Kadri in izobraževanje 
temveč bržko:1e tuth. da leč bolj kot doslej, odrat po-
nudbe in interesov pr01ZVHjalcev in prodajalcev goz-
darskih strojev tn opreme. V okviru tečajnih dejavnosti 
za poklicna usposabljanja m doizobr~ževanje bo nuJno 
potrebno zagotovili več strokovneg:l sodelovanja z Od-
delkom za gozdarstvo in obnovl1ive naravne vire pri 
Btotehn1šk1 fakulteti Un•ver7e v Ljubljan• 111 7 Go7-
darsklm inštitutom Slovenije, pa tud1 z Zavodom za 
gozdo'e Slovemje, IZVaJale• ,. gozdarski operdtivi ter 
z vsem• drug1mi, za go1darsko izobraževanje zainte-
•cs•rannn• 01ganizaetjam1 in deJavniki . Ustreme oblike 
poklicnega iwbraževanJa m u~posabljanja bodo, 
slednj1č, morale bui tud1 pnmerljcve z evropskimi. 
Povsem nedodelane ostaJa še nadalje področje izo-
b•ažev<~nja 111 usposablJanja lastnikov gozdov. Pri teJll 
se potrebe po izobraž.:vanju 111 usposabljanJu sicer 
kaieJO pri vseh kategorijah lastnikov go7.dov, pt)Sebej 
pa izstopajo pn vseh tisuh, k1 se neprofesionalne uh-ar-
jaJo z IZVaJanjem go7darskih dcl v za~ebnih gozdovih, 
naJsi ~o lastmki ah družinsk1 člani ah se udejstvujejo 
v okv111h sosedske pomoči Dej5rvo JC, da področje 
izobraievanja lasnuko' gozdov sploh m zakonsko in 
programsko defimrano. ni formalnih. veriflc1ramh ob-
lik izob1aževanJa lastnikov, 111 ustrczmh oblik stimu-
laciJ. ki b1 tak~ no 11obraie\ anje in usposabljanje po-
spdevale. Pač pa se lahko pohvahmo z zastrašujočimi 
podatki o nesrečah pri delu pn gozdarsk1h deJ3vnostih 
v zasebnem sektOrJu Tud1 na tem podro~ju dejansko 
ne premoremo rešuev, k1 bi bde skladne in primerljive 
z re.šavami v drug1h. gozdarsko ra7virih evropskih 
držanh Kakršnekoli re~ itve že SI bomo znati m uspeli 
v pnhodnje organiZirali , ho 7anje potrebna podlaga 
nacionalni program gozdorskegliiZObraževanJa 73 po-
trebe lastmkov gozdov. potrebna bo zakon:.ka m finan-
čna podpora države, potrcbm bodo ustrezm 1zobraže. 
valni kadn 
SGLS PostOJna SI bo ' seka kor pritadcvala za skla-
den razvoj gozdarskega poklicnega, strokovnega tn 
tečajnega. fortnalnega m nefonnalnega, izobraže,anja. 
Tt>meljne m zakonske odloči tve pa Il ISO,. nJenih rokah, 
zato bo temelje za nada IJ Ol razvoj gozdarskega 1ZObra-
žcvanjll vseh oblik in na v~ch 1avneh treba zagotavljati 
sporai'umno, s poOIOČJO gozdarske stroke ms širokim 
~odelovanjem vseh merod<ljnih in zainleresiranih. 
VIRI: 
LAP.'\ NJA, D 1 ŠIMNIC. R , 1996. Pregled tečaJev na 
GSC Postojna mcd leti 19i0 111 1996.- Semmarska 
naloga. Postojna 
--- SGLŠ (Srednja gozdar~ka 111 lesarska šola) Po;;tojna.-
arhiv 
Zavod Republike SloveniJe za !olst~o 10 ~port , 1995. 
Gozdarski srednjclolskl programi. -LjublJana. 
