Nataša Konestabo OBZORJA STROKE predstavitev izbora najboljših kmetij severovzhodne slovenije v organizaciji regionalnega tednika VESTNIK 1991 1996 "nit rila Socialna iti biva I nit podoba krajev oh Muri že dolgo ni več vezana izključno rta naravnogcografsko okolje Hadieni zgodovinski, družbeni in gospodarski dejavniki so ¡¡m počasi. a vztrajno odpovedoval! zaprtost v okvire samozadostne podeželske skupnosti, ki je skozi različne povesti projii irala slereotipe o rodovitnosti in bogastvih zemlje, ki je večinski sloji prebivalstva niso nikoli bili deležni. Agrarna prenaseljenost in madžarska dedna zakonodaja sla ohranjali parcelno razdrobljenost in majhna kmečka gospodarstva. s čimer so se ustvarjale raz-itieie za sprva sezonsko zaposlovanje znotraj ogrskih pokrajin. pO letu IH9(l pa so izselitveni tokov i za stalno vodili včezoccanske države (>b.scžni - z letom i9t2 celo ilegalni - migracijski premiki so, kot že ničkolikokrat poprej, spremenili etnična, poklicna, zemljiška in družbena 'aznicrja. ''omembnejši mejnik v preobrazbi podeželja je pomenil prehod iz naravne v mlenzivno organizacijo kmetijske proizvodnje po drugi svetovni vojni. Socializacija in industrializacija podeželja sta prispevali k zmanjševanju prebivalstva in predvsem - k zmanjšanju števila ljudi. /apos!enih v kmetijstvu, čeprav je prav kmečko delo Pomenilo tisto rezervo v dohodku, ki je prebivalstvu z 'ednini dohodkom iz delovnega razmerja izboljševala gnioini položaj I)anes pretežna večina kmečkih gospodarstev z. zaposlitvijo lastnika ni vezana na kmetijsko PMzvoilnjo, kar Se kaže predvsem v nadaljnjem nižanju ■šievila prvotnih gospodarskih prosiorov v prid slano-Sanjskih. Nastanek in potek akcije ter delo k<>misije Hospfitlarsko, socialno in ekološko neugodnih časih za "letovanje in bivanje na podeželju je novinarka rcgional-IK',!'a tednika 1 Bernarda Balažic Peče k pripravljala ak- ' za izbor najboljših kmetij na območju nekdanjih štirih 111 "'lurskih občin Murske Sobote. Gornje Hadgone, Ljutomera "' 1 ''udave s temeljnim vodilom "spodbujali k lepši urejenosti 'deželja in primerni gradnji, k večji usklajenosti z naravo in ^l '1'1' /a čistejše okolje". Akcija je zaradi svoje aktualnosti pri-1 'bivala na odmevnosti, saj so prijave prerasle meje ohmur-th krajev1, tako da je z leti poslala najodmevnejša in najbolj >Xl( no spremljana akcija Severinzhodne Slovenije, pok-I'1 z neposrednimi prenosi, podprta s sponzorstvi največjih nvnskih zavarovalnih hiš, bank in piidjetij Odzivnost na GLASNIK SED 37/1997, št. 1-2 delo komisije, ki je združevala einologe. arhitekte, agronome in krajinske arhitekte, ves čas nalaga preverjanje starih in uveljavljanje novih koncepcij. V komisiji, v kateri sem leta 1995 nasledila kolega etnologa Štefana S meja in Štefana Skleda rja, smo vsa leta ocenjevali: 1 primernost arhitekture stanovanjskega in gospodarskih poslopij: 2. urejenost bivalnega okolja: dvorišča, okrasnega, zelenjavnega in sadnega vrta; 3. primernost kmetovanja; in i ohranjanje tradicije ter okolju in naravi prijazno bivanje /. vključevanjem novih sodelavcev, s tem pa tudi s pomladitvijo ekipe, smo v komisiji namenili večji poudarek spoznanju, da vsaka tradicija izhaja iz inovacije, in naravovarstvenim zahtevam, ki jih prinaša konec 20. stoletja in narekujejo spremembe v