MOJ DAN SVOBODE • MOJ DAN SVOBODE • MOJ DAN SVOBODE • MOJ DAN SVOBODE • MOJ DAN SVOBODE
Za današnji razgovor smo povabili narodnega heroja in prvo-borca iz Zadobrove, ki sedaj živi na Kodeljevem, Milana Zabu-kovca-Miloša. Miloš se je izkazal kot mitraljezec zlasti v Roški ofen-zivi, pa tudi v drugih številnih bitkah, med svojim bojevanjem pa je prihajal v stik z vsemi vidnejšimi voditelji NOV na Slovenskem in tudi v Jugoslaviji, saj je bil dolga leta v zaščitni četi glavnega povelj-stva.
Kot nesojeni gimnazijec se je odločil za uk pri mojstru Vilmanu in tam že sodeloval v prvetn štrajku. Z desetimi dinarji za mesec se ni dalo živeti. zato so se uprli. Klima je bila dokaj ugodna, saj so bii pomočniki na orožnih vajab in so bili mlajši fantje sami v delavnici, ki pa je morala obratovati. Vse to je omogočilo štrajk in dosegli so, da so dobili od tedaj daJje dinar in pol na uro.
,,Seveda smo bili od žandar-     pa iz Ijubezni do orožja, saj sem jev toženi, svoje pa smo le do-segli,'' pravi danes Mibš.
Kapitulacija Jugoslavije ga je dobila na železnicL Ze aprilaje šel s fanti v vojno skladišče v Zajčji dobravi in skrili so nekaj puik in bomb. Takrat še ni na-tančno vedek kako prav mu bo vse to prišlo, saj je leta 1942 prišel iskat prav te bombe.
,,Kaj vem, zakaj smo šli ta-krat na skladišče. V večini pn-merov je naše akcije vodil Bo-ben, jaz pa sem bil zraven malce iz mladostne zaletavosti, precej
imel vedno opravka s kako pu-Ško. Po tej akciji sem bil nekaj dni zaprt pri Italijanih, ki so mi skušali dokazati napad na skla-dišče, vendar jim to ni uspelo. Dosegli pa so to, da sem jih za-sovražil"
Kmalu po tem je bil sprejet v SKOJ in skupno s tovariši so pisali parole. V avgustu pa je zvedel za partizdne in skupno s tovarišema Janezom Dimnikom in Janezom Hribarjem je odšel m pot. Žal sta oba padla še isto leto. Bil je na Mokrcu, od tam
Leta 1953 je ob odkritju spomenika borcein iz prve svetovne vojne k našemu narodnemu heroju pristopil nek borec in mu rekel: ,JSaj se skupaj slikata heroja iz obeh vojn - nosilec reda narodnega heroja in nosilec Karadjordjeve zvezde!"
pa je prišel na Pugled in kmahi nato so mu dali v roke mitra-ijez. To je bila zelo dobra odlo-čitev, saj je postal s tem orož-jem strah in trepet Italijanov. Bil je v Simonovi četi (Janko Sekirnik) in se z njim bil na Jančah in na Muljavi, kmaht na-to pa je bil dodeljen v zaščitno enoto vojno-političnega vodstva Slovenije. Omenili smo že, da se je izkazal zlasti v Roški ofenzivi in večkrat mu je uspelo, da je sam rešil nekatere zapletene in •brezizhodne situacije. V Dolo-mitih je postal komandir čete, vendar pa mitraljeza ni in ni ho-tel pustitL Tudi naprej je tova-riševal z njitn. Ko je padel Voj-ko, je šel z Luko na Primorsko, da bi tam pridobili novih fan-tov. ^Na Primorskem je bilo ta-krat zelo hudo, saj so Italijani izvajali hude represalije. Fante smo dobivcdi na dokaj nena-vaden način. Čez dan je prišel oče povedal, naj pridemo zve-čer po fanta. Sicer pa smo se večkrat bili z Italijani in tudi z nekaj domačimi izdajalci srno obrgčunali.
