vseeno pri tem. Velike jate vrabičev in golobov se gostijo z okusnim rižem. Vrabiči pobirajo riževe drobce, katere so napravile trde pete šetalcev, golobi pa pobirajo celo zrnje, ki več izda. Svečenik in mež-nar sta bila vesela, če sta kaj prida zaslužila, novoporočeni parčki so bili veseli, njihovi prijatelji so bili veseli in končno so veseli še vrabiči in golobi. VSE BO ŠLO V “LUFT!” V zadnjem desetletju in posebno med svetovno vojno in po isti, je letalstvo hitro napredovalo, vendar bi bili na prekooceanske polete nemara še dolgo čakali, da ni neki dan v drugi polovici maja prifrčal iz mesta San Diego na pacifični obali v NewYork, mladi poštni letalec Lindbergh, se malo ogledal okoli in poletel v Pariz, katerega je srečno dosegel. Za svojo korajžo je bil fant deležen slave na obeh straneh Atlantika, kot še ne zlepa kdo pred njim. Par tednov za Lindberghom sta poletela iz New Yorka v Evropo Chamberlin in Levine. Namenjena sta bila v Berlin, morala sta pa pristati v neki nemški vasi nedaleč od Berlina. Lindbergh je v svojem monoplanu “Spirit of St. Louis” potoval sam. V letalu “Columbia,” katerega sta se poslužila Chamberlin in Levine, je bilo prostora za dva. Dne 29. junija, pa se je vzdignil iz New Yorka v velikem trimotornem monoplanu “America” komandant Richard E. Byrd, s tremi spremljevalci. Byrd je tisti korajžni letalec, ki je lani prvi poletel preko severnega tečaja v svojem aeroplanu. Na poletu “Ame-rice” iz New Yorka v Pariz, so spremljali Byrda letalci Bert Acosta, George Novile in Bert Balchen. Polet se je v ostalem posrečil, le da letalci radi silne megle in dežja niso vedeli kje pristati. Krožili so pai-krat blizu Le Burget letalskega polja, toda vsled megle niso znali kje pristati. Končno so 1. julija ob dveh zjutraj pristali na valovih angleškega kanala, komaj dobrih 300 metrov od francoske vasice Ver-Sur-Mer. V malem gumijastem čolnu, katerega so imeli seboj, so veslali do obrežja, nakar so hodili do edin<:s luči v speči vasici, namreč do svetilnika. Upravitelj svetilnika je zbudil ribiče in mornarje, da so potegnili letalo na suho. Letalci so se nato podali spat v vaški hotel. V zraku so bili vsega skupaj 40 ur. Letalci pa so v tem podjarmili že tudi del Pacifika. Dne 29. junija ob pol sedmih zjutraj je priletel “The Bird of Paradise” (Rajski ptič) iz San Francisca v Honolulu na havajskem otočju. Vodila sta ga vojaška pilota, poročnika Maitland in Ilegenberger. Za nad 2400 milj dolgo pot med Cali-fornijo in Havajem sta rabila malo manj kot 26 ur. Skoro vse prebivalstvo mesta Honolulu je pričakovalo vso noč do jutra drzna sokola Pacifika, in ju je pozdravilo, kot zna ljudstvo teh tropičnih krajev. Po pristni havajski navadi so ju tudi okinčali z venci iz svežih cvetlic. Zdi se, da bodo res ameriški letalci odnesli vse rekorde in podjarmili vsa morja. Drugi narodi govorijo in ugibljejo, Američani pa delajo. In to je karakteristika Amerike. ZVEZNI POLJEDELSKI DEPARTMENT Odtisi prstov in stopal. V pekaterih modernih poro-dišnicah se poslužujejo odtisov prstov matere in stopal novorojenčka, da se tako prepreči zamenjanje detet. Ti dvojni odtisi se napravijo na isto pole papirja. Odtisi stopal so prav tako karakteristični in stalni kot odtisi prstov. JUTRANJE ZDRAVJE Diši jazmin in rožmarin, pihlja poljub zefira, in mlado jutro gre s planin, svat z vilinskega pira. Oblečeno v kraljevi blišč, v škrlat in zlato haljo, se z diademom demantnim v strmečo bliska daljo. In zdravja, radosti in rož srce je polno moje, in loka pisana in gaj mi sije, klije, poje. Prostost se moja je nocoj v bliščobi zvezd umila — na nebu jih je milijon, a v meni brez števila. (Cvetko Golar) (Nadaljevanje iz 1. strani) katerega se pridela letno za več sto milijonov dolarjev. Pri tem pa proučujejo nadaljnih 1,500 vrst “soja” fižola. Proučujejo in izbirajo najboljše vrste velikončnih lilij, narciz, hijacint, tulipanov, perunik, potonk vrtnic in drugih lepo-tičnih rastlin, ki so velike trgovske vrednosti za deželo. Razume se, da proučujejo tudi najraznovrstnejše sadje, od jagod in malin, do grozdja, oranž in smokev. Vštet je tobak, pesa, krompir, bombaž, razna žita, trave, sladkorni trst, detelja, zelenjava itd. Nad 50,000 različnih inozemskih rastlinskih vrst se je vpeljalo v to deželo po proučevanju ekspertov na Arlington farmi. Na tej farmi so preizkusili in priporočili ameriškim farmerjem “durum” pšenico iz Rusije. To se je zgodilo pred 18. leti in zdaj te vrste pšenica daje letno'do 40 milijonov bušljev pridelka, kar je vredno okoli 60 milijonov dolarjev. Vpeljana je bila kocinasta alfalfa iz republike Peru, ki se dobro obnese v Califor-niji in je vredna zanjo do pet milijonov dolarjev letno. V Arizoni pridelajo letno za 20 milijonov dolarjev “pima” bombaža, ki je bil po posredovanju Arlington farme vpeljan iz Egipta. Sudanska trava iz Afrike prinese deželi letno do 15 milijonov vrednosti pridelka. Japonski sladkorni trst je vreden za to deželo do 4 milijone dolarjev letno, rodezijska trava, sibirsko pi'oso in še nekateri drugi pridelki so vredni vsaki po milijon dolar-jev'letno. Na Arlington farmi proučujejo zdaj neke vrste drevesa iz Molokaja, ki jprinaša bombažu podoben sadež; neko tro-pično drevo iz Nigerije, ki rodi jagocle, s katerimi In"Bilo mogoče osladiti celo jesih; neke vrste palmo iz Pare, ki rodi krompirju podobno sadje; neko sadno drevo iz Zapadne Afrike, ki rodi breskvam podobne užitne sadeže v grozdih; “inga,” tropični oreh iz Gua-temale; “m’tsama” melono iz puščave Kalahari, ki je glavna zakladnica vode za puščavske potnike — in mnogo drugih nenavadnih rastlinskih vrst. Eksperti na Arlington farmi so iznašli, kako je možno preprečiti v žitnih skladiščih raz-strelbe žitnega prahu, ki so preje zahtevale stotine človeških žrtev letno, in povzročale na milijone dolarjev materijal-ne škode. Zdaj se bavijo s po-skušnjami koncertriranja umetnih gnojil, upajoči izgotoviti umetno gnojilo, ki bi v malih količinah vsebovalo veliko gnojilne moči. S tem bi se pocenil prevoz umetnih gnojil, kar bi farmerjem zopet prihranilo miljone dolarjev. Arlington preizkuševalna farma je najfinejša in najpopolnejša ustanova te vrste na svetu, zato pa tudi vzbuja občudovanje znanstvenikov in po-setnikov iz vseh delov sveta. Malo je povprečnemu državljanu znano o tej zanimivi instituciji našega poljedelskega de-partmenta, toda vztrajno in tiho delo, ki se tam vrši že nad četrt stoletja, je neizmerno veliko pripomoglo k splošnemu bogastvu ameriškega ljudstva in posredno pomagalo vsakemu posameznemu prebivalcu te velike dežele. Jugoslovanska Katol. Jednota Ustanovljena 1. 