,,DOM IN SVETi' 1890, štev. 1.
81
Gena 20 kr. — Knjižica obsega šest pripovedek: prve tri so Tolstojeve, zadnje tri pa menim da ne, vsaj dve od njih ne, dasi prelagatelj tako sodi. Znano je, da ima Tolstoj v svetovni književnosti kaj lepo mesto. Njegova dela se prevajajo na vse svetovne jezike in čltajo veliko. Torej je zelo umestno, da nekoliko o njem pregovorim.1) Ne bodem govoril o Tolstojevem življenju, niti o njegovih prvih pripovedkah, niti o njegovih znamenitih romanih: »Vojna in mir« in »Ana Karenina«, nego bodem pregovoril le nekoliko o Tolstoju od 1. 1878, ker je tedaj nastopil novo življenje in tedaj je začel pisati tudi »Pripovedke za narod«, katere je lani in letos društvo sv. Jeronima podalo svojim členom.
Tolstoj, kakor sam priznava, živel je vse svoje življenje, izvzemši 14—15 let svoje mladosti, kot nihilist, t. j. priznaval ni nobene vere. A 1. 1878 je začel verovati v vero Kristusovo, katerega ljubezen, ponižnost, potrpežljivost in pa krotkost je občudoval že od nekdaj. In žalibog, da ni ta znameniti pisatelj vendar prišel na pravo pot ampak zašel daleč. Ni se vrnil k veri očetov in po njej v katoliško cerkev, marveč poprijel se je povse protestantovskib nazorov o svobodnem tolmačenju sv. pisma. Tako si je izbral par stavkov, katere pa obdeluje bolj s čustvom, kakor z razumom. Po teh stavkih kritikuje vse dosedanje verske in modro-slovne nauke. On obsoja vsako cerkveno oblast, zametuje glavne istine krščanske vere (on je sam sestavil pet zapovedij Kristusovih), taji, da je naš zadnji namen onkraj tega življenja, za-branjuje vsako vojevanje med narodi. Naš zadnji namen — pravi — je v tem življenju, v naših otrokih, v naši družini, v našem narodu, v člo-večanstvu — v vsem, kar ne umrje z osebnim življenjem. Zato živi vsakdo delavno, pametno, enostavno, skrbi za ženo in otroke, a izkorenini vsak lišp, sovraštvo, kreg, maščevanje, časti-lakomnost, naslado in skopost! — To so Tolstojevi nazori in te nazore propoveda in obdeluje v svojih pripovedkah za narod. Ali Tolstojeve zapovedi niso zadostne, ž njimi ne bode izkoreninil vseh zlih navad, ne bode odpravil vojske in drugih škodljivih naprav; istotako je potrebna cerkvena in svetska veljava, da se vrši red in izpolnjujejo dolžnosti. Pripovedke pa bode narod z veseljem in upam tudi v svoj prid čital (ker je v njih mnogo dobrega, le samo ono ne bi še nikogar izveličalo). Vendar Bog ne daj, da bi se poprijel idej, katere so v njih skrite; te ideje so gole ideje. Le škoda, da tako nadarjen in slaven pisatelj po takih tminah blodi! Prevod pripovedek je kaj izvrsten, jezik je kratek, jedrnat. Ponavljamo: le te ideje, — žalibog te ideje! —                              (Konec.)
Zaradi tesnosti prostorove danes samo omenjamo iz poljske književnosti izvrstni list: „Przeglad powszechny", ki izhaja vsak mesec na 9—11 polah in stane na leto 10 gld. Urednik mu je X. M. Morawsky, T. J.
!) Lepo, nepristransko razpravico o Tolstoju napisal je učeni literarni kritik, jezuit A. Baumgartner v lanskih „Stimnien aus Maria-Laach." I. Heft. p. 60—86, katere sem tudi jaz za te vrstice rabil.
Češko  slovstvo.
(Piše Stj. Z-g-c.)
