21. MAR. 197v L. IX. ST. 11.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Posvetnvanfe o prodajni problematiki
Posvetovanje direktorjev filijal in vodilnih sodelavcev prodajnega sektorja IC, ki ga redno sklicuje direktor ISKRA COMERCE, je bilo v februarju v prostorih Kluba poslancev v Ljubljani. Bogat dnevni red in pa prisotnost prodajnih strokovnjakov iz organizacije ISKRA-RIZ so pripomogli, da je bila razprava o prodajni problematiki obširna in temeljita, zaključki pa pomembni za letošnjo in nadaljno prodajno ekspanzijo našega podjetja kot celote.
V	prvi točki dnevnega reda so udeleženci — skupaj 23 po številu — razpravljali o prodajnih nalogah in poslovnih smernicah za letošnje leto. Direktorji posameznih PP sektorjev so naprej obrazložili proizvodne zmogljivosti posameznih tovarn in namere prodaje glede na letošnji plan po posameznih sorti-mcntih, nato pa so direktorji filijal, vsak iz svojega teritorija in gledišča obrazložili možnosti prodaje z željami kupcev, skratka niz prodajnih in poslovnih problemov. Skupek ugotovitev, predlogov in mnenj bo nato koristil prodajnim sektorjem pri organizaciji poslovanja v prihodnje.
V	drugi točki dnevnega reda so razglabljali udeleženci o vsklajevanju prodajnih odnosov in sodelovanju med organizacijama IC in ISKRA-RIZ. Od vsepovsod se namreč razširja kritika glede konkurenčne dejavnosti nekaterih proizvodov, ki jih proizvaja RIZ in prodaja mimo naše organizacije. Tudi direktorji posameznih filijal so poudarjali, da je neurejenost pri prodaji televizorjev nevzdržna in da bo potrebno to prodajo osredotočiti in vskladiti zlasti zaradi vrste prodajnih akcij z znižanjem cen in kreditiranja konkurenčnega podjetja El, Niš. Letošnji prodajni kontingent 80.000 televizorjev bo terjal enotne ak-čljc, in možnost kreditiranja kupcem.
Ob koncu obširne razprave, kjer so dali podrobno obrazložitev situacije predstavniki RIZ, so bile dosežene načelne smernice, ki bodo služile za dogovor IC - RIZ. ,
Pregled finančnega poslovanja za minulo poslovno leto IC je podal direktor Medič Ilija. Povedal je, da so se lani zelo povečale zaloge, kar je otežkočalo izpolnjevanje obveznosti do posameznih proizvodnih organizacij. Hkrati smo imeli več vezanih sredstev, faktor obračanja pa glede tega tudi ni ugoden. Potrebna bo v prihodnje mnogo večja finančna disciplina in zlasti pomoč filijal pri zbiranju finančnih sredstev od naših poslovnih partnerjev.
V	razpravi je prevladovalo mnenje, da bo treba za letošnji povečan prodajni plan angažirati tudi večja finančna sredstva, ustrezno temu pa zmanjšati nelikvidnost z določenimi ukrepi. Pred filijale so postavljene nove poslovne naloge, zato bo potrebno intenzificirati maloprodajno, servisno in montažno dejavnost, hkrati pa bodo filijale na svojem'teritoriju bolj samostojno delovale.
V	zadnji točki dnevnega reda so pristojni podrobno razpravljali o sedanji prodajni situaciji na tržišču in najbolj perečih nalogah, ki so se pojavile v tem trimesečju.
(Po »ISKRA COMMERCE«)
Udeleženci slovesnosti v CAOP so pokazali veliko zanimanje za delo elektronskega računalnika
Pretekli teden je Elektronski računski center v Stegnah obiskal predsednik skupščine SRS, tov. Sergej Kraigher. Z njim so si delovanje najhitrejšega računalnika v Sloveniji in drugega v državi — CDC 3300 ogledali še Marjan Orožen. Tone Bole in drugi gostje. Sodelavci elektronskega računskega centra so predsednika Kraigherja in ostale goste seznanili z ustrojem centra in delovanjem računalnika, prav tako pa tudi s predvidena nadaljnjo razširitvijo računalnika. oz. centra, za kar bo dana možnost za še širšo uveljavitev enotnega računalniškega sistema v naši republiki. Na sliki: predsednik skupščine SRS in ostali gosti poslušajo razlaga magistra Janeza Grada, vodje elektronskega računskega centra v Stegnah
Slovesnost ob končani prvi fazi uvajanja avtomatske obdelave podatkov
Ljubljana, 11. marca 1970 —
V elektronskem računskem centru v Stegnah se je danes zbralo lepo število predstavnikov organizacij ZP ISKRA in povabljenih gostov iz podjetij »TIKI«, »Avto-montaža«, Cementarna, Rudnik, STT, Mehanika in SDK Trbovlje in drugi, da bi prisostvovali slavnosti ob zaključku prve faze uvajanja avtomatske obdelave podatkov v organizacijah ZP ISKRA.
Zbrane goste in predstavnike tovarn je najprej pozdravil generalni direktor ZP ISKRA Vladimir Logar, nato pa je o doseženih uspehih na tem področju in perspektivah spregovoril ing. Jože Bauman, direktor CAOP.
Iz izvajanj ing. Baumana povzemamo:
Neobičajna je proslava delovnih uspehov kot je današnja. Tudi merila, ki lahko služijo kot osnova za vrednotenje tega uspeha so neobičajna ali bolje rečeno nova:
—	ažurnost informacij
—	stopnja avtomatizirano-sti obdelave podatkov
—	ekonomičnost informacij.
September 1967 je datum spočetja AOP v ISKRI. Formiran je bil zametek sedanjega Centra za avtomatsko obdelavo podatkov (CAOP) in podpisana pogodba o nabavi srednje velikega računalnika firme Contrpl Data CDC 3300. Oktobra 1968 je bil računalnik instaliran, septembra 1969 pa se je začelo uvajanje AOP na področju obračuna osebnih dohodkov, skladišč materiala in izdelkov ter priprave za obračun proizvodnje. V februarju 1970 je bil izdelan prvi redni obračun skladišč in OD za mesec januar 1970.
Pomen datumov ilustrirajo naslednji podatki:
—	Program AOP, ki je bil potrjen decembra 1968 je predvideval v I. fazi naloge:
—	obračun skladišč izdelkov in prodaje
—	obračun skladišč materiala in polizdelkov
—	obračun OD
—	obračun proizvodnje in
—	planiranje materiala.
Kljub temu, da je bilo me-
njano stališče do AOP v ISKRI smo uspeli pripeljati prvo fazo do zaključka. Pri tem pa smo na nekaterih področjih razvijali tudi naprej.
—	Sedanji CAOP, v katerem zdaj dela 20 organizatorjev in programerjev je sestavljalo dec. 1967 le 8, decembra 1968 pa 16 delavcev. Sedanji strokovnjaki so se šolali na tečajih, ki so jih vodili starejši delavci CAOP in na nalogah, ki smo jih realizirali ob podpori inozemskega strokovnjaka za AOP.
—	Organizacijske rešitve in programi so izvirni in vskla-jeni s potrebami in organizacijskimi posebnosti organizacij v ISKRI. Zato je uvedba postopkov AOP v poslovanje organizacij bila možna v
2—3 mesecih. Trenutno so postopki uvedeni v štirih organizacijah (Instrumenti, Elektromotorji, Avtoelefetrika in Polprevodniki).
—	Programi so koncipirani tako, da omogočajo združevanje v sisteme in dopolnjevanje.
—	Z osvojenimi AOP je zajetih 50—70 % podatkov tekočega poslovanja. Rezultati ob-
delave služijo tako knjigovodstvu, kakor tudi za potrebe nadzora in statistiko.
—	Obdelava na računalniku bo narasla od 200 ur v letu 1969 na 800 ur v letu 1970.
—	V letu 1970 je možna uvedba AOP v vse organizacije ISKRE.
Uvajanje AOP na sodobnem računalniku je drago. Razmerje med sredstvi, ki jih je treba vložiti v opremo in obdelavo je razmerje 1:9 za dobo 5 let. Naš plan uvajanja je nastavljen na obdobje in predvideva dosego ekonomičnosti obdelave šele po tretjem letu, to je leta 1972. Realizacija prve laze AOP pomeni tako v ekonomskem kakor tudi v pogledu organizacije AOP najtežjo in najdražjo fazo. Razlog je nepoznavanje AOP in zato dolgotrajne priprave in razmeroma nizek izkoristek podatkov, ki so na računalniku. V AOP je ISKRA v letu 1969 in 1970 vložila precejšnja sredstva, saj vemo, da je poleg skupnega računalnika CDS 3300 v obratovanju tudi elektronski knjigovodski stroj Simag-Delta v IC, v Elektromehaniki pa tečejo priprave za uvedbo računalnika IBM 360/25 (skupaj ca. 7,000.000 N din). Same priprave v okviru CAOP, vključno s šolanjem kadra in obdelavo, pa so stale podjetje ca.
3,500.000	N din.
(Dalje na 3. strani)
Seja odbora politiko
Odbor za poslovno politiko združenega podjetja ISKRA se je dne 13. 3. 1970 sestal na svoji seji pod predsedstvom generalnega direktorja ZP tov. Vladimirja Logarja.