1898 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Inkorporirana 1. 1901 j J® i Mi G la mi odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E»*t Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State B«o* Bldg., 800 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111. 1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St, Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd„ Cleveland, O. ICi z fr ij Ul ce Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiJ|a*v* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pred-sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniS** spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izPr<’ membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St Clair Av*> Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanovi za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zg>»si tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se tf. obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani *!i članicami. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) Nekaj za plesalce. Znanstveniki na vseučilišču v Helsingforsu, Finska, so izračunali, da se za ples mazurka porabi skoro dvakrat toliko gorljivih snovi v telesu, kot jih zahteva delo kamnoseka. Na vsak kilogram telesne teže porabi mazurka 10.87 kalorij, polka 7.56, fox trot 4.78, šotiš 4.76, valček pa nekaj manj kot štiri kalorije. vsebuje ljubezen v slovenskem in angleškem delu. Mogoče bo zdaj kaj več ljubezni na svetu. ♦ Poslanik Myron T. Herrick namerava preživeti del svojih počitnic v Clevelandu. Saj veste, to je tisti ameriški poslanik, katerega je napravil slavnega priprosti letalec Lindbergh. * V Bitanjih pri Škofji Loki so zgradili novo postajo, ki pa še ni plačana, zato se je na bin-koštni pondeljek vršila v Žab-riicTvelika' vrtna veselica, Ref tere čisti dobiček se je porabil v pokritje stroškov za novo postajo. Zdi se, da so se v Jugoslaviji pričeli učiti od ameriških Slovencev, ki prirejajo veselice za zgradbe dvoran in Narodnih domov. Sicer bi bilo pa res žalostno, če bi oblasti zaradi dolgov zarubile in prodale železniško postajo. * Zdaj je tisti letni čas, ko človeka z rdečo krvjo tajna ma-gnetična sila vleče iz prašnega mesta kam daleč, “kjer ni kogar ni, le drhtenje rosnih trav, smrek šumenje iz daljav . . .” Neki moj prijatelj mi je te dni dejal, da bi rad šel tako daleč, da bi bilo treba plačati pet dolarjev poštnine od navadne dopisnice. Jaz sem mu rekel, da če najde tak kraj, naj mi sporoči in me vzame seboj . . . * Streha Bele hiše v Washing-tonu, katero zdaj popravljajo, je bila baje že leta 1873 v slabem stanju. Lepe gospodarje smo imeli v Beli hiši zadnjega pol stoletja! * Neki Frederick Rankin v Bostonu je, gredoč na svoje delo, našel listnico, vsebujočo $1,200 v bankovcih. Mož je vse skupaj pošteno vrnil lastniku in za nagrado je dobil staro petcentno cigaro. Prav mu je! A. J. T. IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA 'St tla i i C, in hk; zet i, lo Po ( tie Hi. I*>k O nenavadnem in za ^ kraje zelo redkem slučaju ročajo listi iz Kuštilja v B** tu. Tam je kmetica Jela vzela svoje 9-mesečno dete i la ni mnogo brigala za je mirno delala na njivi, J(t doma pa .io je prestnjjUlJNft običajen in obupen krik °; % ka. Vsa prestrašena je sko™ K po koncu in se ozrla. Na . je naj večje presenečeni1’ h zagledala orjaškega orla, baš zasadil svoje kremP^f otročje plenice ter se dv‘-F v višave. Nesrečna mati je la tako preplašena, da Mn t •a »če Je 'lic* °iščc 'Ko; % *Ho, »no Pet mogla niti ganiti. Le obl‘l krik se ji je iztrgal iz \ Orlu pa je bilo dete vsek1^ pretežko. Dvignil se je ^ 25 m visoko in skušal od‘e v nedogledne višave, toda • me ga je vidno vleklo tlom. Po parminutnih h1"1' pešnih poskusih je ropai'*c* pustila svoj plen. Dete ^ bilo gotovo ubilo, da g3., sreči prestregel neki PaS^ je dogodek opazoval in 1’ tel na pomoč. Posrečilo S® je dete ujeti v naročje. ’ s je bil sicer nekoliko Pl'e, šen>, toda natančnejši P1^ je ugotovil, da je ostal !lj škodovali. Orlovi kremP1^ se zasadili samo v cunj®'^ ^ godejc je vzbudil v vsej lici pravcato senzacijo* . pa so takoj odrinili na V0* izslede v tistih krajih redko roparico. Vs* ^apl k« *. < e?.. *ain Mo !> s »»le i ob] ^Vj pa. N. N, *ia Iz Beograda poročaj0^ je tamkajšnji Jockey ^ Jfeo čast Seatonu Watsonu, Jel ° ,tU*i 11 k čl mu angleškemu prijatetU ^ goslovanov, priredil ^ banket, katerega so se.U|f I i^.1 žili tudi mnogi ministri gi dostojanstveniki. ZveC.,,l Seaton Watson odp0^ Vrnjačko banjo, jj' kralj sprejel v posebni ^ ci. Podzemeljski h^ V mestu Los AngeleS’J^ so zgradili dozdaj že 3$ ^ ;! meljskih hodnikov za Pe. t najbolj prometnih cestn1 , žiščih. Dasi ni nihče P1 iti preko ceste skozi dor, se jih pešci splošn0 žujejo in prometne neS*ej takih mestih so skoro ne. %. l Je i- ^ /es. % Je v i :°4h “v-e j j V POVEST 0 RJAVI KOZI (A. J. Terbovec) (Nadaljevanje) llC( :1Ji> mene?” se potr-“Take co- |ku ^ ^ Preslepila Prl Plha Po prsih. I ni v devetih fa- I aJ sem takorekoč pod pastel, kajti zredili so me mlekom.” P kaJ se ve,” meni Reza '* "° Kresu imajo co- Se posebno oblast in No nai jo imajo, mene ze Za nos vodile,” odvrne n Pokaže na prazen polič. ^ zasmeje in odide po Polič vina. Kosem se je poiiko razgrel pri sladkem in pri pogovoru o CoPernicah, pa tudi 1 brhka in segava krč- k'orcu in h 11111 Je najbrže nekoliko Vino iz Zajčje gore v si'ce tak pogum, odhodom trdil, da »e vlilo bo ^ vseh škadronov co- 'I.! (H 4 ;d' |c v in k 8aI°Piraj° na me‘ r<' . rezastih mačkih med * m Liško goro. jiri «Ze^.unijska noč je pokri- P* r v J°’ V zra^u so brneli " lo *rav* *n grmovju je . bilijone različnih žu-SlPinah se je belilo dračje kresničja, in ra-■ Jesniee so svetile vse-. *° sta prišla domov ll'Lm njegov sin. 11 Ihii taltoj vleže na kl°P lavm Utrujen zaspi. Go- l? ' hltv,privfže najprej Rjav-te. jr j., ’ vrže ji nekaj krme, l0l;ieki ^ v hišo, da sporoči Veselo novico o kupljenim p« ia in iŠčJ [Tl (U. di ete Ne' ji o' ko1 a nje ^ Jo, da je dobra mle-(Ja ,aj Pa le glej, Fran-0s Pridno pila njeno !da ?’avi mož, in skrbno !, p0,Cerko- “Najboljše je n° zjutraj in zve- ^ bi Vrsta rad videl, da posta-jj vltl rdečelična, kot so dekleta. Govoril 55 ^’ebavsovo Jero, ti-D °sebenko, saj jo po bo u£i teden pride k nam, ... koliko pomagala pri , fllž* ^°sPodinjskih poslih, pli^Polilj °^e ifi jesen. Bes iviflš jh0° s‘tna tista Jera, maji’» Potrpeti z njo, a S1’ r kr/ d°bra babnica in r pišc^ a hvaležno pogle-Posodo in re-K>Vtraj1Ca gotovo ni bila že 'd'T^o, m°lžena, zdaj je pa la'W’’ lein takoj, da jo po-Pet vsa . ,'nu^ Pa se deklica ledena v hišo in • '' C?. i pr! s« 0t& v hlev atn0 “"=vu ni nobene ko-krn ,w Veii^> rjav kozel jo privezan!’ Pogleda, pa nič Fe 1110 vstane in hiti v ,,r^i°elG(iui:ka pa za njim-i itffrti jtl ’ suee in obrača 'a obrn 10gati stvor, toda t’t’avj ^.^ak°r hoče, je ko-&i. kozel, pa nič k^lav nev°iJno me" naj pomeni to (JO'I Kon^n lej pozni nočni *ia ja ° Se gospodar na-k *’ da se gledata s k ^isli 'CJa v obličje, in J je !U švigajo po glair ol^1' ve tudi- da #fc, Wla.al’ d°mU Pa je svfsMii ' 3 Udltvr°kleta i*» , *v‘je i, 1 Naenkrat se nazaj v smeri Kozjega brda. V Pasji dolini se zopet ustavita pri Kovačevi Rezi. Treba se je pač malo oddahniti in korajže napiti, še predno je utegnil kozla dobro privezati na dvorišču za hišo, bila je Reza tam, in začudeno vpraševala, če koza nima mleka, ali kakšen vzrok je, da jo vodi nazaj. “Prav si imela Reza sinoči, ko si rekla, da ni dobro imeti opravka s copernico,” reče Miha trpko. “Veš, da sem kozo kupil od Počepelove Katre, domov sem prignal pa tegale kozla. Kar gredoč se je menda izprevrglo.” “Ježešta, saj je res kozel,” se začudi Reza, “pa še kakšen kozel! Pa prav tako lepo rjav, kot je bila koza, kajne?” Miha pije sam prvi polič, ker je morala Reza v kuhinji nekaj čez ponev vreči. Ko mož pospravi pripravljeni prigrizek, in se hoče odpraviti naprej, ga Reza zadrjži, češ, naj še malo posedi, da ga iz-pijeta še en polič, katerega hoče ona plačati. Po drugem poliču je prišel na vrsto še tretji in tako sta se naša znanca še marsikaj 'pogovorila o copernicah in njih hudobijah. Miha je med drugim omenil, da ga danes križemgleda co-pernica ne bo več potegnila, ker ima pri sebi križno kost črnega mačka, žegnan les in praprot Kresne noči. Precej korajžen in razigrane volje je korakal Kosem proti Kozjemu brdu. še na coperni ce ni bil več tako jezen kot prej, v tako dobro voljo ga je bilo spravilo zajčjegorsko vino. Počepelova Katra ga je že od daleč ugledala in se sama pri sebi glasno čudila, zakaj ji žene Kosem kozo nazaj. Nič ni pozdravil mož, ko jo dospel do praga, samo zare žal je jezno: “Baba, mojo kozo nazaj, pa hitro, če ne, se bo nekaj zgodilo!” “Kaj se ti blede, Miha?” se začudi starka, “kakšno kozo hočeš, saj jo vendar imaš na vrvici!” “Mojo kozo hočem, tisto, ki sem jo kupil včeraj od tebe, ne pa tega kozla,” vpije Miha. “To je vendar koza!” “To je kozel!” “Pa ni!” “Pa je!” “Za tako križemgledo me vendar ne boš imel, da bi ne videla, da držiš na vrvici pravo kozo in ne kozla! Poglej jo no vendar dobro,” pravi ženica skoro jokaje. Nevrjetno se Miha ozre, pa glej čudo božje: res je bila koza in ne kozel, kot zjutraj, ko je šel od doma. še vedno neverjeten, poskusi molzti in dobi res pravo mleko. Kar v glavi se mu vrti, zasuče se na peti in odide s kozo nazaj, ne da bi rekel besedo. Na poti se od časa do časa ustavi in pogleda kozo, vselej v strahu, da bo naenkrat kozla zagledal. Vendar to pot se je vse srečno izvršilo. Prignal je domov pravo rjavo kozo. Francka jo je pridno molzla in pila njeno mleko. * Na Martinovo nedeljo se Miha Kosem baš napoti proti zidanici, da prinese domov nekaj vina, ko prikrevsajo po kameniti poti proti njegovi hiši sosedje Rihtar, Kocjan, Gabršek in Dobovšek, vračajoči se od fare. > “Zdaj pa kar z menoj, možaki,” zakliče jim Miha veselo nasproti. “Poskusili boste, kakšnega smo letos pridelali, pa krstili ga bomo po krščansko, danes ko je Martinova nedelja. Krst bo bolj držal, če bo nekaj več mežnarjev in botrov.” Takemu vabilu se more od-i reči le kdor ni naše vere, in ta- ko se je zgodilo, da je petorica zavila proti vinski gorici, in kmalu v hramu krščevala ubogo mlado vino, ki si ni moglo pomagati, da je kar teklo od mize. Pri takih prilikah se jeziki razvežejo in srca se opro, ni je slabe besede, ni je skrite hudobne misli, samo odkrito in pravo prijateljstvo. V teku pogovora omeni tudi eden, da se je Kosmova hčerka zelo popravila v teku zadnjih par mesecev. “Pije mleko rjave koze,” pripomni važno sosed Dobovšek. “Ej, jaz mislim, da ni dosti razlike v mleku, pa naj je koza bela, črna ali rjava,” se zasmeje Kocjan in iztrka svoj s srebrom okovani vivček. “Dekletu pomaga tudi to, ker ne trpi toliko zdaj, ko ji stara Jera pomaga pri težjem delu.” “No, to že morebiti tudi kaj pomaga,” ugovarja Dobovšek, “ampak rjava koza ta je vredna, da se jo poišče v devetih farah.” “Hm, saj sem imel dosti opravka, da sem jo dobil,” se oglasi gospodar Miha. Zvrne čašo vina, nakar začne tovarišem pripovedovati na dolgo in široko, kako se mu je godilo., ko je kupoval kozo. “Nisem vedel, da je tista križemgleda Katra taka čarovnica,” pristavi še po kratkem molku. “Če bi še imel kdaj kaj opraviti z njo, ne bi se ji približal brez žegnanega lesa in kresne praproti.” “Morebiti pa Katra vseeno ni copernica, dasi križem gleda in ima rdeče lase,” pripomni redkobesedni Gabršček. “Kaj pa ko bi ti bila zacopra-la Kovačeva Reza?” “Reza? Kako to misliš? Ona vendar ni copernica,” se začudi Miha. “Saj ni baš treba, da bi bila copernica,” pojasnuje Gabr-šče, “zadostuje, da je malo poredna, in to je ona gotovo. Nekaj koz in kozlov pa tudi vedno redi. Ali ni mogoče, da bi ti bila na Kresno nedeljo zvečer zamenjala kozo s kozlom, drugi dan pa zopet narobe?” “Pa prav tako bo,” pokima resni Rihtar. “Razsvetljenje pride včasi od svetega duha, včasi pa tudi od takega dobrega vinca, kot je tvoj, Miha! Reza ti je naredila, Reza, le meni verjemi!” “Vse ženske so copernice,” se zasmeje Kocjan, “nele rdečelaske, ampak tudi blondinke in brunetke, in čim mlajše so, tem bolj so nevarne!” Vsa družba se glasno zasmeje, Miha pa se nekaj časa praska za ušesom, končno pa pravi: “Naj bo za drugo že kakor hoče, glavno je, da je koza ostala koza, in da se je pozdravila moja pridna hčerka Franica. Na to veselje trčimo enkrat, možaki!” In zazvenele so čaše v tihi zidanici, ki čepi visoko gori v vinskem bregu. JACK LONDON: OSTANEK IZ PLIOCENSKE DOBE (Za N. D. — V. J. V.) (Nadaljevanje) in #v * * gdv c°Pernica ti!” v, Ust. da ga hčer- U - “ftavili ™ ^ica PočePelova Ka-Sc)a; ’ Pa jim nisem p Sem Pa prepričan, koZQS^Pi^a me je> da Nel je Mai- j-,ln ^uPil kozla, (trotoma ’ da se Je ko' ^bUra7rgla V kozla °^btWra! -Jutri ji vle- r f ko2^dJ’. .J’1 Če mi ne ,n)! J’ ^ernju ‘ 1 Pa denarja A** SuaSti* to coprnico t^l 0 Preko ram gle ^;tl VSe zgoda-i jifiP | sko2j 1 .. ha in njegov sumeče gozdove (Konec). -o- SVEŽA GOMILA Iz Gilberta, Minn., je došlo poročilo, da je umrl tam, zadet od kapi, rojak in sobrat John Kern, dolgoletni gostilničar, star 45 let. Bolan je bil le 10 dni. Pokojnik je bil zelo priljubljen, kar je naj lepše pokazal veličasten pogreb. Bil je član J. S. K. Jednote, S. N. P. Jednote in L. O. of Moose. Doma je bil iz Podboršta na Gorenjskem, v Ameriki je bival 25 let. Naj mu bo lahko ameriška gruda! o------------- Huda vročina. Po vsem srednjem zapadu je pretečeni teden nenadoma nastopila prav občutna vročina. V Illinoisu, Ohio in nekaterih drugih državah srednjega zapa-da je vsled vročine umi’lo nad dvajset oseb. Vedel je namreč, da me že ima — pa me vendar ni imel — vsled česar je uprav besnel. Vendar pa ni bil neumen, kajti prav dobro je vedel, da je povsem varen, dokler sem jaz v razpoklini, vsled česar je sklenil,, da moram za vedno ostati v razpoklini. In pri tem se ni prav nič motil — samo računal ni glede potrebne krme. V bli* žini namreč ni bilo niti krme, niti vode, vsled česar me tudi ni zamogel za vedno oblegati. Tako je stal pred razpoklino kar cele ure ter z svojimi velikimi ušesi odganjal nadležne moskite. Potem se ga je polastila žeja in pričel je skakati naokrog ter rujoveti, da se je kar zemlja tresla. Pri tem me je tudi zmerjal z vsemi imeni, kar jih je prišlo na njegov jezik. To je storil naravnost vsled tega, da bi me ostrašil — in ko je mislil, da se ga dovolj bojim, je počasi odšel in se izgubil proti potoku. Včasih sem mu dovolil, da je prišel skoraj do potoka — bil je od potoka oddaljen kakih par sto čevljev — ko sem pričel kričati, in pridirjal je nazaj z vriščem, kakor da prihaja kak snežni plaz. Ko sem to parkrat ponovil, tako da je že vedel, kaj nameravam, je takoj spremenil svojo taktiko. Prilagodil se je torej času in razmeram, kakor vidite. Ne da bi me na to opozoril, je odšel proti vodi, kakor da je pobesnel — in pri tem je računal, da pride tja in nazaj, predno zamo-rem jaz uteči. Končno, ko me je nepopisno preklinjal, je pre-Viehal z oblegovanjem ter odšel k vodi. V ostalem je pa bil to jedinl slučaj, da me je takorekoč vjel in po tem dogodku se naš hipo drom sploh ni več ustavil. Podila sva se okrog in okrog ter zopet naokrog — baš kakor šestdnevna dirka. Moja obleka se je spremenila v cunje — toda nikdar se nisem vstavil, da jo zakrpam, dokler koncem konca nisem bil prisiljen teči povsem gol naokrog, tako da nisem imel ničesar na sebi in pri sebi, nego le malo ročno sekirico v jednej in velik kamen v drugi roki. Pravzaprav, ustavil se nisem nikjer — le tuintam za nekaj časa, katerega sem potreboval za spanje, obstal sem v razpoklinah skalovja. In pri vsem tem je mamut postajal vedno bolj mršav — zgubil je najmanj par ton svoje teže — in postajal je tudi vedno bolj nervozen — baš kakor kaka učiteljica, ki je na napačnej poti možitve. Ko sem ga tako včasih došel ter ga pogodil z kamenjem na veliko razdaljo, skočil je kakor kako žrebe in se je po vsem truplu tresel. In potem je zopet pričel teči, držeč pri tem svoj rilec in rep vodoravno. Pri tem so mu oči nepopisno žarile in proklinjal me je uprav nepopisno. Bil je skrajno nemoralna beštija, morilec in bo-gokletnež. “Toda proti koncu se je pomiril in je stokal ter jokal, kakor dete. Odporna sila ga je Dstavila in postal je sličen pravi godlji mizerije. Potem so se ga polastili napadi prehitrega utripanja srca, tako da je hodil, kakor kak pijanec, dokler ni padel in dokler se mu noge niso pričele tresti. Potem je zopet jokal in zopet bežal. Človek moj, vsi bogovi bi se nad njim zjokali in tudi ti ter vsakdo drugi. Položaj je bil uprav žalosten, in žalost je bila neznansko velika — toda postal sem trdosrčen in sem nadaljeval z dirko. Končno sem ga popolnoma utrudil, dokler se ni vlegel na zemljo, brez sape, žalostnega srca, lačen in žejen. Ko sem pronašel, da se ne bo več protivil in ko sem ga potem kar celi dan sekal z ročno sekirico, in ko je pri tem stokal in jokal, prisekal sem iovolj globoko v njegovo trup-,o, da sem mu tudi sapo zaprl. Bil je trideset čevljev dolg in ivajset čevljev visok — in prav iahko bi privezal visečo postelj med njegove zobe, tako da bi v njej prav komodno spal. Kljub dejstvu, da je tekom dirke zgubil najboljšo maščobo, pečenka iz njegovega mesa je bila uprav izborna — in ako bi spekel le njegove štiri noge, zadostovalo bi to v kolikor pride pečenka v poštev, za celih dvanajst mesecev. In tako sem kar na onem mestu zimoval.” “In kje je ona dolina?” vprašal sem tujca. In zopet je zamahnil z roko proti severoiztoku in dejal: “Vaš tobak je izredno dober. Sicer imam dokaj vašega tobaka v svoji tobačnici in spominjal se bom nanj do zadnjega dne svojega življenja. Da vam dokažem, kako vas cenim, in v zameno vaših mokasinov podarjam vam svoje lastne “mukluke.” Ti mukluki me spominjajo na mojo Klučo in na njenih sedmero slepih pros-jakov. In ti mukluki so tudi edini spomin in ostanek izrednega zgodovinskega dogodka, namreč smrti najstarejše vrste in zaeno tudi najnovejše vrste živali na tem svetu. In kar je največ vrednosti — mukluki se nikdar več neobrabijo.” Ko sva na ta način najina obuvala zamenjala, iztresel je pepel iz svoje pipe, podal mi desnico, mi voščil lahko noč ter mirno odšel v snežno pustinjo. In z ozirom na to storijo, za katero odklanjam vsako odgovornost, priporočam onim, ki ne verjamejo, naj obiščejo muzej Smithsonskega zavoda. Ako prineso seboj povoljne izkaze in ako ne pridejo tja tekom počitniške dobe, potem jih bo profesor Dolvidson brezdvomno sprejel. Oni mukluki so namreč v njegovem varstvu — in on bo potrdil — sicer ne način, kako so bili pridobljeni — vendar pa kakovost kože, iz katere so izdelani. Ako on potrdi, da so mukluki izdelani iz mamutove kože, znanstveni svet brezdvomno sprejme njegovo razsodbo; in — what more would you have? (Konec). njegova obleka pa je temno rjavkasta. Zato, sobrati in čitatelji Nove Dobe, bodite pozorni nanj, da se če mogoče lopova izsledi in pošlje tja, kamor spadajo taki ljudje. Izrežite ta opis sleparja in ga shranite, kar