Kolikorkrat govorim o najnovejših plodovih češke književnosti, moral bi ime J. Vrchlic-kega (Emil Frid) ne enkrat, ampak večkrat omeniti. Plodnost njegova je skoro neverjetna. Velika je že množina (in še vedno narašča) njegovih prevodov, a še veliko večja je množina njegovih izvirnih pesmotvorov. Kar se tega tiče, lahko rečemo, da je najplodnejši pesnik cele Evrope. Ni dolgo, kar so izšle druga za drugo tri ali še več zbirk njegovih pesmij, a zopet čitamo, da je v tisku četrta, peta, ali kakor jo že hočete imenovati. Od najnovejših omenjam „Dni a noči" (172 str. Salonni bibl. č. 66). V tej zbirki podaje zelo mnogo dosti lepih prizorov in srčnih slik iz kulturnega in prirodnega človeškega življenja v zelo krasni obliki. Sploh je Vrchlicki pravi mojster v obliki, kakor v pesniški koncepciji. Mnogokrat je nerazumljiv, ponajveč vsled svojih modroslovnih zmot. Druga novejša njegova pesniška zbirka je izšla v Šimačkovi „kabinetni knihovna" sv. XLII. Poleg vse vnanje lepote, gladkosti stikov in bujnosti mislij, ne morejo te pesmi čitatelja zadovoljiti, še manj pa blažiti njegovo naravo, marveč nasprotno tirajo srce v nepokoj, razdra-ženost, nezadovoljnost, nesrečo. V tej zbirki se kaže pesnik Vrchlicki pesimista od nog do glave. Pa take so tudi druge njegove zbirke. „E morta" je majhna zbirka 14 lirskih pesmij istega pesnika v elegijskem tonu, zloženih v spomin pokojni KI. Kalašovč-evi, slavni dramatski pevki. —   Bog varuj  Slovence takih  pesnikov!
DrJJGA   SLOVSTVA.
„Durch Asien." Ein Buch mit vielen Bildern tur die Jugend. Nebst einer grossen colorierten Karte von Asien. Von Jos. Spillmann S. J. Erste Halfte: Die mohammedanisehen und die russischen Lander (West- und Nordasien). 4°. XII. in 388 str. Cena 4 gld. 20 kr., krasno vezano 4 gld. 80 kr. — To knjigo naznanjamo in priporočamo: 1. zaradi izredno krasne zunanje oprave: tu nahajamo namreč 314 velikih in lepih slik; redka so tako bogato ilustrovana dela. 2. Zaradi tega, ker obdeluje tudi oni del Azije, ki je pod vlado rusko. 3. Zaradi velike vrednosti poročil, katera nahajamo tukaj. Vir teh poročil je pristen in čist, namreč potovanja misijonarjev. Priznavajo pa tudi drugi veščaki, da so misijonska poročila najzanesljivejša izmed narodoslovnega gradiva. Pisatelj in sestavljatelj te knjige, J. Spillmann, je na najboljšem glasu, a tudi založnik se je izkazal. Cena je za tako delo, v katerem najdeš poleg malih izjem — na vsaki strani lepo sliko, res nizka. Kako prav bi storile dijaške knjižnice, da bi nabavile to knjigo dijakom v pouk in zabavo! In prav to je namen našega priporočevanja, da bi obrnili pozornost merodajnih gospodov pri dijaških knjižnicah na dobre pojave v nemškem slovstvu, na dela, ki imajo stalno vrednost.
96
Slovstvo.
Gena 1 gld. 60 kr. — 4. Kumičic: ,,Teodora" Pripoviest. (Zabavna knjižnica CXV - CXVII.) Cena 75 kr. - 5. Še no a: ..Sabrane pripo-viesti" Svezak drugi. Cena 1 gld. 20 kr. -6. Vojnovič: „Psyche" Komedija. (Zabavna knjižnica CXVIII-CXIX.) Gena 50 kr: — 7. Sun-dečič: ..Izabrane pjesme" Uvodom popratio H. Badalič. Cena 2 gld. — 8. Novak: ^Podgorske pripovijetke" (Zabavna knjižnica CXX-CXXI.) Cena 50 kr. — 9. Harambašič: ..Pjesničke pripOviesti" (Zabavna knjižnica CXXII-CXX1II) Gena 50 kr. - 10. „Prievodi grčkih i rimskih klasika'' Svezak 7.: Ta-citova manja djela. Cena 75 kr. — Torej — 10 knjig — in tako hitro! Sedaj še ne moremo o knjigah izpregovoriti obširneje.            (Dalje.)
Knjige »društva sv. Jeronima" za l. 1889.
(Konec.)