-- Zakon o poklicnem in suokovnem 170h1a.'cvan)u 
- Zakon o gozdov1h - Uracri hst RS. šl 3011993 
Gozdarstvo v času in prostoru 
Alpska konvencija 
!\AME ALP KE KO VE "CIJE 
Izhodišče Alpske konvenctje je ugotovuev. da so 
Alpe največji enotni naravni prostor Evrope, da jih 
označuJe skupne:. specitična 1n raznol:ka narava, kul-
tura in zgodovma ter da so enkraten žh-IJenjSkl, go-
spodarski, sprosllt..,eni in kulturn• prostor v srcu Ev-
rope Zarad1 velikth razlik v pravnih w·editvah, stopnJi 
gospodarskega razvoJa, posehenostl m prometm ob~e­
menitv• alpskega sveta ter za1 ad1 vse večJe ogroženos!l 
tega prosto• a je dozorelo prepučan_1e. da je treba raz-
lične gospod.uske mterese uskladili 1 naravovarsn:e-
nim i in okoljskimi 7ahtevaml, kar se mora izra111i v 
118 
skupnem. mednarodno obvczu_1očem dokumentu -
Alpski konvenCIJi - in poscbruh spremljajočih vse-
binsko usmerJenih dokumentih - protokohh - za naj-
pomembneJk dru7benc m gospodarske de)avnosti. 
KRO OLOGlJA ASTA ~KA ALP<;K.E KO~VE~­
CIJE 
Pobudo za pnprovo Alpske konvenciJe JC v letu 
1988 dal nem~ki m1mster za ~-a~tvo okol_ja mjedrsko 
vamost.ie prej pa CI PRA kot nevladna organincija. 
Po dogovoru predstavn1kov alpskih držav in takrarnc 
GozdV 56 (1998) 2 
Gozclarstvo v času in prostoru 
. ke .::vspodcwske skupnosti so države udeleženke 
Evro ps ~· . . .
1 
. . . 
ri pravi Ic nacionalna poro~1la, na nJ! 1ov1 o~nov1 pa Je 
~ilo izdelano skupno poročdo o st~nJU oko~Ja v Alpah. 
Na temelju ~ga poročila Je ~tla -~~ltkovan~ mv oktob~ 
19g9 v Tkrchtcsgadnu v NemcJJl na prvt mednarodm 
konferenci za zaščito Alp (prva A lps~a konferenca) 
re'eu1 Resolucija o zaščiti Alp. Z nJO so se udele-sp J · · l K .. ~- · · -enke obvezale, da bodo pnpra VI e onvenCLJO o zascttl 
~p in ustrezne spremljajoče protokole. Na dJUgi alp.s~i 
konferenci novembra !991 v Salzburgu v Avstrt)l Je 
bila Konvencija o zaščiti Alp sprejeta. Na tretji alpski 
konterenci leta 1994 v Chamberyju v Franciji je bilo 
ugulo\'ljcno, da so Alpsko konvencijo podpisale vse 
pogodbenice, in tako je konvencija pričela veljati z 
marcem J 995. V obdobju od konca [eta 1994 do za-
čclkll 19% leta predseduje alpski konferenci Slovenija. 
Pogodbene članice Alpske konvencije so: Nemčija, 
Slovenip. Avstrija, Francija, Monako in Liechtenstein, 
podpisnice konvencije pa so še Švica, Italija in Evrop-
ska skupnost. Organi Alpske konvencije so: Konferen-
ca (predvsem sprejema protokole ter določa in pripo-
roči:l ukrepe za uresničeva1~e ciljev na področju razi-
skav, sistematičnih opazovanj in skrbi za sodelovanje 
111ed dr7.Clvami na pravnem> znanstvenem, gospodar-
skem in tehničnem področju) in Stal.nl odbor kot izvr-
šilni organ (vsebinsko pripravlja Z<lSedanja konference, 
predlagn ukrepe za izvajanje določil konvencije in pro-
tokol()v, usklajuje vsebine osnutkov protokolov). 