lopov se utegne pokazati čez leta s kakšno drugo sleparijo. Tu je menjal štiri čeke po $96, glaseče se na George Tamša, od društva 31 JSKJ. V Clevelandu je menjal pa nekaj čekov kot član društva št. 44 JSKJ, to je od našega društva; dotični čeki so se glasili na ime Anton Bregar. Torej, rojaki, bodite pozorni! John Balant, preds. dr. št. 44 JSKJ. Virginia, Minn. Tem potom se obvešča člane in članice društva sv. Štefana, št. 164 JSKJ o sklepih seje, ki se je vršila 12. junija. Na omenjeni seji je bilo sklenjeno, da društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Franka Benchina, 811 — 12th St. No., ob dveh popoldne. Sklenjeno je bilo nadalje, da se ovrže kazen, ki je bila v veljavi za člane, kateri se ne udeležijo vsake trimesečne seje. Dotična kazen je znašala 25 centov. To sedaj odpade, toda vsi člani in članice plačajo mesečno poleg rednega asesmen-ta še po deset centov v društveno blagajno. Z bratskim pozdravom Frank Benchina, tajnik dr. št. 164 JSKJ. IZ URADA GLAVNEGA BLAGAJNIKA JSKJ Tem potom se opozarja vse člane J. S. K. Jednote in druge Jugoslovane po Ameriki, naj bodo previdni, da ne sedejo na limanice onemu ptičku, ki ponareja denarne nakaznice ali čeke na ime J. S. K. Jednote, oziroma jih sam piše na izmišljena imena članov J. S. K. Jednote. Ti čeki so označeni, kot da predstavljajo različna izplačila, kot bolniško podporo, smrtnine itd. Pred par tedni je prišlo na banko, s katero ima J. S. K. Jednota svoj čekovni račun, sedem ponarejenih denarnih nakaznic ali čekov, ki so označali bolniško podporo za razne (izmišljene) člane J. S. K. Jednote. Banka seveda teh čekov ni izplačala, ker so bili ponarejeni. Dne 29. junija je prišel na omenjeno banko ček, označen sledeče: Številka čeka 421930; nakazana svota $1,000; izplača naj se na ime Louis Taucar, kot posmrtnina po Johnu Taucar, certifikat 20331, članu društva št. 21 J. S. K. Jednote v Den-verju, Colo. Ček je datiran 15, junija, 1927. Ta ponarejeni ček je podpisan z imenom Louis Taucer, spodaj pa je podpis John Ber-nat; poslan je bil potom banke v Leadville, Colo. To pomeni, da kdor je prvi ta ponarejen ček izmenjal, da ima čiste izgube najmanj §1,000. Opozarjam vas torej v vašem lastnem interesu, da bodite jako previdni, kadar menjujete komu denarno nakaznico ali ček. V vsakem slučaju se prepričajte, če imate opraviti s pravo in zanesljivo osebo, ker lahko pridete ob vaš teško prisluženi denar po takih sleparjih. Youngstown, O. Kakor sem že zadnjič poročal, je naše društvo štv 108 J. S. K. Jednote sklenilo, da se seje vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu o polu desetih (9:30) dopoldne. Zadnje seje so se člani še precej številno udeležili in upam in želim, da bi se te lepe navade držali tudi v bodoče. Prihodnja seja se vrši 17. julija o polu desetih dopoldne v navadnih prostorih. Prosim člane, da se polnoštevilno udeležijo te seje, ker bomo priredili 24. julija društveni piknik in moramo na seji 17. julija vse potrebno ukreniti glede istega. Lansko leto je bilo ob času našega piknika slabo in deževno vreme, hruške in vse drugo sadje je segnilo; upam, da bomo imeli letos več sreče. Piknik se bo vršil pod Avon parkom na navadnih prostorih. Vabljena so vsa bratska sosedna društva in posamezni rojaki iz bližine, da posetijo naš piknik. Pričakujemo odziva iz naselbin Girard, Warren, Niles, Youngstown, Struthers, O., in Farrell, Pa. Vsem bomo skušali povrniti o podobnih prilikah, kolikor bo v naših močeh. Ako kdo ne bi znal za prostor piknika, naj vpraša v Slovenskem Domu na “stop 14,” ali pa če se pelja na “stop 16” in od tam hodi naravnost navzdol v jarek. Za lakoto in žejo bo dovolj pomoči na razpolago, in če bo kateremu prevroče, si bo lahko pomagal, saj je voda zraven. Torej ne pozabite priti na naš piknik v nedeljo 24. julija; začel se bo zjutraj in trajal bo pozno v noč. Pozdrav vsem in nasvidenje! John Cigolle Jr., tajnik društva št. 108 JSKJ —o------------------- O bobrih. Bobri bi bili gotovo že pred leti čisto iztrebljeni, da jih niso pravočasno vzele v varstvo postave različnih držav, lako so se ti zanimivi glodalci ohranili in celo razmnožili. O bobrih je znano, da gradijo ob vodah svoje hiše, do katerih vodi vhod le pod vodo. Podirajo velika drevesa, in kjer se jim zdi potrebno, gradijo jezove. Ena družina bobrov živi v Palisade Parku v državi New York. Petkrat v enem letu so državni inženirji razdrli jez, ki po nazorih .inženirjev ni bil na pravem mestu, in petkrat so ga bobri zopet zgradili. Z bratskim pozdravom LOUIS CHAMPA, glavni blagajnik. o------------- Medvedja nadloga. Farmerjem v bližini Black Mountains v North Carolini povzroča že nad deset let mnogo škode veliki črni medved, ki pridno obiskuje njihove prašičje staje in kokošnjake. Po vsakem ropu se zna spretno umakniti v svoje skrivališče v gorovju. Vsa zasledovanja najboljših lovcev so bila dozdaj neuspešna. Streli, ki ne ubijajo. Kapitan Barrett W. Harris, v službi Field muzeja v Chicagu, lovi divje živali na nenavaden način. Navadno strelno puško ne nabaše s svincem, ampak vtakne v cev iste malo, z ostro iglo opremljeno brizgalko. Brizgalka je napolnjena s tekočino, ki omamlja. Izstreljena brizgalka se zabode v kožo živali in izpusti nekaj kapljic omamljive tekočine v kri. Lovci sledijo ranjeni živali, ki kmalu obnemore in zaspi, nakar jo je lahko zvezati ali spraviti v primerno kletko. Ko se žival prebudi iz omotice, ne čuti vsled rane nikakih slabih posledic. Tako mož lovi divje živali brez posebnih naporov in nevarnosti in brez nepotrebnega ubijanja. o------------ DOPISI. Barberton, O. V predzadnji izdaji Nove Dobe sem poročal o lopovu, ki potuje po naselbinah in ponareja čeke J. S. K. Jednote. Da ga bodo člani lažje spoznali, ga hočem danes malo natančnejše opisati. Lopov je star 30 do 35 let. Visok je šest čevljev, ali pet čevljev in 10 ali 11 palcev. Tehta od 175 do 185 funtov. Ima bolj redke, rumene lase, okrogel obraz, široko in visoko čelo, velike, plave, izbuljene oči in pravilno izrezan nos. Ustnice so mu malo preveč napete. Zobe ima redke, brado pravilno zaokroženo. Brije se gladko. Pleč je širokih in zaokroženih. čevlje nosi št. 9. klobuk štev. 6%- Glavo nosi malo sklonjeno, kakor je navada pri takih lopovih. Zna tudi v kakšni družbi delati neke “trike” z dolarji, katere v papir zavija in ljudi tudi s tem slepari. Pijače se tudi ne brani in opije se hitro. Ko se opije, ne