Izmed knjig društva sv. Jeronima ne smemo prezreti tudi četrte knjige (gl. »Dom in Svet« 1890, str. 30), ki slove: „Zbirka koristnih pouka u kučanstvu i gospodarstvu" Priredio Ivan Krst. Gerovski. (Puč. knjiž. 73.) - 8°. Str. 142 -f- X. Cena 35 kr. — V knjigi je naštetih 624 naukov o človeškem zdravju, o gospodarstvu, o raznih koristnih in škodljivih živalih in o vrtnarstvu, poljedelstvu in vino-gradarstvu. Ne rečem, da bi bili prav vsi ti nauki, kateri so zbrani iz raznih knjig, časopisov in iz lastne izkušnje in po abecednem redu v knjižici razvrščeni, sama pravcata istina: vendar bodo posebno prostemu narodu dobro došli, ker mu podajejo zbirko samih domačih pomočkov za razne slučaje. Kolikrat si mora človek sam pomagati z domačimi sredstvi, posebno na deželi! Zato je pa tudi ta priprosta, ali kaj priročna knjižica na svojem mestu.
Češko slovstvo.
(Piše Stj. Z-g-c.)
(Dalje.)
Zares izvrstna je knjižica, katera je nedavno v J. Otto-vi zalogi izšla z naslovom: ,,Skii-vanči pisne" pro naše češke ditky, napsal Jos. V. Sladek. Skrostne vvdani. Knjiga ima štiri slike na kartonu in stane 1 gld. 50 kr. — Sladek ve dobro, kako važno ulogo ima v slovstvu knjiga za mladino, zaradi česar je ravno tej posvetil svoje sile. To delce je najbolje izmed vseh, kar jih je Sladek napisal, ali kar jih je sploh čeških na tem polju. — Kakor pri nas in tudi pri drugih narodih, piše se tudi v Čehih dosti za mladino: toda kako?! Večinoma slabo, suhoparno, preveč resno, mnogokrat nerazumljivo. A deci je treba primerno veselega, živahnega in jasnega berila, z eno besedo: treba ji je najprej vcepiti veselje do knjige, ljubezen do Boga, roditeljev in domovine. Tem zahtevam pa odgovarjajo popolnoma te krasne pesmice, polne
čarobne milote in nežnosti. To knjigo bodo z veseljem čitali i odrasli. — Od istega pesnika so izšle nove pesmi ..Selške pisne a češke znelkv" (soneti). Te pesmi so zložene večinoma v narodnem duhu in se odlikujejo po pravem domoljubju. One so nekako zrcalo narodnega življenja češkega.
Zelo se veselimo vesti, katero čitamo v čeških listih, da je namreč znameniti češki pisatelj Al. Jirasek začel izdajati zbrane svoje spise (v zalogi J. Otto-vi v Pragi) v zvezkih. Jirasek spada med najboljše češke noveliste in je pri vseh krogih jako priljubljen. Vsako njegovo delo čitajo nenavadno radi. Jirasek pozna dobro življenje. Živo opaža narod, mirno in oprezno ga opisuje — popolnoma jasno, točno in istinito. A vendar moram omeniti, da je v njegovih romanih nekoliko romantike, ki izvira pač iz živahne pesniške domišljije, katere ima pisatelj v izobilju. Njegovi romani in novele so večinoma zgodovinske. — Jirasek je poleg tega tudi izvrsten pesnik.
Sicer priproste, a vendar zanimive so pesmi Aloisia Potehnika z naslovom „Z jitra na usvite". Pesmi so mile in nežne in razun tega se kaže v njih gorka ljubezen do domovine, naroda in človeštva sploh. Vse to je v lepi in gladki pesniški obliki. Pesnik je duhovnik, a naj ne misli kdo, da hvalimo zato njegove pesmi, temveč zato, ker so res hvale vredne. Tako iskrenih, jasnih, rekli bi prozornih, čistih pesmic je moči redko dandanašnji najti v češkem pesniškem slovstvu, ki je večinoma krenilo na pot — veri neprijazno. Zato naj oni, kogar duša je napolnjena z modernimi sanjarijami, kogar srce je otrovano s svetoboljem, čita te pesmice: bodo mu, kakor hladilo v vročini.