zakonitostih kmetovanja, gradnie in bivanja na podeželju Mednje sodijo načini in vrste gnojenja, ureditev greznic, odvoza smeti in alternativnih virov energije, ujiošte vanje sprememb v socialni in poklicni strukturi družin... V preteklem letu smo tako pripravili kar precej novosti, saj so se lastniki lahko prijavljali v treh enakovrednih kategorijah V kategorijo za Vesinikovo najboljšo kmetijo v letu 1996 so se prijavile, tako kot do tedaj, kmetije, ki jim je kmetijstvo primarna gospodarska dejavnost ali pa si pridobivajo del dohodka z, dopolnilnimi dejavnostmi, ki izhajajo iz kmetijsiva {prodajo na domu. domačo in umetno obrtjo kmečkim turizmom). V kategoriji obnovljenih starih hiš so se lahko prijavili vsi, tudi tisti, ki s svojo zaposlitvijo niso vključeni v kmetijski > dejavnost in so hišo adaptirali za trajné ali občasno bivanje (vikend), pri tem pa so upoštevali tiste rešitve ljudskega stavbarstva, ki skupaj s kvalitativnimi spremembami današnje gradnje sooblikujejo arhitekturno prepoznavnost prekmui ske ravnine. Mlirskega polja. Slovenskih goric in Goričkega Tretjo, ¿atinjo kategorijo smo namenili iskanju kakovostnih rešitev domaČega stavbarstva. I.ani so bile to opečne mreže (ivi ni tki. (iikjasti zid), ki kljub svoji funkcionalnosti vključujejo določene magične (apotropejske). umetniške in čisto estetske prvine njihovih naročnikov in oblikovalcev V času med našimi ocenjevanji v juniju in ob sklepu prireditve, ki jo priredi najboljša Kmetija vsakoletnega izbora v sodelovanji! z vaškimi društvi in vaško skupnostjo prvo nedeljo v mesecu septembru, so se v Vestnimi p< >d uveljavljenim logotipom akcije v poletnih mesecih zvrstili štev ilni strokovni prispevki članov komisije in številnih zunanjih sčiiaj< >. da /a najboljše razglasimo tiste kmetije, katerih stavbna podoba je izključno biser ljudskega stavbarstva, ali da je njihova kmetijska proizvodnja med najintenzivnejšimi. Se največkrat pa smo bili deležni očitka, da se za najboljše odločimo tam kjer okenske m balkonske police oblikujejo nekakšne cvetlične zidovi' pod težo živobarvnega cvetja in masivnih cvetličnih korit, ki naj bi izkazovali skrbnost gospodinje in meno ljubezen do cvetja - skratka, da izbiramo najlepšo kmetijo, čeprav je podobnih akcij v drugih medijih čez celo leto dovolj. Naši izbori pa, vključno z zadnjim, dokazu-lejo prav nasprotno, saj so rezultat nenehnih kompromisov in strok«ivnili preverjanj na terenu in med sodelavci v komisiji PREDSTAVITEV F.TNOLOGOVEGA DELEŽA V KOMISIJI ' )biski na pomurskih kmetijah so pomenili prvovrstno priložnost za spremljanje zakonitosti kmetovanja in bivanja oz spremljanja starih in novih gospodarskih, bivalnih in prazničnih vsebin. V nasprotju z živ ljenjskimi navadami na začetku sU>letja m- je s stavbno prenovo večina vsakodnevnih aktivni isti preselila v kuhinjo, kajti hiše, katerih razporeditev temelji na tradicionalni tlorisni zasnovi, nimajo predvidenega It njenega prostora za dnevne > bivanje. V skladu s splošno tendenco po širitvi bivalnega prostora te nekdanja iža izgubila svi >j< i bivalno funkcijo in«»stala namenjena edinole spanju, ob pomembnejših družinskih slavjih pa nidi sprejemu gostov. Med spremljevalne pojave v začetku 70. let je sodilo povečanje okenskih odprtin in nadomestitev dvokrilnih oken s trikrilnimi