more govoriti, samo jeclja in nekoliko škropi mu iz ust. Govori pravilno in perfektno angleščino, slovenščino pa v štajerskem narečju. Obleko ima zdaj novo, ker mu jo je napravil tukajšni slovenski krojač. Plačal mu jo je s ponarejenim čekom za $96, in krojač mu je dal menjavo v gotovini (torej novo obleko in še denar po vrhu.) Ta obleka je svetlo sive barve, z napol vidnimi plavimi črtami. Druga Koristna rastlina. Bambus je rastlina, ki izredno hitro raste, vendar je les iste poraben za najrazličnejše izdelke. Bambusa je več vrst in nekatere dobro uspevajo tudi v naših južnih državah. Ena vrsta bambusa zraste 50 do 60 čevljev v enem letu. Les je nenavadno lahek, močen in prožen. Kitajci bi brez bambusa menda sploh ne mogli izhajati. Iz bambusa izdelujejo hiše, čolne, papir, orožje, kolesa, pohištvo, muzikalične instrumente in celo hrano. Neka angleška firma je iznašla proces, po katerem se bambusova- stebla raz-tope v kašo, iz katere se plete-I jo niti, ki so za izdelavo tkanin v nekaterih ozirih še bolj Iporabne kot pavolja. 4* ...................................................................................................................................... *!■ ❖ L. N. TOLSTOJ HADŽI-MURAT Poslovenil Vladimir Levstik (Nadaljevanje) Vračaje se k vhodu, je zagledal kočijo Jelene Pavlovne z rdečim lakejem, ki se je baš ustavljala ob Saltikovskem privozu. Jelena Pavlovna mu je bila vtelešen primer tistih praznih bitij, ki niso modrovala samo o znanstvu in poeziji, ampak tudi o vladanju nad ljudmi, domišljaje si, da bi se mogli sami bolje upravljati, nego jih je upravljal on, Nikolaj. Vedel je, da ti ljudje, naj jih je tlačil še tako, vedno iznova priplavajo na površje. In spomnil se je nedavno umrlega brata Mihaila Pavloviča. Pusto in tegobno čuvstvo ga je objelo. Somorno se je namršil in spet začel šepetati prvo, kar mu je prišlo na jezik. Utihnil je šele, ko je stopil v dvorec. Dospevši v svojo sobo, se je ustavil pred ogledalom ter si pogladil zalizce, lase na sencih in lasuljo na temenu; nato je zavihal brke in krenil naravnost v kabinet, kjer je sprejemal poročila. Prvega je sprejel černišova. černišov je po Nikolajevem obrazu in zlasti po njegovih očeh takoj spoznal, da je danes prav slabe volje; in ker je že slišal o sinočnjem dogodku, je ugenil, kaj je vzrok nerazpoloženja. Nikolaj je hladno odzdravil černišovu, velel mu, naj sede, in se zagledal vanj s svojimi brezizraznimi očmi. Prva točka v poročilu černišova se je tikala poneverb inlendantskih činovnikov, ki so jim prišli na sled; druga je bila vprašanje premestitve čet na pruski meji; sledila je podelitev novoletnih nagrad nekaterim osebam, ki so bile v prvem spisku izpuščene, potem sporočilo Voropcova o prebegu Hadžija-Murata in končno zoprna stvar z dijakom Medicinske akademije, ki je izvršil atentat na nekega profesorja. Molče in stiskaje ustnice je poslušal Nikolaj raport, o poneverbi; njegova velika bela roka z zlatim prstanom na mezincu je gladila liste spisa, ki je ležal pred njim, in njegov pogled se ni mogel odtrgati od ministrovega čela in čopa. Nikolaj je bil uverjen, da kradejo vsi. Vedel je, da bo treba zdaj kaznovati intendantske činovnike, in sklenil je, da jih pošlje vse v vojnike; vedel pa je tudi, da s tem ne ostraši njihovih naslednikov, da ne bi ravnali enako. Svojstvo činovnikov je bilo, da so krali, on pa'je imel dolžnost kaznovati jih in naj mu je presedala še tako — opravljal jo je vestno in točno. “Vidi se, da imamo v Rusiji samo enega poštenjaka,” je dejal. Černišov je takoj razumel, da je ta edini poštenjak v Rusiji Nikolaj sam, in se je odobravaje nasmehnil. “Bržkone, veličanstvo,” je odgovoril. “Ostavi to tukaj,” je velel Nikolaj, “da priložim odlok.” To rekši je vzel spis in ga položil na levo stran mize. Potem je jel černišov poročati o nagradah in o premestitvi čet. Nikolaj je pregledal spisek in izčrtal nekaj imen; na to je kratko in odločno zapovedal, naj se pomakneta dve diviziji na prusko mejo. Nikolaj ni mogel odpustiti pruskemu kralju ustave, katero je dal narodu po letu 1848, in dasi je izražal svaku v pismih in z besedami kar najbolj prijateljske čuvstva, se mu je zdelo vendar potrebno imeti za vsak slučaj vojsko na pruski meji. Ako bi izbruhnila v Prusiji ljudska vstaja — Nikolaj je videl povsod razpoloženje za vstajo — bi mogel s temi četami zaščititi svakov prestol, kakor je poslal že Avstriji vojsko na pomoč proti Madjarom. čet pa je bilo treba na meji tudi zato, da bi imeli sveti, katere je dajal pruskemu kralju, več tehtnosti in pomena. “Da, kaj bi bilo zdaj z Rusijo, da ni mene,” je pomislil iznova. “Nu, kaj še?” je vprašal nato. “Kurir je dospel s Kavkaza,” je rekel černišov in jel poročati, kar mu je pisal Voroncov o prestopu Hadžija-Murata. “Glej, glej ” je rekel Nikolaj. “Dober začetek. “Načrt, ki ga je zasnovalo vaše veličanstvo, začenja oči vidno roditi sadove,” je dejal černišov. Ta pohvala njegovih vojskovodskih sposobnosti je bila Nikolaju posebno prijetna, ker se je sicer ponašal z njimi, v globini duše pa je vendar čutil, da jih ni. Zdaj je hotel slišati o sebi podrobnejšo hvalo. “Kako misliš to?” je vprašal. “Takole mislim: da smo že od kraja delali po načrtu vašega veličanstva in stalno, četudi počasi, prodirali naprej ter sekali šume in uničevali zaloge, bi bil Kavkaz davno pokorjen. Prestop Hadžija-Murata si razlagam edino s tem. Uvidel je da se ne morejo del j držati.” “Istina,” je rekel Nikolaj. Dasi je bil načrt počasnega prodiranja v neprijateljevo deželo s pomočjo sekanja šum in uničevanja živil delo Jermo-lova in Veljaminova ter docela nasproten Nikolajevemu, po katerem je trebalo namah zavzeti šamilovo rezidencijo in porušiti to gnezdo razbojnikov (in po katerem se je vršila leta 1845 nesrečna darginska odprava, ki je stala toliko človeških življenj) — vzlic vsemu temu je pripisoval Nikolaj načrt počasnega prodiranja, doslednega sekanja šum in uničevanja živil takisto sebi. Ako je hotel sam verjeti, da je načrt počasnega prodiranja, sekanja šum in uničevanja živil res njegov, bi bil moral pač menda skrivati dejstvo, da je baš on vztrajal na povsem nasprotnem vojnem podjetju leta 1845. Toda on ni skrival ničesar in se je ponašal i z načrtom svoje odprave leta 1845 i z načrtom počasnega prodiranja, ne meneč se za to, da sta načrta očitno nasprotovala drug drugemu. Neprestano in javno laskanje obdajajočih ga ljudi