Eliška Krasnohorska je prevela znamenito Bvronovo pesem ..Ohild Harold" za »Sa-lonni bibl.« Nedavno so izšle od iste pesnice v »Poeticka beseda« št. XL. zelo lepe pesmi pod naslovom „Bajky velkvh". Pesmi so dosti ostra satira na razne razmere v vseh stanovih češkega naroda. Dasi ne mislimo povsem ravno tako, kakor Eliška v nekaterih pesmih te zbirke, priznavamo vendar veliko vrednost in lepoto teh pesmij, bodisi zunanjo, bodisi notranjo. Eliška Krasnohorska (Pechova) je dandanes zelo znamenita pesnica in cenjena pisateljica. Zlaga i epične i lirične pesmi, ki kažejo plemenitost srca in duha pesnice, so res vzvišene, a razun tega polne navdušenja in ljubezni do domovine. Znamenita je ta pesnica tudi kot dramatska pisateljica (librettov i. dr.) in zlasti kot pisateljica novel. Veliko izobrazbo in ostroumnost je pokazala v svojih kritičnih študijah.
Od najnovejših znanstvenih del omenjamo še lepo knjigo T. Stfebsky-a. župnika itd. pod naslovom „Bible a pfiroda", katero zelo priporočamo vsakemu, kdor se želi temeljito seznaniti s pravim in dobrim razlaganjem Mojzesove kozmogonije.
Cena: Za celo leto 2 gld.; za pol leta 1 gld. Uredništvo in upravništvo
je v Mari/janiščn.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.
126
Slovstvo.
razkazovati. Zato je res truda vredno, da se podajajo legende v zbirkah občinstvu v roke, kakor je začel naš gospod nabiratelj. A gledati je treba nabiratelju na te stvari: 1. Da se ne povzame v zbirko kaj nedostojnega; 2. da ne pridevamo sv. Petru ali kakemu drugemu svetniku le preveč priprostosti, da bi ga naposled morali imeti za »Peterčka«, kateremu bi se či-tatelj le smejal; 3. da se Gospodovi spremljevalci ne vedejo preveč po domače in brez spoštovanja ž njim, kakor bi bili ž njim (Gospodom) »bratovščino pili«; 4. da se ločijo legende od tradicij, kakor je n. pr. v naši zbirki »Sveti Martin« bolj tradicija nego legenda. Na te stvari opozarjam dobrohotnega gospoda nabiratelja, da bi se nanje oziral v bodočih zvezkih. Morebiti bi bilo bolje zvezke po obsegu narediti večje, ker taki mali zvezki se kmalu poizgube, tudi je težko vneti občinstvo za nakupovanje. — V prvi polovici knjižice je ostalo še precej tiskovnih napak; oblika »imevši« na str. 6 je neprimerna.
—  Gospodu izdajatelju želimo, da bi se knjižica dobro razpečala.
Službovnik« za ces. in kralj, vojsko. Tretji del. Pehota in lovska četa. Poslovenil in založil Andrej Komel pl. Sočebran, c. in kr. major v pokoji. Ljubljana, 1890. Založil pisatelj. Tiskala »Narodna Tiskarna«. 16°. Str. 36.  Cena 15 kr.
—  To je drugi natis »službovnika« z leta 1876. O knjižicah našega gospoda pisatelja je sodba sploh ugodna. Sedaj jih je lepo število — 22. Jezik je, kolikor more biti v taki knjigi, gladek in čist, tu pa tam se je vrinila kakšna nem-čizna. Za »marketendar« bi se pač bolje podala beseda »branjevec«. — Dobiva se knjiga po knjigarnah in pri gospodu prelagatelju: Graz, Grazbachgasse, 40.
»Politični katekizem« za Slovence. Spisal f monsignor Andrej Einspieler. Za sedanje razmere prenaredil in pomnožil Filip Haderlap. Na svetlo dal in založil Gregor Einspieler, župnik in deželni poslanec. 1890. Tiskarna družbe sve-tegaMohora v Celovcu. 8°. Str. 102. Cena 20 kr.