Na seji je sprejel poročilo o poslovanju odbora za začasno upravo Tovarne orodja v Ljubljani za meseca januar in februar 1970. Nadalje je spre-
za poslovno ZP Iskra
jel informacijo o poteku priprav za sanacijo Tovarne polprevodnikov, Trbovlje z dne 2. 3. 1970 od novega vršilca dolžnosti direktorja Tovarne polprevodnikov tov. ing. Puclja. Sprejel je tudi predlog in ga predložil delavskemu svetu ZP o razširitvi predmeta poslovanja ZP in Tovarne kondenzatorjev Semič. P. G.
»ELEMENTI« LJUBLJANA
Poslovanje v preteklem letu
TOVARNA SE VEDNO BOLJ UVRŠČA V MEDNARODNO DELITEV DELA
Celotno poslovanje tovarne je bilo v letu 1969 izrfcdno uspešno.
Skupni dohodek je bil po fakturirani realizaciji za 14 % višji kot je bite planirano, dohodek je bil večji za 13 %, ostanek pa za 33 %. Z ustvarjenim rezultatom ne moremo biti popolnoma zadovoljni, saj je uspeh v prvem polletju veliko boljši od uspeha v ostalih dveh trimesečjih. Vzrok je povečan delež izvoza, ki je ob manjši realizaciji dosežen z višjo lastno ceno. Kljub temu objektivnemu vzroku pa je še vedno tradicija povečanega — nepazljivega trošenja v zadnjih mesecih leta. Tako dejansko še vedno obstajajo rezerve, ki jih bo tovarna že v letu 1970 za predvideno razširjeno reprodukcijo morala izkoristiti.
Izvozna vrednost izdelkov je v letu 1969 znašala že 1,469.648 S, od česar je bilo izvoženo na konvertibilno področje 1,175.229$ vrednosti,
na nekonvertibilna področja pa 294.419$. V strukturi prodanega asortimana so bili udeleženi naslednji izdelki:
Povprečno je bilo vezanih v letu 1969 38,414.000 N din sredstev, od tega v kupcih
24.184.000	N din, v zalogah materiala in drobnega inventarja 7,802.000 N din, v nedokončani proizvodnji 5,018.000 N din in v gotovih izdelkih
1.410.000	N din. Za zagotovitev obratnih sredstev je tovarna razpolagala z 28,089.000 N din virov, od tega lastnih rednih tirov 12,227.000 N din. Primanjkljaj, ki je nastajal med viri in sredstvi pa se je kril z drugimi viri iz kratkoročnih obveznosti tovarne. Tako je tudi material na carini ležal večkrat dalj časa, medtem ko smo ga dobavitelju plačali že z avansi.
Povprečne obveznosti do dobaviteljev pa so bile v primerjavi s kupci tako majhne (4,759.000 N din), da upravičeno lahko rečemo, da je tovarna dober plačnik svojih dolgov.
V sami strukturi obratnih sredstev pa so se zaloge surovin, materiala in Dl obrnile
le štirikrat, nedokončana proizvodnja 14-krat, gotovi izdelki 48-krat in kupci 3-krat v letu. Vsa vložena sredstva v proizvodnjo pa se letno obrnejo manj kot dvakrat, kar pomeni, da se nam vložen denar vrne po polletni vezavi. Prihranek, ki ga tovarna lahko doseže s smotrno analizo — globalno gledano, leži še v zalogah tistih surovin, materiala in drobnega inventarja, ki leži predolgo na zalogah, medtem ko bo potrebno zaloge gotovih izdelkov povečati zaradi večje usmeritve v izvoz.
V	tovarni je bilo zaposlenih povprečno 1.713 ljudi, od tega po sistematizaciji delovnih mest 475 uslužbencev in 1.238 delavcev. Povprečno je na zaposlenega odpadlo 1.716 produktivnih ur, celotno število produktivnih ur pa je znašalo 2,968 245 ur. Z uvedbo prostih sobot se je fond razpoložljivih delovnih ur zmanjšal. Ker pa ni bil 42-urni delovnik povsod možen, so nekateri obrati ob konicah, nekateri pa skoraj vse leto delali brez prostih sobot.
Osebni dohodki so ob upoštevanju 184 plačanih ur na mesec znašali 942 N din, razmerje med grupo VSU in PKD pa je znašalo 1:3,1.
V	primerjavi s preteklimi leti pa rezultati v letu 1969
kažejo in obetajo tovarni i nadaljnji vzpon. Naj navei mo samo nekaj bistvenih poi kazatcljev:
Indeks
	69 tt
1. Fizični obseg	
proizvodnje	i«
2. Izvoz v $	25
3. CD po fakturirani	
realizaciji	Ul
4. Dohodek po fakturi-	
rani realizaciji	151
5. Sredstva za sklade	216
6. Vložena sredstva	12!
7. število zaposlenih	111
8. Proizvodnja/vložena	
sredstva	IH
9. CD/vložena sredstva	113
10. Dohodek/vložena	
sredstva	11!
11. Proizvodnja na	
zaposlenega	131
12. CD na zaposlenega	m
13. Dohodek na zaposle-	
nega	135
Za nadaljnji razvoj tovarne pa je potrebna popolna reali zacija rekonstrukcije obrati Uporov, dokončna sanacija obrata Feriti in tiste investicije v ostale elemente proizvodnega asortimana, ki so ekonomsko upravičene. Pri tem pa je pogoj zagotoviti potrebne vire obratnih sredstev za vsako nadaljnjo razširjeno reprodukcijo.
M. P.
	Konvertibilno področje	Nekonvertibilno področje	Skupaj
Upori	766.131	117.403	883.534
Potenciometri	173.286	155.969	329.249
Keramični kondenzatorji 138.899		20.603	159.502
Feriti	70.770	444	71.214
Magneti	25.294	—	25.294
Keramika	616	—	616
Žarnice	239	—	239
SKUPAJ	1.175.229	294.419	1,469.648
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiinmiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiii
Nabavna dejavnost v februarju
Glavni odjemalci naših izdelkov so Anglija, Italija, Vzhodna Nemčija in Amerika. Potrebe po naših izdelkih so na konvertibilnem področju še večje, tako da bo delež iz-
SKUPAJ
Planirana vrednost izvoza v letu 1969 je bila realizirana le s 85 96.
Problematika prodaje, ki vedno bolj stopa v ospredje, je zamujanje dobavnih rokov. Naročila izvoznih kupcev niso sortirana, kar povzroča težave v proizvodnji in njeno razdrobljenost. Drug problem pa, ki nastopa pri izvozu, je kasno obračunavanje faktur izvoza in tako tudi vključitev izvozne premije za konvertibilno področje v realizacijo. Ob večji vključitvi izvoza bo pravočasno obračunavanje teh faktur še toliko pomembnejše in upajmo tudi s strani izvozne organizacije ZP urejeno.
Prodaja na domačem trgu je bila v letu 1969 presežena za 15 94, kar je tudi vzrok za boljši finančni rezultat od predvidenega po planu. Prodaja na domačem trgu se m:'niša zaradi izgradnje lastnih kapacitet za proizvodnjo elementov našega največjega odjemalca El Niš. Zato je usmeritev v izvoz še toliko pomembnejša.
Proizvodni p'an v celoti ni bil dosežen, njegova realizacija maš-' 97 ";i. kar predstavlja 143 nrilij. M d>n po brutto planski ceni Rekonstrukcija uporov, ki je bila v letu 1969
voza v skupni prodaji v prihodnjih letih porastel. Kakšen je bil delež vrednosti realizacije v preteklih letih, je razvidno iz naslednjega:
100,0 100,0 100,0 100,0
realizirana še ni dala želenih rezultatov, zaradi težav, ki so nastale pri metalizad ji uporov, kar je v največji meri vplivalo na nedoseganje plana. Se vedno je zelo problematična proizvodnja polizdelkov za keramične kondenzatorje, katera tehnološko ni dognana in povzroča zelo nestabilno kvaliteto in velik — nihajoč izmet Zato je potrebna generalne rešitve prav ta proizvodnja, kajti brez stabilne kvalitete tudi končni izdelek — keramični kondenzator, ne more biti kvaliteten. Rešitev tega problema pa tudi ni v uvozu keramike.
Nabava materiala ni predstavljala resnejših ovir za realizacijo proizvodnje kljub poslabšanju stanja pri uvoznem materialu. Zaradi stavk, ki so nastopale na trgu niklja v Kanadi, je niklja primanjkovalo, njegova cena pa je zelo porastla. Obrat Magnetov je sicer s pravočasno nabavo ■ustvaril zadostne zaloge za daljšo proizvodnjo, tako, da ni bilo zastojev. Zaradi pomanjkanja niklja pa je nastal tudi problem pri nabavi ni-kljevega oksida.
Stalne težave, ki se pojavljajo pri nabavi, pa je pomanjkanje likvidnih sredstev.
Po poročilu ISKRA COMMERCE — NABAVNE ORGANIZACIJE so sc v minulem mesecu povečale dobave od naših železarn. Tako so nam poslale: Železarna Jesenice 443 ton. Železarna Ravne 246 ton in železarna Store 14 ton raznih železnih polizdelkov v skupni vrednosti skoraj dva milijona ND. Vzlic velikim težavam s jjreskrbo koksa niti mi, niti drugi odjemalci še niso občutili teh težav. NO pričakuje, da se bo to poznalo šele v marcu oz. aprilu.