VS EBINSKA PODROtJA TER CILJI ALPSKE 
KO NVENCIJE IN PROTOKOLOV 
Temeljni namen konvencije je preprečevanje na-
daljn.iega ogrožanja Alp z upoštevanjem odgovornosti 
povzročitelja za morebitne posledice za dejavnosti v 
okolju in izvajanje enotne politike varstva alpskega 
sveta z medsebojnim sodelovanjem pri razreševanju 
vseh pomembnih vprašanj. Za doseganje zastavljenega 
cilja so potrebni ukrepi za razreševanje naslednjih 
probtematik: 
- prebivalstvo in kulturo je treba ohranjati in razvijati 
na podlagi kulturne idenlitete domačega prebivalstva; 
- p1 i prostorskem načrtovanju je treba upoštevati 
racionalno rabo prostora in zahteve za ohranjanje 
zdravega naravnega okolja; 
- varstvo zraka je t.reba zagotoviti z izrazi tim zmanj-
ševanjem škodljivih emisij na območju Alp in zunaj 
njega; 
-varstvo tal je treba doseči z zmanjševanjem posegov 
v tla, z uporabo okolju prijaznih kmetijskih in goz-
GozdV 56 (1998) 2 
darskih proizvodnih tehnik in preprečevanjem ero-
zije; 
- v vodnem gospodarstvu je treba ohranjati zdrav 
vodni sistem s pomočjo čiščenja voda in z okolju 
prijaznimi posegi pri izrabi vodne energije; 
- varstvo in uego naravnega okolja je treba zagoto-
viti z varovat~ern narave in krajine ter z renaturacijo 
ekosistemov; 
- h dbovsko kmetij s tvo je treba zaradi ohranitve tra-
dicionalnega gospodarjenja v kulturni krajini razvijati 
na način, sprejemU iv za okolje, in ob upoštevaf\ju vse 
težjih pogojev gospodarjenja; 
- gospodarjenje gorskega gozda je treba izvaj<Hi za-
radi ohranjanja, utrjevanja in obnavljanja splošno-
koristnih vlog gozda; 
- turizem in preživljanje prostega časa je treba raz-
vijati skladno z varstvom okolja in socialnimi zalite~ 
vamt; 
- ''prometu je treba zmanjšati obremenitve in tvegan-
ja medalpskega in meddržavnega promela čez Alpe 
do stopnje, ki je primerna za okolje; 
- v energetiki je lreba z namenom proizvodnje, pre-
nosa in rabe energije upoštevati varovanje okolja in 
ukrepe za zmanjševanje porabe energije; 
-pri ravnanju z odpadki je [reba upoštevati nt1čelo 
zmanjševanja odpadkov in naravne ra2mere v alps-
kem prostoru. 
Za podrobnejše oblikovanje navedenih ciijev in 
pripravo ukrepov za njihovo uresničevanje se pripra-
vijo protokoli, ki jih bodo sprejele ali odobrile posa-
mezne države. Posamezni protokoli pričnejo veljati, 
ko jih ratificirajo vsaj tri države podpisnice Alpske 
konvencije. Protokoli torej niso zgolj forma Ini doku-
menti, z njihovim sprejeljem lahko pričakujemo ome-
jitve pri posameznih dejavnostih, hkrati pa tudi fi-
nančne spodbude iz domačih virov in virov Evropske 
skupnosti. 
SLOVENSKO GOZDARSTVO IN ALPSKA 
KOI'I"VENCIJA 
Gozdarstvo je neposredno ali posredno vključeno 
v številna vsebinska področja (in seveda tudi proto-
kole): urejanje prostora in trajnostni razvoj, varstvo 
narave in urejanje krajine, hribovsko kmelijstvo, turi-
zem, vodno gospodarstvo, prebivalstvo in kultura in 
seveda še posebej v protokolu gorski gozd. Slovenija 
je kot podpisnica Alpske konvencije in protokola za 
119 
Gozdars tvo v času in I.Jros torti 
gorski gozd prevzela obveze za trajnostni razvoj alp-
skega prostora. 
PROTOKOL GORSKI GOZD 
Je eden od osmih protokolov Alpske konvencije. 
Slovenj ja ga je podpisala v letu 1996. Predstavlja do-
govor podpisnic konvencije o uresničevanju sonarav~ 
nega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v alpskem 
prostoru ob upoštevanju vseh funkcij gozdov in njihove 
večnamenske vloge ter rabe. Določbe protokola se 
posebej nanašaJo na varovalne gozdove, na (druge) 
ekološke in socialne funkcije, na gozdne rezef\.'ate in 
gozdne prometnice. Posebej pomemben je del dogo-
vora, po katerem se sonaravne gospodarjenje ures.ni-
čuje tudi v gozdovih s pretežno gospodarsko vlogo. 