—  Že prvi natis te knjižice se je zelo razširil med Slovenci in gotovo obrodil mnogo sadii. Enako naj se širi drugi pomnoženi. Stališče knjižice je: katoliško - narodno, za naš narod edino pravo. — Ker se ne peča naš list s politiko, ne morem natančneje vsega preiskovati, kar je v knjigi: politični listi bodo to pač storili. Da pa vsaj nekaj omenjam, naj povem, da se mi odgovor na vprašanje »Katera šola je verska?« ne zdi prav resničen. Ni dosti, cla je vse poučevanje v verskem duhu, tudi šolski zakon mora biti v verskem duhu. Dober učitelj, ,ki uči  v verskem   duhu,  ni  vzrok  verski šoli,
enako ne nasproti neveren učitelj neverski šoli. Nihče ne upa, da bode v verski šoli vse dobro, saj smo ljudje; tudi niso v sedanji uravnavi vsi učitelji slabi, Bog ne daj! Le zakoni niso v krščanskem, niti v verskem duhu sploh. Boj za versko šolo se ne poteguje nikakor za osebe, tudi ne obsoja oseb: le za duha v šolskih zakonih se potegujejo verniki, hoteč, naj preveva tudi zakone duh sv. vere, naj iz zakonov prehaja tudi v dejanje. Nekje drugodi se v knjigi ne kaže popolna  doslednost.   Ali gre vse  ono
berilo, ki se našteva na str. 97 res v en predal, ali je res »dobro«, da se vsi taki »časniki širijo med ljudstvom«, ali res vsi »blaže srce«, tega ne verjamejo vsi, tudi »katekizmu« ne, a zelo zelo želimo, da bi tako bilo.
Češko  slovstvo,
(Dalje.)
Izvrsten je tudi češki pesnik mladi Anton HI astersky, kogar zbirka pesmij »Zivym i mrtvym« je pred kratkem izšla. Hlaštersky poje iz srca v srce, kar občuti, izraža jasno, istinito in neprisiljeno. Lira mu zveni precej žalostno, vendar ne pesimistično. — Veliko je še novejših del, zlasti pesniških, vendar nam ni mogoče vseh naštevati. Omenimo samo »Basne« nadarjenega Ant. KI o se; »Zpevvbohatifske« (Salonni bibl. č. LXIV.) zložil Frant. Chalupa, katere so bile že prej tiskane po raznih časopisih.
st. z-g-c.
Češko tiskovno društvo: »Hlasy katolickeho spolku tiskoveho« je izdalo za 1. 1889 te knjige:
1.   »Naši pfatele.« Spisal Karel Kamenaf. — Knjiga obsega životopise nekaterih človekoljubov in poročila o delovanju nekaterih človekoljubnih družb. Tu čitamo kratek popis življenja sv. Karola Borom., sv. Vincencija de Paula, sv. Jožefa Kalas., Ivana de la Salle, ustanovitelja šolskih bratov, duhovnika don Bosco, Abbe Roussel-a, Janeza Valer. Jirsika budejeviškega škofa.
2.   »Z našeho kraje.« Povest. Spisal Bo-humil Brodsky. — Pisatelj popisuje verske boje na Češkem. Ko se je izgubilo husitovstvo, začela se je razširjati sekta »češtl bratfi«. Eden izmed najbolj gorečih bratov je Kalenčev Janez. Nekega dne pride pozno domov, in oče ga zapodi iz hiše. Viteza Kunrada hči, Ljudmila, je tudi ud nove vere in se zaljubi v Janeza. Pripeljati hoče k novi veri tudi Marto, katero je vzel Stari Kalenec k sebi iz usmiljenja, ko je bila v mladosti izgubila stariše. Marti nič ne ugaja nova vera, zato pove vse Kalencu. Ta razodene zopet vse Kunradu, ki napade brate med »po-božnostjo« ter jih uklene. Janez se reši. Kunrad odpelje Ljudmilo v Prago k strijcu, kjer jo najde zopet Janez, ki gre iskat novega duhovnika. Janeza kaznijo, ker se je sešel z Ljudmilo, užgejo mu namreč na čelo znamenje. Zato se hoče nad Kunradom maščevati. Vsi bratje iz okolice napadejo trdnjavo, toda onemorejo in Janez pade v boju. Povest se sklene z dvojno poroko.
V ti povesti se vidi, kam zabrede človek, ako se ne drži prave vere, ampak jo sleče, kakor suknjo, ter obleče novo. Zlasti se tu razodeva srditost krivoverskih duhovnikov, ki so vsega zmožni, ako se le nadejajo dobička. Ako bi kdo prevel to povest v slovenski jezik, ustregel bi pač dobri stvari.
3. »František de Paula«, kardinal a kniže-arcibiskup Pražsky Popisuje se tu njegovo življenje.
4.   »Slovo križe.« Obrazek z pokročile a smišene osady, napsal Eduard Brynych. — Ta pisatelj je že spisal tretjo knjigo, ki govori o bojih med katoličani   na eni in  protestanti na