Kot je NO poročala v minulem mesecu proizvajalci niso zadovoljni z novo ceno bakra t. j. 15,50 ND za kg. še v tebi mesecu pričakujejo namreč podražitev še za 1,50 ND pri kg, pri čemer vsekakor teže, da bi se izravnala domača cena bakra s svetovno.
»Valjaonica bakra« v Sevoj-nu in »Novkabcl« kasnita z dobavami. Zlasti slednji je v zamudi celo do 30 dni. NO mora zato stalno priganjati dobavitelja glede pošiljk.
Tudi položaj z aluminijem ne obeta nič dobrega. Napovedana je podražitev pri surovem aluminiju in njegovih zlitinah vsaj za 5 %, prav tako tudi za isti odstotek pri polizdelkih. Cilj tega je isti kot pri bakru — namreč »izravnava cen s svetovnimi«. Vrh tega »Tovarna aluminija in glinice« iz Kidričeva kasni z dobavami zaradi remonta peči. NO pričakuje, da se bo položaj kar se tiče dobav izboljšal v tem mesecu.
Pri panogi elektroindustrije je tovarna FKS iz Sveto-
zareva pohitela z dobavami lakiranih žic. Dokajšen Sortiment le-teh je na zalogi pri podjetju »Elektrotehna« v Ljubljani. Tovarna ELKA pa itak redno dobavlja pogodben material in le za malenkost kasni. Velike težave so le zaradi telefonskih priključnih vrvic od tovarne ELMOS iz Svetozarcvega. Potrebne so vsakodnevne telefonske urgence in tudi ekspresne pošiljke, sicer bi v ELEKTRO-MEHANIKI zastalo delo .
Glede ostalega elektroizola-cijskega materiala ni težav, dobave potekajo v redu. NO je sklenila še zadnje celoletne pogodbe z »Elektrotehno« in »Elektronabavo«, obe iz Ljubljane in o tem obvestila vse naše proizvodne organizacije.	•
Pri panogah 117 in 120 ni zastojev in težav. Opaziti je le, da nekateri naši dobavitelji samovoljno in mimo po-
godb skrajšujejo plačilne roke na svojih računih. NO je ustrezno ukrepala, da se to poslej ne bo več dogajalo, obvešča pa vse tovarne, da še naprej veljajo vsi plačilni roki pri sklenjenih celoletnih pogodbah.
V minulem mesecu je NO uvozila za potrebe naših organizacij za nekaj več kot 33 milijonov ND reprodukcijskega materiala in surovin, Skupno je uvozila v letošnjem letu izdelkov že v vrednosti nekaj več kot 42 milijonov ND in s tem že presegla planirano vrednost.
Stanje blaga na carinskih skladiščih v Ljubljani in Kranju se je spet povečalo in znaša zadnjega dne v februarju 408 ton. Ker plačujemo vsak dan za sleherni kg uvoznega blaga en- SD ležarinc, so to dokajšnji stroški.
Marjan Kralj
ISKRA, tovarna električnih aparatov,
Ljubljana, Savska c. 3
razglaša prosto delovno mesto VODJA NABAVE
Kandidati morajo imeti
—	doseženo visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
—	zaželjeno je aktivno znanje nemškega, angleškega ali italijanskega jezika.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega dela sprejema kadrovski oddelek tovarne do 27. ITI. 1970.
	1966	1967	1968	1969
Prodaja na domačem trgu	84,0	81,0	83,1	76,0
Izvoz	10,4	8.3	12,7	21,3
Ostalo	5,6	10,7	4,2	2,7
Slovesnost ob končani prvi fazi.,
(Nadaljevanje s 1. strani)
Obrnimo malo pogled v prihodnost!	■
Trdim, da je ta mnogo bolj otipljiva kot je bila sedanjost, gledana iz perspektive leta
1967.	Zakaj? Odgovor je preprost — imamo strokovnjake, sicer ne vrhunske, ampak takšne, ki poznajo delo in delajo z veseljem. Pri tem ne mislim samo na delavce CAOP, ampak tudi delavce iz organizacij, ki obvladajo postopke AOP. Ta pa je poleg računalnika bistven pogoj za nadaljnji razvoj AOP.
Ob zaključku še samo to, da je bila odločitev ISKRE v sofinansiranju nabave velikega računalnika pravilna, ker edino velik skupen računalnik omogoča nivo avtomatske obdelave podatkov, kot jo organizacije in podjetje potrebujejo. Poleg tega pa zagotavlja zaradi možnosti razširitve skladen in kontinuiran razvoj, čas, ko bodo organizacije lahko imele računalnik
doma, postaja realna prihodnost s to razliko, da bo to velik računalnik s priključki.
Predstavnikom organizacij, ki so nam stali ob strani v imenu kolektiva CAOP iskrena hvala. Posebej pa se zahvaljujem tovarišu Bukinisu, Šoštariču, Pompetu, Šurcu, Kačiču, Demšarju in Čebohi-nu za strokovno pomoč in podporo pri našem delu.
Za ing. Baumanom je spregovoril tudi vodja elektronskega računskega centra, magister Janez Grad in povedal nekaj besed o samem računalniku CDC in organizaciji ERC, nato pa je A. Staparski zbranim pojasnil potek obračuna osebnih dohodkov s pomočjo elektronskega računalnika CDC 3300.
Gostje so nato odšli v računski center, kjer so jim tudi praktično demonstrirali in pojasnili posamezne faze obdelave podatkov na računalniku.
Ob koncu te skromne slovesnosti po končani I. fazi,
... - 1

■ I
I
.¿.S
morda najpomembnejši za nadalnje uvajanje OAP in afirmacijo centra, so gostje skupno s strokovnjaki CAOP sedli k pogovoru, v katerem so imeli tako predstavniki naših tovarn, kot tudi zastopniki iz drugih podjetij vrsto tehtnih vprašanj, na katera so dobili ustrezne odgovore.
Ta skromna slovesnost je pokazala, da je bilo v sorazmerno kratkem času storjenega za AOP v ZP ISKRA že precej, čakajo pa še obsežne naloge da bo računalnik dal od sebe vse, kar pričakujemo in bo v pomoč pri nadaljnjem gospodarjenju.
V obratni menzi zbrani gostje poslušajo pozdravne besede generalnega direktorja ZP ISKRA Vladimira Logarja
.APARATI« LJUBLJANA
Visok porast proizvodnje, vendar po načrtu še premalo
Ob nedavnem svetovnem prvenstvu v umetnem drsanju v Ljubljani se je izredno izkazala ekipa: Marko Jurgele, dipl. ing.
-programer sistema, Iztok Krasnik in Zoran Trampuž — oba operaterja in Jelka Globočnik, ki je pripravljala podatke.
Podatki o ocenah drsalk in drsalcev, ki so merili svoje znanje na ledeni ploskvi v hali Tivoli, so v računski center v Stegnah prihajali prek teleprinterja in pa s snemanjem direktno s TV zaslona televizorja, ki so ga v na namen montirali v centru. V prvem primeru so po podatkih, prispelih po teleprinterju iziuknjali kartice, v drugem pa so jih direknto vnesli v računalnik tako, kot so se podatki prikazovali na semaforu * dvorani v Tivoliju.
Rezultate je omenjena skupina ob TV prenosih s pomočjo računalnika posredovala že eno minuto potem, ko je zadnji tekmovalec v disciplini oddrsal svoj program, kar je bilo doslej prvič v zgodovini drsalnega športa. Poleg celotnega vrstnega reda vseh tekmovlacev so sproti določali tudi trenutni Vrstni red tekmovalca, ki je pravkar zaključil tekmovanje, »ar je bila tudi novost letošnjega svetovnega prvenstva v Ljubljani.
Kartice so uporabili nato za končno kontrolo vseh vhodnih Podatkov, ker so ob koncu vsake discipline izdali protokol računskega centra tako, da so novinarji dobili že po dobrih 1® minutah kompletne rezultate, vodje ekip pa pozneje v hotelu.
Celotna izvedba preračunavanja rezultatov je potekala brez napak, kar je opravičeno izzvalo priznanje predstavnikov mednarodne organizacije za umetnostno drsanje — ISU, kakor •udi Evrovizije, Intervizije in naše TV.
sliki: ing. Marko Jurgele v razgovoru z direktorjem CAOP, ntg- Jožetom Baumanom.
Delovni kolektiv tovarne »Aparati« tudi v mesecu februarju ni dosegel z dinamiko začrtane proizvodnje, čeprav je bil skupni obseg zadolžitve za to tretjino višji kot v januarju. Dinamični načrt je bil namreč zelo visok ter je predvideval hitrejšo rast proizvodnje, kot pa smo jo doslej uspeli doseči. To dejstvo najbolje ilustrira podatek, da smo kljub mesečni realizaciji z 92,26 % dosegli tako visoko absolutno raven proizvodnje, da jo presega doslej le mesečna realizacija v decembru 1969, ki je bila za nekaj odstotkov večja.
Mesečno obveznost smo nekoliko ugodneje izpolnili pri nalogah za izvoz, kjer je kazalnik skupne proizvodnje 98,29%, medtem ko je proizvodnja za potrebe domačega tržišča bila dosežena samo z 91,78%. S temi podatki se je nekoliko spremenil tudi kazalnik kumulative. Tako smo proizvodni načrt kumulativno izpolnili z 82,02 %, od tega pri proizvodnji za izvoz s 87,61 odstotka, pri proizvodnji za domači trg pa le z 81,59%.