Kapitulacija Italije me je do-biia v Plaškem na Hrvatskem, kamor sem spremljal Kardelja in na povratku smo v General-skem stohi zajeli 500 fašistov, jih prepeljali v Slovenijo in jih razorožili. Osetn nasje bilo.
Od tam sem šel čez Grčarice, kjcr sem bil še zadnji del borbe s plavo gprdo. Nato smo šli proti Ilirski Bistrici in prišli tja ravno tedaj, ko so tja prišli Nemci. Umaknili smo se na hrib Mašun.''
Miloi je zclo veliko potovai Sprcmljal je naše vodstvo in pot ga je zanesla rudi v Drvar ravno v času velikega nemškega desan-ta. Ko je bilo treba iti po mar-šala v vvtlino, aeje javil kot prvi prostovoljec. Vendar mu ni bilo
treba iti, saj se je maršal med-tem iz votline že umakniL Kljub temu se je tudi v Drvarfu zelo izkazal Takrat je prvič vi-del Tita in pravi, da ga je to sre-čanje z našim voditeljem navdu-šilo.
Nekaj časa je bil v spremstvu vrhovnega štaba, vse do povrat-ka v Sloveni/o, na poti nazaj pa se je njihova osemčlanska sku-pina vseskozi srečevala s sovraž-nikovimi skupinamL Po povrat-ku je šel v partijsko šolo in v obveščevaltii kurs.
Miloš pravi, da je imel noro srečo. Večkrat je streljal ceb stoje, tovariši okoli njega so pa-dali, sam pa ni bil niti ranjen (če seveda izvzdmemo nekaj prask od delcev bombj. Več-krat je imel celo prestreljen suk-njič ali torbo, toda njega krogla ni hotela najtl
Tudi v bojih je imel never-jetno srečo, saj rnu je uspelo v neenakem spopadu 13 parti-zanov proti 300 Nemcem ubiti sovražnikovega komandanta in s tem ohromiti njegove napade.
Sodeloval je tudi v bojih za osvoboditev Trsta. od tam pa se je z borci prek Postojne vračal v Ljubljano. ,,Tam smo morda malce prezgodaj zvedeli, da je Ljubljana že osvobojena, tako da smo se srečni vračali proti LjubljanL Pri Črni vasi pa smo padli v zasedo belih. No, ne-kako smo se prebili in devetega maja zjutraj smo prišli v osvo-bojeno Ljubljano. Kako bi tiste občutke opisal z besedami? Verjemite, ne vem. Tega ni moč povedati, lahko pa rečem, da je bilo enkratno. Nepopisno! Po osvoboditvi sem bil najprej ne-kaj časa pri OZNI, potem pa pri KNOJ. V Sarajevu sem bil v šoli in kasneje opravljal različne dolžnosti.    Po    razformiranju
Knftt I    eavvt    A/7    ttn^.    Jn    .___»_ ^
jitve v operativni armadi, od leta, 1957 tuv Ljubljani. Pravza-prav pa sem bil v stalnih bojih še leta 1952, saj smo se po Bosni in Čmi gori bojevali z bandami in imeli smo precej uspeha. Razbili smo precej zelo znanih in zloglasnih tolp.
Leta 1951 sem bil v Sarajevu, ko mi je komisar divizije pove-dal, da sem bil proglašem za na-rodnega heroja. Nisem verjel njegovim besedam.
Ali si ali nisi Miloš Zabuko-vecf' me je vprašaL Seveda sem, sem mu odgovoril. ,No,
čestitam, potem si to zares tif Resnično sem bil presenečen, saj tega nisem pričakoval."
.Morda me je v NOB najbolj prizadela Stanetova smrt," pra-vi danes MiloS. Stane je bil res-nično vojak od glave do pete. Še zvečer pred svojo smrtjo nam je podelil odlikovanja in spomenice. Zjutraj smo zvedeli, da ga je zadelo. No, bilo pa je tudi precej lepih trenutkov. Bil sem tudi z maršalovim sinom Žarkom.
IVO GALIČ
9. maj 1945, osvoboditev Ljubljane in slika za spomin. MMoš Zabu-kovec sedi. Prvi z leve je Polde Maček rd.                                   m