brez ozira na očividnost je pripravilo Nikolaja tako daleč, da ni več videl svojih protislovij niti ni primerjal svojih besed in dejanj z res ničnostjo, logiko ali magari le preprosto zdravo pametjo, ampak je bil uverjen, da so vsi njegovi ukrepi, naj bodo še tako nezmiselni, krivični in neskladni med seboj — koncem kon cev vendar zmiselni, pravični in skladni, samo zato, ker so nje govi. Takšna je bila tudi njegova odločitev o dijaku Medi cinsko-kirurške akademije, o katerem je poročal černišov, ko sta odpravila kavkaško zadevo. šlo je za to, da je mladi človek, ki mu je že dvakrat iz podletelo, vtretje polagal izpit; in ko ga eksaminator hiti zdaj ni odobril, je dijak, bolan na živcih in videč v neuspehu kri- vico, pograbil z mize nožič za obrezavanje peres, vrgel se z njim v nekakšni besnosti na profesorja in mu zadal nekaj brezpomembnih ran. “Kako se piše?” je vprašal Nikolaj. “Brzezowski.” “Poljak?” “Poljskega pokolenja in katolik,” je odvrnil černišov. Nikolaj je grdo pogledal. Poljaki so pretrpeli od njega mnogo zla. V opravičenje tega zla je moral biti uverjen, da so vsi Poljaki malopridneži. In Nikolaj jih je imel za take in jih je mrzil — mrzil jih v enaki meri, kakor jih je zatiral. “Počakaj malo,” je dejal ter zamežal in pobesil glavo, černišov, ki je to ponovno slišal od Nikolaja, je vedel, da potrebuje car, kadar mora rešiti kako važno vprašanje, samo nekaj trenutkov, da se osredotoči; tedaj ga obide razsvetljenje in najboljša rešitev se najde sama od sebe, kakor bi mu notranji glas povedal, kaj mora storiti. Zdaj je premišljal o tem, kako bi popolneje ustregel čuvstvu zlobe do Poljakov, ki se je zgenilo v njem ob zgodbi tega dijaka; in notranji glas mu je narekoval sledečo rešitev. Vzel je poročilo in pripisal na robu s svojo veliko pisavo: “Zaslužil je smrtno kazen. A hvala Bogu, smrtne kazni pri nas ni. Jaz je ne bom uvajal. Naj ga peljejo dvanajstkrat skozi tisoč mož. Nikolaj,” se je podpisal z nenaravnimi, ogromnimi črkami. Nikolaj je vedel, da dvanajst tisoč šib ne pomeni samo gotove in mučne smrti, ampak tudi nepotrebno okrutnost, zakaj pet tisoč udarcev je bilo povsem dovolj, da si ubil najjač-jega moža; toda veselilo ga je ravnati kruto in neizprosno in prijala mu je misel, da pri nas ni smrtne kazni. Ko je napisal svoj odlok o dijaku, ga je porinil Černišovu. “Evo,” je dejal, “prečitaj”. černišov je prečital in sklonil glavo v znak spoštljivega strmenja nad modro rešitvijo. “In vse dijake na trg, da vidijo kazen,” je dodal Nikolaj. “Ne bo jim škodilo. Zatreti hočem ta prevratni duh, s korenino ga izrujem,” je pomislil. “Slušam,” je rekel černišov in nekoliko pomolčal; nato si je popravil čop in se vrnil k poročilu iz Kavkaza. “Tak kaj ukažete odgovoriti Mihailu Semjonoviču?” “Krepko naj vztraja pri moji metodi: ruši naj bivališča, uničuje zaloge in vznemirja čečence z napadi,” je dejal Nikolaj. “Kaj ukažete glede Hadžija-Murata?” je vprašal černišov? “Saj piše Voroncov, da ga hoče uporabiti na Kavkazu.” “Ali ne bo opasno?” je rekel černišov, ogibaje se Nikolajevega pogleda. “Bojini se, da je Mihail Semjonovič preveč radoveden.” “Kaj pa misliš ti?” je rezko vprašal Nikolaj, ki je ugenil, da želi černišov pokazati ukrep Voroncova v slabi luči. “I, mislim, da bi bilo bolj varno, ako bi ga poslali v Rusijo.” . , . i “Tako misliš ti,” je porogljivo dejal Nikolaj. “Jaz pa ne j mislim tako in se strinjam z Voroncovim. Piši mu to.” “Slušam,” je rekel černišov; vstal \e in se začel poslav- ij ati. , . Poslovil se je tudi Dologrukij, ki je izpregovoril ves ta ias samo nekaj besed o premestitvi čet in še to le na Nikola- , jeva vprašanja. . . < Za Černišovim in Dolgorukim je vstopil majhen, okrogel i starček v uradniški uniformi in s trakom preko prs, da bi po-ročal o novih zakonih, sprejetih v Državnem svetu. Bil je Blu-lov, prijatelj dekabristov, bivši minister in zdaj načelnik dru-rega oddelka Kancelarije za sestavljanje zakonov. Prinesel je nekaj poročil o novih zakonih, o cenzurnem jdseku in o starem cenzorju, državnem svetniku, ki so ga za-)rli na glavni stražnici, ker je prezrl v časopisu članek, ki je ibsojal neko ministrsko naredbo. ^ Po svojih tradicijah se je Bludov prišteval krožku ljudi, ki so stremili k prosveti. Obžaloval je Nikolajeve ukrepe, «i so davili prosveto: omejitev števila dijakov na tristo, piepo-Ted potovanja v inozemstvo; brezumna strogost cenzure; vohunstvo; izgoni in kazni za vsako tiskano in celo ustno besedo. Sa tihem, med prijatelji, je Bludov obžaloval in strogo obsojal ta dejstva — a javno se je pokoril. Nikolaj je videl to m ra je preziral. Z nagonom je čutil, da je Rusiji neizogibno potrebna moč, baš takšna, kakršno je imel on, nezdružljiva s tistim, kar so smatrali Bludov, Jelena Pavlovna in razni profesorji — Trissotins, kakor jih je imenoval — za prosveto. Zato pa on ni smatral za prosveto tistega, kar je bilo prosveta vsem drugim, ampak smatral je za prosveto vse ono, kar se je skladalo z njegovo oblastjo in mu je bilo po godu. lo najelo je izvajal odkrito in naravnost. Videl je, da se je zdelo mnogim evropskim vladarjem potrebno, delati ustopke tistemu, kar so smatrali ljudje za prosveto: nekateri so popuščali zato, da bi se prikupili svojim narodom, kakor Ludovik Filip, katerega je mrzil iz dna duše, a drugi — iz strahu pred družbo, kakor njegov svak, pruski kralj; on pa je smatral to zaradi sebe in zaradi blagra Rusije za nepotrebno. Potrebne zanj in za blagor Rusije se mu niso zdele ne univerze ne časopisi ne članki ne vede ne učenjaki in pesniki, niti ne prosveta, marveč edino disciplina. Spričo tega je bila njegova zahteva le ena: pokorščina brez mrmranja. Po njegovem mnenju ni bilo treba v srečo vseh — ne le Rusov, nego tudi Nemcev, Francozov, Turkov in ostalih — Prav ničesar drugega : on uredi vse. In zato je globoko preziral take ljudi, kakor je bil Bludov in razni drugi pristaši in zaščitniki prosvete, ki so uživali vso korist oblasti, vedoč, da je možna samo v odsotnosti prosvete, pri tem pa so vendar branili prosveto; nikoli jim ni odobril predlog, merečih na odstranitev zaprek, ki so ovirale prosveto. Zato tudi zdaj ni ustregel zavzemanju Bludova, da bi velel odpustiti starega cenzorja z glavne stražnice. Za Bludovim je sprejel generalnega gubernatorja zapad-:iih provincij Bibikova. Odobril je njegove ukrepe proti po-bunjenim seljakom, ki so se branili prestopiti v pravoslavje, ter