Ce iste rezultate pogledamo še po posameznih grupah izdelkov, opazimo zelo veliko razliko. Le-ti so bile prav v mesecu februarju še posebno močno izražene. Najboljše uspehe smo dosegli pri najmočnejši skupini-zaščitnih relejev, elementov za avtomatiko in pri signalno - varnostnih napravah. Tu je indeks mesečne izpolnitve dinamičnega načrta 103,71 % pri nalogah za domači trg in 104,98 % pri nalogah za izvoz. Najboljša je tudi kumu-lativa, saj je ie-ta pri obveznostih za domače tržišče dosežena z indeksom 89,26 %, za izvoz pa celo 96,12 %.
Nekoliko slabši so bili uspehi v skupini elektronskih naprav. Tu smo naloge v mesecu februarju za domače tržišče izpolnili s 66,53 % in s tem dosegli kumulativo 73,24 odstotka. Pri obveznostih za izvoz pa je bila mesečna zadolžitev izpolnjena s kazalnikom 47,99 %, kumulativa s 24,99%.
Največje odstopanje od dinamike smo zabeležili pač pri stikalnih aparatih, kjer je bila realizacija skoraj izpadla, saj smo izpolnili komaj 1,71 odstotka mesečne obveznosti in s tem dosegli komaj 20,35 odstotno kumulativno izpolnitev. S tem je bila že drugi mesec prekinjena tradicija, da smo proizvodne naloge prav v tej skupini mesečno in kumulativno vselej visoko presegali.
Pri rezervnih delih smo izpolnili 77,76% mesečnega načrta in s tem 48,81 % kumulative.
če zdaj poskušamo oceniti vzroke, ki so botrovali sicer izredno visoki ravni proizvodnje, vendar pa hkrati slabemu izpolnjevanju nalog po dinamičnem načrtu, moramo izločiti predvsem nekatere probleme, katerih nismo uspeli odpraviti, čeprav se nam skoraj že tradicionalno ponavljajo.
Med prvimi izmed teh problemov moramo omeniti dejstvo, da načrtovanja v vseli fazah šfe vedno nismo uspeli organizirati drsno in, da vse preveč statično obravnavamo letni načrt kot samostojno in
zaokroženo enoto. Tako ob vsakem novem poslovnem letu potrebujemo zagonsko silo in daljše startno obdobje, namesto da bi nadaljevali polet, ki ga dosegamo ob koncih poslovnih obdobij in tos konstantnim naporom in standardnim dvigom proizvodnosti. Zato v začetku leti vedno ugotavljamo izpade načrtovane realizacije, katero moramo kasneje doprinašati z največjimi napori.
Posebno občutni so tudi izpadi pri redni in tekoči preskrbi z reprodukcijskim materialom. Prav v startnem obdobju se število manjkajočih gradiv vselej izredno poveča, še zlasti pri gradivih iz uvoza. Takšno stanje povzroča jasno veliko desortiranost gradiv in zato na eni strani ugotavljamo pomanjkanje re< promaterlala in izpade proizvodnje, pa drugi strani pa se finančna vrednost zaradi slabšega odjema drugih gr»< div celo dviguje.
Pri statičnem obravnavanju poslovnega leta izstopajo šo posebej težave pri novi proizvodnji, oz. pri uvajanju novih tehnologij za vse tiste iz-
(Dalje na 7. strani)	;
■■■■BHntiBBBBHHBHiasiaiiaansEiiisitTtaaKuaBHa
Bf2BB0BBBi3BBUBBBBBBBBBBBB9BBBBBB3iBlSBBS3BBfl
»Superekspanzija« ljubljanskega gospodarstva in osebni dohodki
Gospodarstvo Ljubljane, ki daje s svojimi 25 % od skupnega števila zaposlenih v republiki kar 40 odstotkov skupnega dohodka, dosega že več let visoko stopnjo rasti. V preteklem letu pa je dalo takšne rezultate, da jih lahko okvalificiramo kot »super« ekspanzijo.
V preteklem letu je ljubljansko gospodarstvo povečalo svoj skupni dohodek (v primerjavi z 1968) za 26%, dohodek za 24 %, izplačila za bruto osebne dohodke in stanovanjsko izgradnjo za 25 %, akumulacijo za 24% itd. Poslovna realizacija se je v zadnjih dveh letih povečala za približno 40 %, pri čemer
se je število zaposlenih povečalo za 9.280 ljudi oz. za 9%,
POMANJKANJE DELOVNE SILE
Splošno ekspanzijo spremlja tudi ekspanzija v zaposlovanju in v rasti osebnih dohodkov. V preteklem letu je trgovina zaposlila okrog (Dalje na 5. strani)	.

Kje ¡e naša enotnost?
Ko prebiram časopis Združenega podjetja ISKRA, večkrat zasledim članke o raznih jubilejih dela. Tako nekateri kolektivi slavijo desetletnice, dingi petnajstletnice, nekateri pa le dvajsetletnico dela itd. Tudi proslave, darila ipd. so tako različna, da se človek nehote vpraša, čigavi pravzaprav smol? Tako npr. v nekaterih organizacijah dobijo jubilanti desetletnega dela tudi po 100.000 S din, drugje pa za dvajsetletnico le spominsko uro.
Precej podobno je z regresi ob dopustih kjer tudi ni enotnih kriterijev, za dan žena pa si sploh nismo na jasnem: obdaritev — da ali ne!? Precej podobno je tudi za otroke zaposlenih ob novoletnem dedku Mrazu.
Mnenja sem, da bi sindikat ZP lahko sprožil zadevno akcijo za poenotenje kriterijev, saj so zdajšni taki, kot da ne bi bili vsi člani združenega podjetja Iskra.
Prav bi bilo, da bi prek glasila »Iskra« dali zadevna mnenja tudi sindikati posameznih organizacij, prav tako pa tudi člani kolektivov.
ABC
»Elektromehanika«, Kranj
Močno presežen plan za februar
Tov. Anton Trojar je zaposlen kot kontrolor pri montaži asinhronskih motorjev v tovarni »Elektromotorji« Železniki
»ELEKTRONIKA« HORJUL V PRETEKLEM LETU
Kljub nekaj nad 90-odsfolni Izpolnitvi proizvodnega načrta uspešno poslovanje
Pomemben uspeh je poravnava vseh obveznosti tovarne do starega
žiro računa
Proizvodnja kranjske tovarne je bila v februarju močno nad planom, čeprav je bila zadolžitev v tem mesecu večja od januarske. Takšno preseganje plana ni kolektiv zabeležil v nobenem mesecu lani. Plan za februar je bil presežen za 14,8 %.
OBRATI — PANOGE °/o
Rotacijski stroji	110,8
Kinoakustika	119,0
Produkcija	332,3
Elektromeh. izdelki	135,9
Električni števci	108,4
Stikala	90,3
Telefonija	115,5
Merilne naprave	98,7
Orni mehanizmi	115,5
Orodjarna	154,6
Vzdrževanje	58,2
Skupaj tovarna	114,8
Rezultati kažejo, da je poprečna dnevna proizvodnja višja od predvidene s planom, še višja pa bi bila, če ne bi nekateri obrati imeli težave z dobavo materiala, če vzamemo v poštev oba meseca oz.
januar in februar, je plan presežen za 12,7 %, kar je vsekakor izreden uspeh. Primerjavo proizvodnje obeh mesecev za leto 1969 in 1970 kaže naslednja tabela:
OBRATI — FANOGE
Rotacijski stroji	119,6
Kinoakustika	129,6
Produkcija	106,0
EMI	119,2
Električni števci	90,0
Stikala	131,6
Telefonija	171,2
Merilne naprave	139,4
Urni mehanizmi	157,4
Orodjarna	99,9
Vzdrževanje	25,2
Druge storitve	111,8
Skupaj	124,4
Najvceje povečanje nasproti lanski proizvodnji v prvih dveh mesecih kaže telefonija, kar je v skladu s potrebami tržišča. Ker pa so povpraševanja na trgu vedno večja, bo treba tej panogi posvetiti še večjo pozornost in povečati proizvodne zmogljivosti.
Delovni kolektiv tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu v letu 1969, prvič po končani začasni upravi, v celoti samostojno in po notranji konsolidaciji proizvodnega programa in same organizacije, kakor tudi ob zadostnih naročilih, dosegel kljub vsem objektivnim in subjektivnim težavam prav dobre poslovne rezultate, o katerih to pot nekaj podrobnosti.
Planirano vrednost proizvodne v višini 21,609.161 N din je delovni kolektiv v 1. 1969 izpolnili 90,62 %, oz. v vrednosti 19,583.420 din. Nasproti
1.	1968 pomeni to za 29,65 % višjo proizvodno realizacijo. Delež posameznih proizvod-
nih skupin pa je bil pri tem takle: 22,35 % sprejemno-od-dajne aparature, 10,73 % regu-laoijski transformatorji, 8,44 odst. elektronski instrumenti,
12,08	% sestavni deli in storitve ter 1,34% CDC ploščice. Visoko najmočnejša pa je bila v strukturi proizvodnje udeležba elementov, katerih proizvodnja je dosegla 45,06 odst. celotne proizvodne realizacije.