Protokol prinaša tudi določbe o Li. regresiranju funkcij 
gozdov z materialnimi spodbudami in odškodninami 
lastnikom gozdov. Posravlja tudi obvezo po načr1nem 
spremljanju gospodarjenja z gozdovi - v tem pogledu 
posebej ekonomskega položaja gorskega prebivalstva 
ter stanja in rabe gozdov. Posebna pozornost je nan\en-
jena rudi S\'etovanju in izobraževanju lastnikov gozda~ 
in javnosti 
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 
Biotehniške fakultete Univerze v ljubljani se je na 
nove obveze odzval in bo v marcu 1998 na 19. tradici-
onalnih gozdarskih študUskih dnevih kot osrednjo temo 
obravnaval Gorski gozd. Tema Gorski gozd bo obrav-
navana iz naslednjih vidikov: 
- gozdnogojitveni in gozdnovarstveni, 
- gozdno biometrijski, 
-gozdno gospodarsko organizacijski, 
-gozdno inventurni in prostorsko informativni, 
- gore in tehnologija, 
-krajinsko ekološki, 
-gorski gozd kot učitelj, 
-proizvodnja v oteženih razmerah in 
-varovalni gozdovi v Sloveniji. 
Mag. Franc Perko 
Poročilo o enodnevni ekskurziji na avstrijsko Štajersko 7. 1 O. 1997 
Gozdni obrat malteškega viteškega reda 
Sommereben v Ligistu 
Leži na severovzhodnem odrastku Gol ice (Komlj>e) 
z 900 ha gozdne in l OO ha kmetijske površine. Posest 
fevdalnega izvora je 1. !928 ku pi la imenovana družba, 
ki ima na Štajerskem skupaj 3.300 ha posesti, razdel-
jene na štiri revi1je. Obiskani gozdni sestoji so na na.d-
morski višini okoli J 050 m na rastiščlljelovo-bukovega 
gozda (Ahieti-Fngetum), kjer smreka in jelka tvorita 
93% lesne zaloge in listavci (bukev) le 7%. Od l. [ 970 
hi gospodarijo po načelih prebiralnega gozda, čeprav 
so sestoji velikopovrši11sko enodobni. Povprečna lesna 
zaloga znaš fi 400 m) na ha, letni prirastek 1 J m 1. Pri 
60 lel ih sestoj ne starosti zaenejo z obnovo, ki bo t1 ajala 
do konca pomladitvene dobe (pri ok. 120 letih). Cilj 
je stopničast sestoj različne starosti s pribli:žno enakim 
deležem iglavcev kot listavcev. Sekajo vsako peto leto 
v obsegu 6-7% lesne zaloge (ok. 50 m.> na \0 let). 
Sečnjo opravijo njihovi delavci ( ok. 2500 m) na se kača 
letno), spra,,ilo pa pogodbeni ki z okoliških hribovskih 
1 20 
kmetij. Na ha gozda je okrog 50 m gozdnih cest, zgra-
jenih po 2. svetovni vojni, in čez l OO m vlak. zgrajenih 
po l. 1980. Sečnja in spravilo se v ogledanih sestojib 
opravita brez vidnih in omembe vrednih poškodb na 
stoječem drevju in gozdnih tleh, nad čemer smo bili 
vsi nemalo presenečeni. Odkazi\o je usmerjeno na 
večanje spemenljivosti prsnih premera\' na mali povr-
šini, v drugem je enako našemu visokemu izbiral nemu 
redčenju. Problem naravne obnove so rešili z večjim 
odstrelom srnjadi, ki znaša 40-50 živali na 1000 ha 
posesti. Jelenjadi nimajo. Umerne obnove skoraj Jli-
majo in po tem, kar smo videli, tudi ni potrebna. Na 
ha pustijo propasti 2-3 drevesa. za gnezditvene po1rebe 
čmc ž:olne tudi raka s 40 cm premera 11<1 višini 8-1 Om 
od tal. Biotske poškodbe zaradi smrekov ih lubadarjev 
so zanemarljive. Postavljena imajo tudi gnezdišča za 
male dupl111je in dnevna zatočišča za netopirjc. Leta 
1978 so na željo Univerze za kmetijstvo in gozdarstvo 
z Dunaja (Bodenkultur) izločili dob.er ha velik del se-
stoja v optimalni fazi (rezervar), s katerim ne gospo-
darijo in je tako prepušcen naravnemu razvoju. 
GozdV 56 (1998) 2