160
Listje in cvetje
Modrost v pregovorih domaCih \n tujib.
Denar.
Bekl: Ima denarja kot peska (sena, smeti . ..).
Pri njem dcnar ne izplesni. — Denar se pri njem ne segreje. — Njegov denar vcdno kticc: »fcpusti me.'* [Tako se govori o za-pravljivcu.)
Saj rie stresam denarja \z rokava. [Opra-vičba pri preobilnih ati nepotrebnih zahtevah.)
Denar mu kar sam Icti v žep-
To ni za denar naprodaj. — To se ne da z denarjem plačati,
Denar metati skoz oJino. [JzdajaU za ne-potrebne reči.)
Za denar in dobro besedo.
Densr je njegov bog.
Svoj denar je pognal skoz grfo. {Zapif.}
Dež.
Po dežju solnce sije. (Po žalosti pride vesetje.)
Za dežjem je solnce jasncjSc. — Kdor ni poizkusil cležja. ta ne ve, kaj je vredno solnce. {Po prestanih bridkostih šete znamo prav Čislati srečnc dni.)
Po dež]u pride blagoslov, po trpljenju veselje.
Dež osveži travo, človeka pa molitev.
Pada sneg ali dež prši. božja volja se zgodi. {Torej je nespamclno in neuspešno pri-toževati se radi slabega vremena.)
Droban dež kazi ceste. [Mali izdatki lahko uničijo imeije. Enako male napake polagoma izpridijo lep značaj.)
Droban dež dobro namaka. [Kdor je v tnaletn natančen in zvest, dospe do višje po-potnosti.)
Ziat dež prodcrc skoz deset strch. [S podkupovanjem se mnogo doseže.)
Dež se začne po kapljah. [Polagoma se naprej pride.)
Majhen dcž tie premoči- {Prentajhna pod~ pota ne ha&ne vcliko. Majhna nezgoda se lahko prenese; ne škodi veliko.)
Radi enega dcžja se ne kupi dežnik. (Ni modro, odpravljatt malo oškodovanje z veli-kimi stroški.)
Z dežja pod kap. [Kdor si ne zna prav pomagati, zabrede iz ene nadloge v drugo, morda še veljo.)
Bolje je stati v dežju nego pod kapom.
Ne pride vselej dež, če se oblaki zblrajo. {Vse preveč ae bojimo nadlog, ki nam jih do-mišljija slika v prihodnosti.)
Dcž ne pada tako teman, kot se vidi. [Od dalet se marsikaj v/di vse drugate, negoje res.)
Kdor pred dežjem beži, rad v mlaki oblcži. {Kdor se hote iznebiii ene sitnosti, si s tem nakoplje večkrat drugo še fiujšo. Treba pofrpeti, kar se ne da odstraniti)
Dež in poset je všeč, Ce pride o pravera Času.
Če 2eJo grmi, bo maJo dezja. [Kdor preveč obcta ali preti, navadno malo izpolni.)
Kdor je ob dežju pod streho, ni pameten, če gre vun.
Kdor sc boji dežja, naj ne hodi na ccsto.
Dež stoii vcliko dobrega, pa tudi mnogo hudega. {Vse je odvisno od okoliščin; vsdka rec ima dve strani.)
Reki: Dež toviti v rcscetu. {Opravljati prazno ali nemogoče delo.)
Govoriti o dežju in lepem vremenu. (Go-voriti o vsakdanjth rečefi; zlasti zato, da se izogne nasprotstvu.)
Je bil že prcd dežjem pod streho. {Rešil se je o pravem času iz zadrege.}
Po dežju razpenjati dežnik. (O prepozni pomoči.)
V vodo bcži prcd dež)ein. (5/// še v večjo zadregO')
Dež brez vetra. {Če se zgodi kaj nepri-čakovanega.)
To je dež ob solnčnem soju. {Če kdo joka od veselja.)
Tega ne more noben dež oprati. [Ce se kaj aii kdo nikakor ne more opraviciti.)
S sosedovini dežjem tiočc svoj vrt za-livati. 'Na druge se zanašati.)
Šaljiva naloga.
(Prlobcil -Internus«.)
Vzemi \i4 »graha«, Va »boba*, V* »repe«, Ve »zelene* in '* >vode-( vse spretno zmesaj in postavi v pravo vrsto, pa dobiS skupino jako okusnih kroglic. PoveJ ime te slastne skupine.
Šaljivo vprašanje.
Kdaj se skoz okno denar vun mcCe?
(RcSitcv in imena reSilcev priobCirao v prih. StevilkL)
nVrtec" izhaja 1. dnč vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5"20K, za pol leta 2-60 K. — Uredništvo in upravništvo Prcd škofijo št. 6 v Ljubljani.
Izdaja drnstvo »Prlpravnliki dom". - Urejuje Ant. KriiČ. - Tlsha KatollSka Tlsttarna v Ltubljanl