Naj večji izpad proizvodnje pa je bil pri sprejemno-od-dajnih aparaturah in pri CDC ploščicah. Kupec je v marcu namreč iz že znanih razlogov ustavil vsa nadaljnja naročila, čeprav je bil sicer zadovoljen s kakovostjo, kot tudi z roki dobave.
log izdelkov iz prejšnjih let.
Za proizvodnjo jc bilo lani nabavljeno za 8,260.345 din reprodukcijskega materiala, od tega skoraj tretjino iz uvoza, Kar 97 % nabave potrebnega materiala je realiziral nabavni oddelek tovarne, ostalo, zlasti pa nabave v tujini pa je realizirala Nabavna organizacija. Medtem ko je nabava domačih materialov tekla dokaj zadovljivo in zaradi občasnih težav ni bistveno vplivala na proivzcdnjo, so sc pa pogosto krat pojavili zastoji pri nabavi uvoznih materialov, ker tudi dobavitelji zaradi konjunkture na tržišču, podaljšujejo dobavne roke in jih celo tudi zamujajo, kar seveda povzroča težave v proizvodnji.
Posnetek iz ročne orodjarne v tovarni »Avtoelektrika« Nova Gorica
V preteklem poslovnem letu jc tovarna prodala za 22,251.481 din svojih izdelkov in sicer to pomeni 98,5 % planirane letne prodaje po bruto prodajnih cenah — na domačem tržišču, medtem ko je bil dosežen slabši rezultat pri izvozu — le 53,4 °/o. Izpad v izvozu jc povzročila ustavitev naročil s strani CDC, kar je bil tudi osnovni izdelek tovarne za izvoz. Od celotne realizirane prodaje jc bilo 69,9 °/b izdelkov prodanih prek Iskra Commerce, ostalo pa je tovarna realizirala sama. Pri tem je pohvale vredno prizadevanje prodajnega sektorja tovarne v okviru Iskra Commerce, ki je dosegel razen ugodnega prodajnega rezultata tudi za 160 miliojnov S din znižanje obstoječih za-
Lani so bile zaloge materiala od prevzema do izdaje iz skladišča vezane povprečno 127 dni, kar jc bilo nasproti
1.	1968 (172 dni!) občutno bolje saj je bil dosežen boljši koeficient obračanja od planiranega. Delno narasle zaloge, na kar je predvsem vplivala spremenjena struktura proizvodnje, bodo v dokajšnji meri znižane v prvem letošnje® trimesečju, s finalizacijo spre; jemno-oddajnih aparatur, ki terjajo visoko vezavo obratnih sredstev.
Slabši rezultat je tovarna dosegla v pogledu terjatev. Le-tch je v celoti 8,540.955 d®, od katerih na Iskra Commerce odpade 7,062.375 din, ostalo pa na tovarne ZP Iskra ® i
(Dalje na 6. strani)
Tekmovanje z mopedi za GRAND PR1X Pržana
Že dolgoletna tradicija v Avtomatiki so tekme z mopedi ob Prvem maju. Vsako leto so se ljubitelji malih jeklenih konjičkov že dolgo pred napovedanim rokom pripravljali na ta veliki trenutek. »Sfrizirali« so motorje, da jih niti konstruktor ne bi več spoznal, mešali so vsa mogoča in nemogoča goriva in se med truščem motorjev in oblaki modrega dima borili za prvo mesto. Tekme so bile organizirane vsako leto na zadnji delavnik pred 1. majem. Proga vodi izpred Avtomatike skozi Glin-ce, Podutik. Dravlje nazaj na cilj pred Avtomatiko. Dolga je 8.800 metrov in speljana deloma po asfaltu, deloma po vaških poteh. Lani smo se odločili, da povabimo na tekme tudi druge Iskraše, seveda za prvič bolj potiho in v manjšem številu. Mnogi so se vabilu radi odzvali. Posebno pozornost — pa tudi malo zavisti — je vzbudil kolega iz Elementov, ki se je pojavil z dirkalnim mopedom. Toda ni okrogla samo žoga, tudi 'mopedov cilinder je tak. Kaj pomaga najboljši moped, ki pa v trenutku starta kratko-malo odpove? No, našemu kolegu želimo, da ga njegov konjič letos ne bo tako grdo izneveril.
Ker je lanski poskus, ko smo vabili tudi druge Iskraše uspel, smo predlagali športni komisiji pri Sindikalnem odboru ZP ISKRA, da uvrsti te tekme v razpored športne dejavnosti ISKRE. Predlog je bil sprejet. Dogovorjeno je bilo, da ostane za te tekme stalen organizator Avtomatika, kot stalen datum pa se določi zadnji delavnik pred 1. majem.
Letos bomo razdelili tekmovalce v dva razreda. V prvem razredu za katerega pričakujemo, da bo najštevilnejši, bodo tekmovali tisti, ki imajo mopede standardne izvedbe. Manjšo udeležbo, zato pa veliko bolj zagrizeno borbo pa pričakujemo v razredu specialnih mopedov. Za oba razreda bomo pripravili častna in praktična darila.
Pozivamo vse ISKRASE, ki jezdijo malo in vztrajne jeklene konjiče, da jih potegnejo iz drvarnic in kleti ter jih temeljito pripravijo za veliki trenutek. Točne propozi-cije bomo objavili v naslednji številki Iskre, prav tako pa jih bomo dostavili vsem športnim referentom tovarn v sestavu ZP ISKRA.
Sindikalna organizacija' Pržan
Posnetek z lanskoletnih motornih dirk v tovarni »Avtomatika« na Pržanu
Lepi uspehi smučarjev Iskre
Preteklo nedeljo je občinski sindikalni svet Kranj spet organiziral na Krvavcu sindikalne smučarske tekme, na katerih je sodelovalo prek 300 tekmovalcev iz kranjskih delovnih kolektivov. Med tek- -movalci je bilo lepo število Iskrašev, ki so tudi to pot zasedli nekaj dobrih mest v posameznih tekmovalnih razredih tako da tudi ti rezultati, ne samo naše zimskošportne igre, pričajo o razši-jenosti in kvaliteti smučarske dejavnosti v naših kolektivih. Tudi v ekipnem vrstnem redu so se najbolje odrezali smučarji iz ISKRE, v konkurenci smučarjev iz 44 sindikalnih podružnic.
Rezultati: moški do 30 let — 1. Stanko Sova (Iskra) 0:44,7, 2. Uroš Aljančič (SC Iskra) 0:45,0, 3. Franc Zarnik (Projekt) 0:45,0, 4. Milan Nadižar (Iskra) 0:45,4, 5. Matija Kramar (Elektro) 0:46,9,
6.	Peter Starc (KZ SZ Kranj) 0,47,3,	7. Marjan Čebokli
(Elektrotehn.) 0:47,5, 8. Milan Potočnik (SC Iskra (Elektro)
9. Tine Bernik (Elektro) 0:48,0, 10. Marjan Tepina (zasebni sektor) 0:48,7; moški nad 40 let — L Ferdinand Jocif (Projekt) 0:46,4, 2. Vinko Šarabon (Iskra) 0:48,3, 3. Janez Stražnik (SC Iskra) 0:51,8, 4. Janko Podgoršek (Elektro) 0:52,0, 5. Jože Župančič (Projekt) 0:55,1, 6. Bogdan Napokoj (SC Iskra) 0:55,2, 7. dr. Robič Andrej (Zdrav, dom) 0:58,3, 8. Ivan Boncelj (Elektro) 0:58,6, 9. Bajžc^ Mirko (Tekstilindus) 0:59,0, 10. Jože Pintar (Iskra)
0:59,2; moški od 30 do 40 let
— L Jamnik inž. Tomaž (Iskra) 0:48,6,	2. Rakovič
Ljubo (Iskra) 0:50,1, 3. Robas Janez (Gimnazija Kranj) 0:50,8,	4. Primožič Franc
(Gozdno gospodarstvo) 0:51,4,
5.	Rozman Jože (OŠ Luc. Seljak) 0:52,4, 6. Gorjanc ing. Janez (Tekstilni center) 0:52,8, 7. Kladnik Jože (Elektro) 0:53,3, 8. Udir dr. Milan (Zdravstveni dom) 0:55,8, 9.
Jaklič Branko (Iskra) 0:56,2,
10.	štular Janko (IBI) 0:57,6; ženske do 30 let — 1. Ivanka Berčič (Merkur) 0:57,0, 2. Križaj Marina (Tekstilindus) 0,57,8, 3. Brigita Česnik (Elektrotehnično) 0:58,1 4. Sagadin Milena (Tekstilni center) 0:59,3, 5. Zdenka Kristan (Sava) 0,59,8; ženske nad 30 let ■— L Rautner Jana (Zavarovalnica Sava) 1:03,2, 2. Oblak Meta (OŠ Lucijan Seljak)
1:07,4, 3. Jamnik Zdenka (OŠ France Prešeren) 1:15,4, 4. Jeras Marija (IBI) 1:17,5, 5. Tabar Marta (Iskra) 1:21,0.
Pokrovitelj tekmovanja je bila Creina. Ob zaključku naj tudi omenimo, da so kranjske delovne organizacije pokazale za to tekmovanje veliko zanimanje, saj so za tekmovalce pripravile mnogo lepih nagrad.
» Superekspanzija «...
(Nadaljevanje s 3. strani)
4.000 novih delavcev, industrija pa okrog 2.000.