tei ureditev opreme hiše (nakup televizijskega sprejemnika, zinrz« >\ alue skrinje, pomivalnega stroja). Na« mi shranjevanju in konserviianja živil so se na pomorskih kmetijah ohranili iz najstarejše preteklosti. Med najstarejši' m najpog< islejše vsekakor sodita dimljenje svinjskega mesa nad odprtim ognjem - ponekod na (ioričkem celo samo sušenje na vetru - in kvašenje živil rastlinskega izvora (repa, zelje kumare, paprike, gobe). Preverjenost in uporabnost zadniega načina se kaže tudi v tem. tla ga uporabljajo za shrantevanje povnnin. ki jih v preteklosti niso gojili Poleg upoštevanta starih načinov shranjevanja in konservi-ranja ki so prinesli temeljno število točk. potrebnih za uvr-siiti \ med deset najboljših kmetij, so dodatno točkovanje prinesli mlajši načini kol posledica prilagajanja novim prehrambenim zahtevam in shranjevalnim možnostim. Med mlajšimi načini konsei viranja naj omenim shranjevanje mesa v zaseki (liiuhi). čeprav se mu pripisuje precejšnja starost, ter vkuhavanje povnnin in sadja v marmelade in sokove, ki sla prinesla prednost pri točkovanju pred globokim zamrzovan-jem živil Slednji način konsei viranja je na naših kmetijah najpogostejši. >;ij omogoča celoletno preskrbo z zelenjavo in mesnin, ki je bila v preteklosti odvisna od poljedelskega letnega cikla. vendar je i lanes prav z vidika kak« > vos t i pripravljene hrane in v nekaterih primerih - tudi kanceiogenega učinkovanja na človekov organizem manj priporočljiv, Z enovitostjo prehranske kulture lega prostora smo se srečevali ves čas naše akcije, saj na kmetijah kljub precejšnji količini kupljenih živil prevladuje pripravljanje obrokov iz doma pridelanih živil Izboljšanje življenjske ravni se kaže predvsem \ celoletni oskrbi z mesom, saj ni več kmečkega gospodinjstva brez zamrzovalne skrinje, in v povečanem uživanju mesa in mesnih jedi, ki Še zdaleč ni več omejeno na nedelje in praznike. Vsakodnevna prehrana je pestrejša, obogatena s precejšnjimi količinami doma pridelanega sadja obroki so pogostejši in izdatnejši, saj s količino ni več potrebno varčevati. Visoko okol jeva rs t veno zavesi so na naših kmetijah izkazali z urejenim odvozom smeli, kar je bilo še pred leti marsikje predmet neudobnivanja zaradi dodatnih Stroškov odvoza, Ce pa odvoz še ni urejen, poskrbijo zanj sami tako. da smeti bodisi odpeljejo na občinsko deponijo bodisi o potrebnem odvozu obvestijo lokalno komunalno podjetje. Staro motorp« < olje zbirajo in največkrat porabijo kot zaščitni premaz za les ali beton. Vsako dodatno skrb za občasne odvoza olja, starega papirja in škropiv smo dodatno ovrednotili V najožji izbor so prišle kmetije, ki so poleg vaškega odvoda uporabljale vodo iz domačega studenca ali so slednjega revital ¡zinile ter kako drugače poskrbele za zmanjšanje porabe energije Eno od podobnih prizadevanj je prav gotovo montaža ko lektorjev sončne energije, za katero se se vedno pogosteje odločajo v mestnem in primestnem okolju kot na podeželju. Stroški nakupa se povrnejo ž.e v prvih štirih letih, kasneje pa je ogrevanje odvisno izključno od štev ila sončnih ur. Podobno bi veljalo zapisati za nakup varčnih žarnic, od katerih ljudi Se vedno odvračajo visoki stroški nakupa in nezadostna prodornost izdelka. Pomurske kmetije Se vedno ponujajo dom v večini primerov trem generacijam, kar