mu zaukazal, naj sodi vse nepokorneže po vojnem pravu. To je pomenilo obsodbo na šibe. Mimo tega je tudi velel oddati urednika v vojnike, zaradi priobčenja vesti, da je bilo nekaj tisoč državnih seljakov prepisanih na carska zasebna posestva. “To delam zato, ker se mi vidi potrebno,” je rekel Nikolaj. “Kritikovati pa svojega ravnanja ne dam.” (Dalje prihodnjič) Ameriška pomoč Ameriški kongres je dovolil vsega skupaj 39 milijonov dolarjev za pomoč prizadetim po različnih katastrofah; tako izkazujejo kongresni zapiski za 150 let obstanka Združenih držav. Ameriška vlada je bila s svojimi darovi bolj radodarna do inozemstva, kot za lastno deželo. Leta 1921, ko je vladala v Rusiji lakota je ameriška vlada dovolila 20 milijonov podpore in pozneje še štiri milijone dolarjev za zdravniške potrebščine. Šest milijonov dolarjev je bilo dovoljenih za žrtve potresa na Japonskem leta 1925. Za žrtve potresa v Italiji leta 1909 je ameriška vlada prispevala $800,000 in za Kitajce, kjer je leta 1911 razsajala 'akota, je dovolila $50,000. Za žrtve potresa v Venezuli leta 1912 je Amerika prispevala $50,000. Za pogorelce v New Bern, N. C., je leta 1925 dovolil kongres deset milijonov dolarjev; za žrtve potresa in požara v San Franciscu leta 1906, je kongres dovolil $2,500,000. Med leti 1874 in 1917 je kongres desetkrat dovolil pomoč poplavljen-cem v dolini Mississippi v skupnem znesku nad štiri milijone dolarjev. Poleg tega je bilo dovoljenih več manjših svot za žrtve različnih katastrof v raznih delih te dežele. I THE CENTRAL CO., ELY, MINN. Zaloga moških in deških oblek, srajc, čevljev, klobukov itd. V zalogi imamo tudi žensko blago, otroška obuvala in oblačila. Na izbero imamo ženskih svilnatih nogavic, katerih tr-pežnost jamčimo; v slučaju, da niste zadovoljni s trpežnostjo, vam povrnemo denar. Rojaki, kupujte v trgovini Jugoslovanskega Narodnega Doma. 5000 knjig za 5000 slovenskih družin. ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO ENGLISH-SLOVENE READER SESTAVIL DR. F. J. KERN. Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovorjavi angleških besed: vaje za učenje angleščine; berila in članke, pesmi ter kratek angleško-slovensko in slovensko-angleški slovar (4,000 besed). NAD 50 SLIK Knjiga je pripravna za učenje angleščine in slovenščine. Kupite jo svojim otrok®m. Cena $3.00 s poštnino. Naroča se pri “Ameriški Domovini/' 6117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. yjimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"11111] (Lepe § tiskovine za vaša društva, za posameznike, za f’O. ne prireditve dobite 'S E po nizkih cenah v prvi slovenski unij^' karni v Zjed. drža’v dobite ob vsakem cafl nesljivo in V nj m | točno postrežbo Se priporočam dru?tv0* 2 jakom, trgovcem za v> E like. Prevzamemo "al E kot najmanjša dela. 1 Ameriška Domof1, 6117 St. Clair CLEVELAND, 0 111111111111111; 1111111111111111111 |il! m ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °P°Jm vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za An'®‘ stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Čistimo, barvamo, popravljamo > NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom! Na j večja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameri* ,5^ Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vs6 I in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O. ❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖ MOŽKE in ženske kras- ‘ ne najnovejše ure, prstane, diamante, verižice in vso drugo zlatnino. Dalje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in regalije za društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata: IVAN PAJK V 24 Main St., Conemaugh, | Pennsylvania. v} Se je čas da se pridružite našemu zadnjemi skupnemu potovanju v stari Ml to poletje. Isto se vrši zopet na preizkušenem in priljubi)® parniku “Poflr.” ki odpluje 1 dl 15 New Y6rka Potnikom se bodo nudile tudi to pot posebne ugodnosti 1,1 j šave; kakor tudi spremstvo prav do Ljubljane. Z našimi^ ^ N za K GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVKNSK1 DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; irtnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 / in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York, N. Y. V Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. “Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad.” Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY. Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Zdruienib Državah ki bo potoval tudi znani rojak zobozdravnik Dr. M NEW YORK A. * Našega skupnega potovanja na 4. junija sc je vde rojakov in rojakinj. To je bilo največje skupno potov: Slovenci sploh zadnja leta in je najboljše priporočilo PRIGLASITE SE ČIM PREJ! Pišite nam po cene in druga pojasnila. Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopa«1 j 'lk večje linije in Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik j1, ’g . Tr-^ ’ • l Ravno tako se obrnite na nas. kadar pošiljate denar iVgjj kraj, — kadar želite dobiti denar iz starega kraja, — kadar ,p dobiti kako osebo iz starega kraja, — kadar rabite poob*8 izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino. Cg] Slovenska banka "i m '° j e m h Zakrajšek & Cešark, West 42nd St. (med 9. in 10. Ave.) New York, RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Nazna'nja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stfl ■oK° 933 E. 185th St. spadajoče posle. Cleveland, 0^ MATIJA SKENDER, javni notar ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, Telefon: CEDAR 3472 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke >n druge v notarsko stroko spadajoče spise. Pišite, telefonirajte ali pridite osebno, +****/ j»&o. Hranite denar in prihranite^ obrestih! u dv hr, -k ^1 fed vt 81 '*(Ni :°Va S Se, Ji Ker je pritok novih vlog začetkom vsakega pol leta drugih mesecih, nudimo našim vlagateljem dvakrat v letu P ugodnosti. Naša pravila tozadevno določajo, da obrestujemo vJ°£.e]jji> | prejemamo do desetega poslovnega dneva v januarju in Ju p (1 ko, kakor če bi jih prejeli že prvega dne v mesecu. 13. JULIJ ' je deseti poslovni dan v mesecu, vsled česar lahko do W* žite denar, da ga obrestujemo od 1. julija naprej. Tje 4t* Žjf fHOi OBRESTNA MERA JE 4% J at* Sigurnost Vašega denarja v naši banki je zajamčena P° y državne banke. Frank Sakser State Bank, Ne aj; lc*. * sr ifct 82 CORTLANDT ST., NEW YORK,