Zaradi tako intenzivnega zaposlovanja (delno pa tudi zaradi odhoda delavcev v inozemstvo) se v Ljubljani že občuti pomanjkanje — v prvi vrsti kvalificirane — delovne sile. število nezaposlenih sc giblje med 1.200 in 1.400, tako, da povpraševanje po delovni sili precej presega »ponudbo«.
Pomanjkanje delovne sile in relativno hitra rast osebnih dohodkov povzroča veliko podjetjem precej glavobola. Kajti podjetja, ki niso v stanju izplačevati ustrezne osebne dohodke — ne samo da ne morejo dobiti nove strokovne delavce — marveč jim pre-
ti nevarnost čedalje hujšega odtekanja zaposlenih, zlasti strokovnjakov. V obstoječih ljubljanskih razmerah predstavlja velik napor prizadevanje, da bi zaslužila toliko dohodka, kolikor je neobhodno za »ustrezne« osebne dohodke. Cenijo namreč, da je povprečni osebni dohodek v 1969. letu že prekoračil 1.250 N dinarjev (17% v primerjavi z letom 1968). Mestni sindikalni forumi so boj proti vsem takim delovnim mestom (oziroma organizacijam), ki niso
v stanju zajamčiti dohodek v višini »celotne reprodukcije živega dela«: v ljubljanskih razmerah je to mesečno 1.000 dinarjev.
Delovnim organizacijam, ki ne morejo slediti takšni konjunkturi grozi nevarnost, da bodo brez prisilnih uprav in sodne likvidacije izginile s tržišča — že zaradi tega, ker jih bodo zapustili njihovi lastni (strokovni) delavci.
(Po EP, 16. 2. 1970) Mi-
a
a
Načrt tekmovalne proge za letošnje dirke
Popravek
Prav nič ni čudnega, da se je v naglici in pri tolikšnem številu udeležencev letošnjega veleslaloma v Kranjski gori primerila napaka. V končnih rezultatih je prišlo do pomote v tekmovalnem razredu štipendistov in dijakov poklicnih šol in sicer smo v našem listu zapisali, da se je v tem razredu uvrstil na odlično tretje mesto tekmovalec Milan Simčič, v resnici pa je to mesto z dobrim časom 0:51,4 zasedel Karl Štirn, učenec III. letnika Poklicne šole v Ljubljani in si tako priboril pokal in diplomo, medtem ko tekmovalec Milan Simčič sploh ni nastopil. Prizadetima se na tem mestu za neljubo pomoto, ki pa izvira iz uradne liste rezultatov, opravičujemo in s tem naita-lo pomoto popravljamo.
ti
e
n
BH
t;
E»
Občinski sindikalni svet Kranj
OBVESTILO
Tako kot v preteklih letih bo tudi v letošnjem letu občinski sindikalni svet organiziral skupno z vodstvi sindikalnih organizacij po delovnih organizacijah letovanje socialno šibkih članov sindikata v pred in po sezoni.
Predlagamo, da bi letos omogočili letovanje:
L Članom sindikata, ki imajo slabo socialno zdravstveno stanje.
2. Da pod spodaj navedenimi pogoji letujejo tudi tisti člani sindikata, ki so pokazali prizadevnost in aktivno delali v samoupravnih organih, sindikalni organizaciji in ostalih dražbeno-političnih organizacijah.
Letovanje za zgoraj naštete kategorije bi trajalo 10 dni in to v Ankaranu, Novigradu in Strunjanu.
Cene letovanja za enkrat še niso znane. Ko bodo znane cene in sporočene sindikalnim organizacijam •predlagamo, da se stroški letovanja enakomerno porazdelijo na:
—	posameznika
—	sindikalno organizacijo oz. delovno organizacijo
—	občinski sindikalni svet za tistega, ki ga določi sindikalna organizacija za letovanje.
člani sindikata bodo lahko letovali v dragi polovici maja, prvi polovici junija in v septembru mesecu.
Točen razpored letovanj in cene vam bomo sporočili takoj, ko bomo z njimi razpolagali.
Prosimo vodstva sindikalnih organizacij, da pričnejo z akcijo zbiranja prijav za letovanje po navedenih kriterijih.
Kljub nekaj nad 90-odstotnl Izpolnitvi proizvodnega načrta uspešno poslovanje
(Nadaljevanje s 4. strani)
druge zunanje kupce. Koeficient obračanja plačil s strani Iskra Commerce je bil 1.66 (povprečni plačilni rok 217 dni. za ostale kupce — tovarne ZP Iskra in druge pa okrog 90 dni!). Medtem ko je bil 1. 1968 skupni koeficient obračanja obratnih sredstev 1.45, se je le-ta lani dvignil na 2.00, oz. so se terjatve z 10,023.679 ■ din znižale na 8,540.955 din, razumljivo pa to kljub temu bistveno vpliva na primanjkljaj obratnih sredstev.
Kljub temu pa je lansko poslovanje omogočilo, da se je tovarna v Horjulu otresla velikega bremena — obveznosti do starega žiro računa, saj je lani poravnala 3,945.733 din teh obveznosti in ji je za letos ostal le še neznaten delež.
Poslovnih uspeh tovarne v
1.	1969 lahko vrednotimo kot uspešen tudi s stališča, da ta proizvodnja zahteva visoko opremljenost dela, da pa tovarna razpolaga z dokaj iztrošenimi delovnimi pripravami. Zato je bila povsem upravičena povečana stopnja amortizacije v zadnjih dveh letih, saj je več kot nujna čim prejšnja obnova opreme in modernizacija proivodnje. Ob povprečni zaposlenosti 317 delavcev, se je lani delno omejila fluktuacija delovne
sile, kar je verjetno posledica povišanih osebnih dohodkov, kljub temu pa predstavlja zlasti pridobivanje potrebnega visokostrokovnega kadra še vedno velik problem, kajti tovarna je odmaknjena in vsakdo si želi delati čim bliže doma.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega se je lani dvignil na 938 din, oz. se je povišal za 4,2 % nad planiranega. Na to je predvsem vplivalo nižje število zaposlenih, kot je predvideval letni plan.
V letu 1969 je tovarna »Eiektronika« ustvarila 18 milijonov din celotnega dohodka, kar je po letnem planu
93,7	%. V strukturi celotnega dohodka zavzemajo porabljena sredstva 55p °/o, odtod toliko višja udeležba dohodka. Višina realizranega celotnega dohodka, dohodka, porabljenih sredstev in vkalkuliranih osebnih dohodkov so sorazmerni ustvarjeni proizvodnji, ker pa realizacija proizvodnje ni bila 100 %, je zato tudi dohodek ustrezno nižji. Stroški vkalkuliranih pogobenih in zakonskih obveznosti so v pretežni meri fiksni in obremenjujejo proizvodnjo negle-de na njen dejanski obseg.
številke kažejo, da sta se v primerjavi z rezultati v 1. 1968 lani izboljšali tudi produktivnost dela in rentabilnost in
ISKRA KOMMERCE V ZDRUŽENEM podjetju ISKRA KRANJ LJUBLJANA, Kotnikova 6
sprejme v redno delovno razmerje več sodelavcev na naslednja delovna mesta:
PROJEKTANTE v Biroju za avtomacijo železnic
1.	Za razvoj in projektiranje energetskih naprav in naprav za zaščito pred vplivi električne vleke.
2.	Za projektiranje telekomunikacijskih naprav.
Pogoji:
—	diplomirani elektroinženir oz. inženir — šibki tok
—	odslužen vojaški rok
—	zaželena praksa
KORESPONDENTE v izvoznem sektorju
Pogoji:
—	aktivno znanje nemškega jezika
—	končana ESš oz. Višja administrativna šola
—	znanje strojepisja
—	zaželena praksa
KNJIGOVODJA
v finančno računovodskem sektorju za dela v finančnem knjigovodstvu m saldakontiju
Pogoji:
—	končana ESS
—	zaželena praksa	.
ADMINISTRATORJE
za dela na izvoznem in domačem področju
P ogoj i:
—	končana dvoletna administrativna šola
—	zaželena praksa
Osebne dohodke v naši organizaciji določa Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
Cenjene ponudbe, prosimo, pošljite na naslov: ISKRA COMMERCE. Kadrovska služba, Ljubljana,
Masarykova 15.
■■
■fl
sicer produktivnost za 31,9 %, rentabilnost pa za 7,8 %.
Čeprav se je v tovarni v Horjulu lansko poslovno leto končalo z ugodnimi rezultati, bo treba z boljšo interno organizacijo doseči še uspešnejše poslovanje. Zlasti bo treba do največje mere zmanjšati težave s preskrbo z materialom, kar najbolj neugodno vpliva na potek proizvodnje. Vse sile pa bo treba vložiti tudi v izterjavo zapadlih terjatev, saj le-te najbolj negativno vplivajo na likvidnost in še povečujejo primanjkljaj obratnih sredstev. Obstajajo vse možnosti, da z boljšo organizacijo in večjo plansko disciplino v letošnjem poslovnem letu tovarna doseže če boljše poslovne rezultate, zato pa so seveda potrebni skupni napori in prizadevanje vseh služb v tovarni.