omogoča gospodarsko in socialno stabilnost prebivajočih družin, ki bi jo vsaka zase kot celica zagotovo težje dosegla. Vendar kriterij skupnega bivanja ni bil postavljen kot izključni pogoj, saj smo upoštevali in enake možnosti namenili vsem družinam, tudi tistim, ki so se osamosvojile in kmetujejo zase ali so se priselile iz drugih, da, celo mestnih okolij. Zadnji zgledi so sicer bolj izjeme, ki vseeno potrjujejo dejstvo, da je družina z izročilom v pokrajini ob Muri temelj stabilnega kmetovanja, kar pa ni nujni pogoj /a ekonomično iu napredno gospodarjenje ter kakovost bivanja Življenje v skupnem domu več generacij prav gotovo omogoča številčno in vsebinsko pestro obhajanje šeg in navad, predvsem življenjskega in cerkvenega letnega kroga, ki na naših kmetijah še vedno sooblikujejo pojmovanje poteka časa. Bogastvo in obseg teli praznovanj omogoča iu vzdržuje močno družinsko izročilo, ki je najmočnejše tam. kjer so družine razširjene Vendar smo pri ocenjevanju upoš tevalt ko n fesi on a I no pestrost pokrajine ob Muri, saj denimo-evangeličanska veroizpoved dovoljuje večjo svob«>do pri ob* hajanju šeg cerkvenega letnega kroga, in se prilagodi vsaki novosti pri obhajanju praznikov (družinska srečanja, srečanja krajanov), s čimer soustvarja izročilo za naslednje rodove Visoko smo ocenili vsako ohranjanje dopolnilnih hišnih dejavnosti (izdelovanje lesenih vil, grabelj, pletenje košar iz šibja), vendar Smo med našimi obiski na prijavljenih kmetijah iz, osnovnega točkovanja izločili česanje perja, luščenje in ličkanjc koruze, luščenje bučnih semen, prejo in tkanje ter jih dodatno ovrednotiti V tem primeru se moramo zavedati, da je pretekli čas dajal prepotrehen čas za navedena opravila, ki so pomenila obvezne družabne priložnosti za srečanje in popestritev zimskih večerov, medtem ko je tkanje izumrla hišna dejavnost, ki jo največkrat ohranjajo kot folklorno zanimivost in le redki kot obrt. (>menjena zamudna opravila so si ljudje olajšali z nakupom potrebne kmetijske mehanizacije, čeprav ne najbolj ekonomično izkoriščene, ter z n; t sadi buč golic. Nabiralništvo je v Prekinurju omejeno na nabiranje listja it1 cvetja z,a pripravo zdravilnih čajev (kamilice, lipa. bezeg žajbelj), Nabiranju gob za sušenje in prodajo se zaradi čedalje pogostejših obolenj borelioze odpovedujejo. Nabiranje ž-1 46 GLASNIK SED 37/1997, št. 1-2 ■ OBZORJA STROKE prpdaii i pa je tudi z vidika <»hranjanja bogastva našili gozdov, p< > k a rtv m nekontrolirano pustošijo tuji in domači gobarji; ni prineslo dodatnih točk kot v prejšnjih letih Kmetiji ki so prišle v najožji izbor, so morale zadostiti Zgoraj ■ Jtnenjenini kriterijem, ki s< > omogočili precejšnjo izenačenost m neizstopanje. Do najbol|ših smo prišli z oblikovanjem dodatnih kriterijev o povezanosti družine z lokalno skupnostjo m \ ključitvijo kategorije medsebojne pomoči kot pomembne oblike sobivanja na podeželju, čeprav je vsaka kmetija g< »spi jdarski > in socialno zaokrožena enota, ne more obstajati brez stikov / vaško sosesko. Ta se najbolje kaže v oblikah medsebojne pomoči pri delu in ob nesrečah, pri skupnih prireditvah v vasi in kolektivnem obhajan ju letnih šeg t pust, velika noč Ineijino miklavževo). Povezanost članov družine s skupnostjo pa potrjuje sodelovanje v vaških društvih, ki skrbijo za varno htvanje m kakovost kulturnega dogajanja 1 akin i kmečkih žena, gasilska in kulturniuimetni.