Pravičnost graških gospodov pri določitvi učiteljskih plač. Kolikorkrat v Gradcu kaj ukrenejo, gotovo nam južnoštajarskim Slovencem udarijo v obraz; tega smo žt» vajeni mnogo let. Ali prejšnja leta je graška Ijubezniva gospoda Se vsaj na videz se kolikor toliko držala načela pravičnosti — izrečno povdarjamo »na videz«, kajti v resnici ni bila zmeraj pravična — toda zadnji čas se ji ne zdi več potrebno, daprikrivasvojokrivienoinržrijo doSlovencev; brez stida in prav nic se brigaje za kako pravo, uporablja naš denar dosleduo tako, da je Nemcem na korist, nam Slovencem pa zajedno ne le v kvar, ampak naravnost v pogubo. Z našim denarjem nas hočejo iztrebiti ln noč in dan tuhtajo, da kaj najdejo, s čimur nam vsekajo novo raao. Da iz najzadnje dobe pokažemo, kako se z nami ravna, poglejmo si, kako je graška gospoda razdelila učiteijske plače. Znanu je, da je lani deželm odbor določil, kolika plaCa se ima štajarskim učiteljeui dajati. Nastavil pa je tri razrede lmenovanih plao, prvi, najboljši, drugi, slabejši, m tretji najslabejši, ter določil, da se ima v prvega djati 20%, v~drugega in tretjega pa po 40/°0 vseh štaiarskih ljudskih šol. V katen razred ima ta in una šola pnti, ima na podlagi živilnih cen izreči deželni šolski svet po sporazumljenju z deželnim odborora. No, in ta dva sta baš pred nuvim letom izgovorila veliko pravično besedo, o kateri se hočemo malo pomeniti. Naj se nam ne očita, da se po krivici pritožujeinu, eeš ua Spudnjem Štajarskem je ninogo cenejše živeti nego na Srednjem ali Zgornjem. Mogofie, da je kedaj bilo, ali danes, ko je Spodnji Štajar vsled krutega nemškega gospodstva v Gradcu ginotno obnemogel in torej razmerno mnugo manje proizvaja nego Srednji in Zgornji, pa tudi manje nego je v prejšnjih dobah on sam, danes, trdimo, se da na Sredujern Štajarskem gotovo ceneje, na Zgornjem najmanje ravno tako živeti kakor pri nas na jugu. Sicer to v Gradcu deželni odbor dobro ve, bolje ko rni, ker ima vse v to potrebne podatke na razpolago. Dobro na pr. iz svojih računov ve, da je v sprejemnih oskrbovališčih 1. 1897 povprek na dan jedna osoba stala na Zgornjem Štajarskem 415 kr., na Srednjem 384 kr. na  Spudnjem pa 43 kr.; on torej dobro ve, da  je na južoeiu Štajarju najdražje - žneti. ln vendar so se šole z ozirom na plače v omenjene tn razrede tako razvrstile, kakor da bi bilo pri nas vse na. pol zastonj dobiti,  na Nemškem pa nezashšano drago.  Konoem leta 1898 je bilo na vsem Štajarskem 834 Ijuclskih šol. Po odstotkih, kaiere je deželni zbor določil, je v prvem plačilnem razredu 167. v drugem 333 in v tretjem 334 šol. Ce bi bilo po vsein Štajarju enako drago živeti, rnorala bi v vsaKem razredu priti na sloveuski jug ena tretjma šol, torej v prvem 56, v drugem in tretjem pn 111 šol. Ker pa je po lastnem prepričanju deželnega odbora pri nas naidražje, raorale bi v pravičnem raz- merju s hranilnimi cenami pri nas biti vse šoie v prvem, in kar jih tukaj nima več prostora, v drugeui razredu: 167 v prvem in ostalih 111 v drugem, Nemcem bi se vsled tega ne godila nobena krivica, ker Slovenci za šole itak ranogo več plačuiemo, nego se za nas porablja (vsako leto 310.000 K preveč). Zdaj pa poslušajte, kako sta jo deželni šolski svet in deželni odbor iztuhtala! V prvi razred sta djala razven nemških šol v Mariboru, Celju, Ptuju in Slovenjem Gradcu le eno edino slovensko, še enkrat rečemo eno edino, in ta je okoliška v Celju. Ljudstvo slovensko! Ne zabi te graške pravičnosti! Kako pa, da je še ravno ta šola našla milost v očeh plemenite graške gospode? Ali ima dokazivati, da je v teh ljudeh le Se iskrica pravicoljubja? Ne, ne! Cujte, tudi to bi bili djali v nižji razred, pa po zakonu, ki so ga sami naredili, le niso raogli. Sami so namreč določili, da imajo vse šole enega in istega kraja biti v istem plačilnem razredu. Celjske nemške šole so vse djali v prvi razred in tako so okoliško tudi morali, ker stoji v mestnem okraju. Saj jih je gotovo hudo grizlo, pa kaj se hoče; da trdimo prav, nam dokaže manborska okoliška šola. Ta stoji trdno ob mestni nieji, pri mitnici, tik Kokošinekovega drevoreda. Gotovo učitelji, ki v njej stanujejo, ne poSiljajo po meso, petrolej, moko in druga hranila vun na Pesnico, ampak iz mesta ži vijo, prav tako, kakor njih sosedi unkraj  ceste v mestnem okraju. Nemške mestne  šole so seveda vse v prvem razredu, tudi  dekliške, okoliška pa, ker je slovenska, mora biti v drugem. Kar se tiče drugega plačilnega razreda, je nekoliko šol postavljenih v njega; ali ko smo imenik teh šol brali, nismo se mogli ubraniti misli, da so milost, priti v drugi razred, našle večjidel take šole, ki imajo vrlo nemškutarske učitelje. Velika večina šol je pa v zadnjem razredu. Ce se primerjajo slovenske šole z nemškimi z ozirom na plačilne razrede, moro se reči, da velja prvi in drugi razred za nemške, tretji pa za slovenske šole. Mera je polna. Ni več moči, tolikih krivic dalje prenaSat;, ker Nemcem več ne zadošča, da nas izsesavajo in ugonabljaio, ampak oni so toli drzni, da nas, če po udarcu zaječimo, udarijo tem hujše, češ: Duša! Ti se drzneš zakremžiti obraz, dočim se imaš le pohlevno prikloniti, če se Nemcem ljubi, po tebi s pestjo mahniti?« Toliko že kričimo >Proč od Gradca!«, da nam že preseda, a naše poslance, državne kakor deželne, to, kakor vidimo, malo briga. Tako stanje je nestrpno. Nujno želimo luči! Jeden za bralno društvo.