•	-A-
»AVTOELEKTRIKA«
Povečanje štipendije
Na 10. zasedanju so člani DS sprejeli sklep, da se poveča višina štipendij učencem poklicnih šol, dijakom srednjih šol in študentom višjih in visokih šol. Z veljavnostjo od 1. marca 1970 dalje se za navedene izplačujejo naslednje štipendije:
Učenci poklicnih šol
Ocene:	2	3	4	5
I.letnik	100	120	140	160
II.letnik	120	140	160	180
III.letnik	140	160	180	200
Dijaki srednjih šol				
Ocene:	2	3	4	5
I. letnik	200	230	250	270
II.letnik	230	260	280	300
III.letnik	260	290	310	330
IV. letnik	290	320	340	360
Študenti visokih in višjih šol				
I.letnik	320	340	360	380
Ocene:	2—2,9	3—3,4	3,5—3.9	4-5
II.letnik	360	380	400	420
III.letnik	400	420	440	460
IV. letnik	440	460	480	500
Absolventu pripada na štipendijo, ki jo je prejemal v četrtem letniku še 100 din.
Višino novih štipendij se vnese v Pravilnik o izobraževanju in pripravniški dobi tovarne.
Diplome na razprodali
Nekaj podjetij, v glavnem iz Slovenije, je dobilo pred kratkim industrijske inženirje. To so, kot so nam povedali, prvi strokovnjaki te vrste v Ljubljani, sicer pa zelo redki v državi.
■ ■
■■
■■
■■
m
■ B
BB
BB
BB
Da si bomo takoj na jasnem: ti inženirji si niso pridobili diplom na tehničnih fakultetah v Ljubljani in ne v klopeh Visoke tehnične šole v Mariboru, oziroma v njihovih številnih odsekih v večjih delovnih organizacijah. Teh šol ti ljudje sploh niso obiskovali. Diplome so jim podeljene na podlagi sklepov samoupravnih organov delovnih organizacij, v katerih so zaposleni. Takšne titule so jim dodelili v skladu z določili njihovih pravilnikov o izobraževanju »kot znak priznanja za veliko strokovno znanje in za dobro vodenje«. Kaj vse se dogaja! Kolektivi delijo akademske stopnje, komur želijo, kot da gre za medaljo za hrabrost ali za nagrado za življenjsko delo.
Ta pojav začenja povzročati skrbi. Kajti že dalj časa je v navadi, da se — mimo rednega šolanja na vseh nivojih — organizira še posebna oblika dopolnilnega tako imenovanega funkcionalnega izobraževanja. Na ta način naj bi bilo omogočeno ljudem, ki so si že pridobili formalno izobrazbo, nenehno spremljanje razvoja tehnike in znanosti ter tehnologije proizvodnje in tržišča: da bi svoje znanje, pridobljeno v šolskih klopeh, lahko konfron-tirali s prakso. Takšne funkcije opravljajo z različnim uspehom šolski centri pri delovnih organizacijah; v zadnjem času pa so se začeli ukvarjati s tem delom tudi visokošolski instituti.
Posamezniki — brez zadostnih šol, a na vodilnih mestih — pa so izkoristili to dobrohotno idejo kot priložnost, da se tudi sami na lahek način prikopljejo do diplom. Tako so se v pravil-
nike podjetij začela infiltrira-ti določila: da se v znak priznanja za uspešno vodenje podelijo naslovi industrijskih inženirjev! Tako so storili na primer v Tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani in še v nekaterih drugih kolektivih.
Kaj to dejansko pomeni? Z naslovom industrijskega inženirja se tisti, ki ima de faeto samo nižjo strokovno izobrazbo, enači z inženirji.
ki imajo visokošolsko izobrazbo in prakso. Le s to razliko, da ima novo pečeni »industrijski inženir« še to prednost — da je že v delovnem razmerju in da ga podpirajo določeni vplivni krogi v podjetju. »Domači krog« se torej zapira in s tem prenehajo vse šanse, da bi prišla delovna organizacija do novih, šolanih strokovnjakov, ki poznajo sodobno tehnologijo.
(Po NIN, 9. 2. 70) Mi—
S konference mladih
Po blejskem seminarju vodstva mladih, po seznanitvi s problematiko mladine v kranjskih šolah, tovarnah in na terenu, po sprejetem polletnem program udekivZMS v gospodarskih organizacijah, je PK ZMS Elektromehanike na svoji 6. seji 3. 3. 1970 obravnavalo in sprejelo sklepe seminarja ter se ob tem odločilo za konferenco mladih Elektromehanike s temami:
—	mladina v samoupravnih odnosih
—	kadrovska politika
—	izobraževanje,
—	pripravništvo
—	učenci v gospodarstvu
—	sistematizacija.
Predsedstvo hoče zagotoviti
udeležbo mladih na vseh seminarjih, ki jih organizira OK ZMS in PK ZMS, namerava pa tudi oragnizirati posvete z osnovnimi organizacijami ZK in sindikata v obratih. Posveti naj bodo stalni in morajo mladim zagotoviti izvajanje sklepov predsedstva, ki bo pripravilo dveletni program.
Predsedstvo se zaveda, da je treba skrbeti za osveščanje mladih v gospodarski organizaciji kranjske »Iskre«, kar bo ob pomoči PK delo sekretariatov. Predsedstvo se bo
zavzemalo za takšno sistematizacijo delovnih mest, ki bo temeljila na izobrazbi in sposobnosti, končno stališče pa bo dala konferenca. Ob tem se bo zavzemalo tudi za možnost izobraževanja ob delu in reševalo probleme pripravništva.
Ugotovljena je tudi nujnost, da bo novim delavcem na uvajalnih seminarjih treba več spregovoriti o delu mladinske organizacije in v isto mlade tudi vključevati.
Predsednik PK ZMS Elektromehanike, tov. Stane Draksler je poudaril svoj predlog kadrovski komisiji, da je nujno navezati stike s štipendisti Elektromehanike, ker je le-ta dolžna poiskati možnost vključevanja omenjenih v delo predsedstva, ki bo tudi organiziralo več seminarjev za vodstva svojih komisij in zagotovilo udeležbo mladih na seminarjih, organiziranih P° OK ZMS in PK ZMS ter končno — tudi pripravilo predloge mladincev, ki bodo voljeni v samoupravne organe tovarne: z njimi bo nujen posvet, po izvolitvi pa se jim bo nudilo vso pomoč, ki jo bodo potrebovali.
— monos —
L'
Iz sklepov
samoupravnih organov
ZDRUŽENO
PODJETJE
S službenega potovanja
SKLEPI 2. SEJE ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO PODJETJA ISKRA Z DNE
13.	3. 1970 V LJUBLJANI
• Odbor za poslovno politiko ZP sprejma na znanje poročilo o poslovanju začasne uprave Tovarne orodja Ljubljana v mesecu januar in februar 1970 in ga predlaga delavskemu svetu ZP v obravnavo.
Delavskemu svetu ZP sc predložita v potrditev tudi pogodbi med ZP ISKRO in Tovarno orodja, in sicer sanacijska pogodba in organzacij-sko-statusna pogodba.
Odbor za poslovno politiko ZP zadolžuje odbor za začasno upravo Tovarne orodja in strokovne službe ZP, da razgovarjajo z vodstvi posameznih Iskrinih organizacij, predvsem zavoda za avtomatizacijo, Elementov in Elektro-mehanike, za pridobitev strokovnjakov, ki bi delali v Tovarni orodja, zlasti je potrebna pridobitev računovodje, šefa konstrukcije in šefa kontrole.
Rok' — konec meseca marca t. 1.
Generalni direktor ZP se pooblašča, da lahko delavskemu svetu ZP predlaga spremembo sestava sedanjega odbora za začasno upravo Tovarne orodja z ozirom na to, da so nekateri člani odbora za začasno upravo preveč zaposleni na svojih delovnih mestih izven Tovarne orodja.
® V zvezi s predlogom Tovarne kondenzatorjev Semič za razširitev predmeta poslovanja te tovarne predlaga odbor za poslovno politiko ZP delavskemu svetu ZP, da sprejme naslednje sklepe:
L Registracija predmeta poslovanja ZP ISKRA KRANJ se razširi še na: projektiranje, izdelava, instaliranje, montaža, vzdrževanje in popravljanje orodij in strojev ter opreme za proizvodnjo izdelkov in naprav lastnega proizvodnega programa.
(Nadaljevanje s 3. strani)
delke, katerih obsega proizvodnje bistveno povečujemo. Uvajanje razširjenih proizvodnih linij, njihova opre-Ba in priučevanje novih delavcev je skoraj nemogoče v načrtu enega leta, saj so pr-W priprave potrebne že mno-8° prej, preden bo montaža ™ija dajala 100 % učinek. Planiranje teh priprav je po-Pavadi zelo grobo in so za-j° tudi odstopanja — največkrat v podaljšanju tega obdobja — zelo velika. To se ?°tna posebno v začetku leta 111 ta problem je tudi eden
2.	DS ZP ISKRA KRANJ daje soglasje na 5. sklep 9. zasedanja DS Tovarne kondenzatorjev Semič v ZP ISKRA KRANJ z dne 16. 2. 1970 o razširitvi predmeta poslovanja Tovarne kondenzatorjev Semič še na:	.