ška društva) i sem se pi idružila ki »misiji, se ni kaki >r nisem mogla zne-'"nt 11 lbčutka. tla je od začetka akcije meti snovalci prevladoval nekakšen nostalgično sentimentalen pogled na življenje in delo na pomurskih kmetijah, zaradi katerega se je v Prek-muiiu konec prejšnjega stoletja sprožil izselitveni val, ki si > ga zajezili šele sredi 70 let tega stoletja. Zato sem pri svojem delu poleg že izdelane delovije filozofije preteklih obdobij upoštevala tudi pozitivno vest našega časa, ki nas na \ sakem koraku Opozarja, da se posledice slabega ravnanja z našo skupno naravno in kulturno dediščino ne bodo ustavile na administrativnih in političnih mejah aH kar za sosedovim plotom, \.i| bolj od Vsega pa je bilo dragoceno spoznanje, da predstavlja podeželje tisto vitalno in nenadomestljivo nasprotje gosto naseljenim industrijskim okoljem, ki s svojo dejavnostjo zagotavlja kontinuiteto stavbnega in krajinskega oblikovanja ter obnovljivost naravnih virov Pridelovanje hrane že dolgo ni več edini smoter slovenskih kmetij. S svojim izbranim načinom življenja prebivalci ohranjajo ekonomsko in socialno zdrav, potemtakem tudi življenjsko zanimiv prostor, ki bi ga lahko ponudili zahtevnim in utrujenim prebivalcem iz mestnih okolij za polno in aktivno preživljanje prostega časa. s čimer bi podeželju vrnili vlogo visoko kakovostnega gospoda rs k ega in bivanjskega prostora Summary THI PRESENTATION OF THE CHOICE OF THE BEST FARMS OF NORTHEASTERN SLOVENIA ORGANIZED 1JY THE REGIONAL WEEKLY "VESTSIK" 1991-1996 Nataša Ko lies ta bo It has been quite some time since the social and dwelling image of the places by the Mum river ceased being bound to Hie natural-geographical environment. Various historical, social and economic elements have slowly but persistently been breaking the frames of the self-sufficient rural community. Through various narratives it projected stereotypes abiiui the fertility of; the soil yet the latter has never been shared by the majority. Agrarian overpopulation and I lungarian hereditary legislation have kept breaking the land into plots and small husbandries, which created conditions for seasonal employment - first w ithin I lungarian provinces, while alter 1890 eint-graiii>n streams permanently led to the overseas countries, Extetlsive, and from 1952 even illegal migration movements have, as several other times before, changed the ethnic, occupational; land and social relations. 1 he passage from the co-natural to an intensive organization of agricultural production after WW II was an important turning point in tile transformation of t lie countryside. The socialization and industrialization of the countryside contributed toa decrease of population, and especially lo the reduction of the number of people employed in agriculture although farming provided those reserves in their income which improved the material status of the population whose regular income t ame from their jobs. Nowadays the great majority of husbandries are not bound to agricultural produc-''Qn. which is particularly evident f rom the further reduction of the number of ihe former farm buildings to the benefit '>1 residential ones. GLASNIK SED 37/1997, št. 1-2 47