List 23.
Kako divji kostanj za živino rabiti.
Žalostna resnica je, da tisuč in tisuč vaganov divjega kostanja v našem cesarstvu vsako leto pod zlo gre, namesto da bi se porabil za to ali uno. Čeravno je že do dobrega poterjeno, da divji kostanj je prav dobra živinska klaja, se vendar v jeseni še marsikter vertnar jezi, kako bo ta nadležni sad iz verta spravil!    Drugod ga puste ležati po tleh
90
in po njem hodijo, dokler vsega ne poteptajo. Al ni greh zametovati sad, ki se po pravici sme kruh za živino imenovati?
Prosim Vas gospodarje vse: porabite vsak kostanjček za živino, ker ji je tečna in zdrava piča. Brez vse posebne priprave, brez v s i h stroškov zamorete to storiti: ovcam ga zmlite (šrotajte), goveji živini, posebno pa molznim kravam, ga napravljajte takole :
V jeseni poberite divji kostanj in spravite ga na pod ali kak drug suh in zračen kraj; da ne plesnije, se mora izperva večkrat premetavati; ples njiv kostanj ni za klajo in je celo škodljiv.
Preden pa začnete kostanj za klajo rabiti, vsujte ga v kadi, ktere naj stoje bolj na gorkem, naj bolje v hlevu ; potem vlite čiste hladne vode na-nj , in tako dolgo naj se namaka v vodi , da se napenjati začne in pa se izpreza (jazpoka). Takrat je že vinsko-kislatega duha, iu to je znamenje, da je kostanjeva moka že zavrela, — sedaj pa je tudi čas, da se živini poklada. 2 bokala (^fir-keljna) sta na dan za eno molzno kravo zadosti namesto naj boljega žitnega drobu.
Kadar se je živina divjega kostanja privadila, je zlo požrešna na-nj, in kmali se bote prepričali, da krave več molzejo in da je mleko dokaj bolje.
Samo po sebi pa se razume, da naj gospodar to reč tako napravi, kadar je začel kostanj pokladati, da ga p o-redoma poklada, to je, da si ga v kadeh tako pripravi, da ena kad za drugo pride na ver sto, ako ga ima namreč veliko. Pa kar ga ima, če tudi malo, naj ga pri-voši živini.
To je naj krajša, naj koristniša in po skušnjah popolnoma poterjena pot, divji kostanj v prid obračati.