1.	razvoj kondenzatorjev;
2.	projektiranje in proizvodnjo opreme za proizvodnjo kondenzatorjev;
3.	projektiranje, proizvodnjo, servisiranje in montažo opreme za kompenzacijo jalove energije.«
ELEK:TROMEHANIKA
SKLEPI 22. SEJE UPRAVNEGA ODBORA TOVARNE (10. marca 1970)
Upravni odbor je bil seznanjen s sklenitvijo pogodbe z ISKRA Commerce za nabavo blaga iz uvoza ter za prodajo in servisiranje proizvodov tovarne.
Upravni odbor je obravnaval poročilo o izpolnjevanju proizvodnega plana tovarne v januarju in februarju letošnjega leta. Iz poročil je raz- ' vidno, da tovarna dosega ugodne rezultate, saj je v januarju presegla svojo nalogo za 10,5 %, v februarju pa za
14,8	%. UO je obravnaval tudi poročilo o realizaciji izvoza v januarju. Plan izvoza tovarne je bil v januarju dosežen s 100,81 %; plan Iskra Commerce za našo tovarno pa s 128,27%.
Upravni odbor je obravnaval poročilo obrata orodjarne in v tej zvezi sprejel naslednje sklepe:
a)	Kapacitete orodjarne je nujno obdržati v tej sestavi, da bo možno izpolniti naloge, ki jih ima orodjarna predvidene za letošnje leto.
b)	Da bo orodjarna lahko zmanjšala število duplikatov stanc za množinsko izdelavo štancanih delov, mora sedanja jekla menjati z vzdržlji-vejšimi.
c)	Tehnične službe naj pregledajo možnost za investiranje predelave kalilnice v orodjarni.
izmed vzrokov letošnjega zaostajanja za proizvodnim načrtom.
Računajoč na to, da bomo lahko kmalu prebrodili marsikatero od teh ovir, upamo, da bo v naslednjih mesecih realizacija lahko boljša in, da bomo tako mesečne načrte kot tudi kumulativo dosegali in celo presegali. Že zdaj pa moramo začeti pripravljati osnove za drugačno plansko sistematiko, ki bo omogočila v naslednjem letu odpraviti pomanjkljivosti, katere letos ob začetku poslovnega leta ponovno ugotavljamo.
•ir
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ob svojem obisku na švedskem si je ing. Marjanca Kobe iz ZZA imela priložnost ogledati tudi enega izmed oddelkov podjetja L. M. Ericsson. Podjetje L. M. Ericsson zaposljuje 40000 ljudi in ima tovarne po vsem svetu. Področje njegove dejavnosti je telefonija, telefonske centrale, prenosne linije, industrijska avtomatizacija ter elementi zanje, predvsem releji, konektorji in kabli. V sklopu koncerna je tudi tovarna elementov RIFA.
Oddelek, ki ga je ing. Marjanca Kobe obiskala, razvija in preskuša elemente in obsega šest grup: magneti, polprevodniki, kremenovi kristali, upori in kondenzatorji, elektromehanski elementi in kontakti. Poleg teh ima tudi laboratorij za preskušanje na vplive okolja. Ti laboratoriji preskušajo po naročilih FTL tudi za njihove potrebe. Izvajajo tudi dolgotrajne preskuse za ugotavljanje zanesljivosti komponent pod različnimi obratovalnimi pogoji; nekateri tečejo že po več let.
Za merjenje polprevodni-ških elementov v teku preskušanja zanesljivosti imajo avtomatsko napravo, v katero so vgradili usmernik, numerični voltmeter in registrator, drugo pa • so izdelali sami. Naprava zasleduje 10 parametrov drugega za drugim. Podatki na perforiranem traku se statistično izvredno-tijo na računalniku v hiši.
Preskusi zanesljivosti uporov tečejo v posebej prirejenih komorah s povišano temperaturo brez zračnega pretoka (temperaturne razlike v komori ± 3“C od nastavljene temperature dosežejo s porazdelitvijo grelcev v plašču komore in primemo namestitvijo vzorcev v komori).
Elektrolitske kondenzatorje preskušajo že 10 let na temperaturi 60" C pri normalni električni obremenitvi.
In zdaj še nekaj besed o opremi teh laboratorijev. V teh laboratorijih imajo veliko več merilnih instrumentov za merjenje parametrov elektronskih komponent, kot jih imamo mi: merilnik impedance uporovnih elementov v širokem frekvenčnem območju, precizni mostiček za merjenje kapacitivnosti in izgub-nega kota pri visokokvalitet-nih kondenzatorjih, röntgenski aparat, polaroidne komore, mikroskopi, spektrometri, merilce površinske temperature z detekcijo infrardečih žarkov, avtomatska naprava za istočasno merjenje več parametrov transistorjev in integriranih vezij, »He leak detector« za ugotavljanje tes-nosti inkapsuliranih elementov, merilniki šuma uporov in transistorjev, naprava za merjenje ionizacijske napetosti v dielektrikih, merilniki faznega kota, digitalni volt-metri in ohmmetri z avtomatskimi preklopnimi sistemi in printerji, majhna namizna
Faradayeva kletka, kombinacija dveh komor s transportom za preskušanje hitrih sprememb temperature po programiranih ciklih, naprava za preskušanje spajkljivosti po metodi kapljice (oba preskusa pri nas še grobo impro vizi ramo), naprave za preskušanje na udarce, ne-harmonične vibracije, centrifuga za konstantni pospešek s programatorjem in seveda vse opremljeno z rekorderji obratovalnih, okolnih in merjenih parametrov. V FTL lahko kombinirajo preskus na vibracije s povišano temperaturo. Povsod imajo po več prostorov s standardnimi atmosferskimi pogoji za meritve, klimatiziranih na 23° C na 50 % r. v., prostor termo-statiran na 40° C, kjer imajo nameščene posode, v katerih ustvarjajo razne vlage z nasičenimi solnimi raztopinami.
Univerzalnih klimatskih ko-
na Švedsko
mor, kot so naše ni bilo videti.
Imajo komore za vlažno ciklično temperaturo in pa veliko število cenenih komor za nizke temperature na bazi C02 ter komore za visoko temperaturo brez vlage za vsako standardno temperaturo 40, 55, 70, 85, 100, 125, 155 itd. stopinj C. Te, razmeroma preproste komore so nabavili brez dodatne opreme, dodelali so jih sami in' sicer tako regulacijo temperature, zaščito, dovode in priključke, itd.
Kot je razvidno iz navedenega je laboratorijska oprema za raziskave in preskuse elektronskih komponent precej bolj popolna kot v naših laboratorijih, kjer smo prisiljeni opremo za mnoge preskuse sami improvizirati. Ne samo pri preskusih zanesljivosti, temveč tudi pri tipskem preskušanju, pa je veliko postopkov že avtomatiziranih.
■a
■ B
■H
BW
■	B EH ■■ EH S3
■	H Ha E3 BS EH
■	■ EH E3 ti» ■ H
feH ■ 8 E9 El
ISKRA
Tovarna
elektronskih instrumentov HORJUL
v sestavu ZP ISKRA KRANJ
oglaša prosto delovno mesto SEKRETARJA TOVARNE POGOJ:
a)	diplomiran pravnik in 3 leta prakse;
b)	višja šola upravne, pravne ali kadrovske smeri s 6-letno prakso
Izkušenim pa tudi mlajšim strokovnjakom za področja priprave, proizvodnje, kontrole in komerciale nudimo interesantne delovne naloge s področja elementov za elektroniko, elektronskih instrumentov, radijskih naprav in elektromehanskih elementov.
K sodelovanju rabimo zlasti:
inženirje in tehnike šibkega in jakega toka;
inženirje in tehnike strojništva;
ekonomiste in ekonomske tehnike za komercialo, analize in obdelavo podatkov na elektronskem računalniku; pravnika;
KV delavce galvanizerje;
KV delavce orodjarske, kleparske in drugih kovinskih strok
Naša pripbročila so:
8-umI nedeljen delavnik; od aprila do septembra vse sobote proste; zagotovljen prevoz na delo in nazaj; lepo delovno okolje in
permanentna rast poslovnega uspeha tovarne.
Tovarna vabi k sodelovanju
PRIPRAVNIKE: študente in dijake, ki so ali še bodo
končali šolanje:
na strojni in elektro fakulteti — š. t. na ekonomski fakulteti
na srednji tehniški .šoli strojne, elektro, ekonomske smeri in na srednji 4-letni upravno administrativni šoli.
■■
»a
II
19
Hfl
»a
Bia
»ISKRA«
Tovarna za elektroniko in avtomatiko LJUBLJANA - PR ŽAN
v sestavu
ZP »ISKRA« — KRANJ
vabi
k sodelovanju:
VEC DIPLOMIRANIH STROJNIH INŽENIRJEV II. ali I. stopnje
in strojnih tehnikov za različna delovna mesta v konstrukciji, razvoju in kontrolni službi VEC KVALIFICIRANIH RADIOMEHANIKOV za dela na področju televizije OBRATNEGA ELEKTRIČARJA za vzdrževalna dela STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za vzdrževalna dela
Zaželena je praksa in odslužen vojaški rok.
Pismene ponudbe, z obširnimi podatki, pošljite gornjemu naslovu.	,
g
Visok porast proizvodnje, vendar...
Zima nas je zvabila na Zelenico
Sindikalne blagajne v tehničnih službah tovarne »Elek-tromehanika« Kranj nelikvidnost še ni načela. Denarja je ostalo celo za izlet. Prijav je bilo kmalu dovolj, le kraj je bilo treba določiti. Pa so se »staknile brihtne« glave in odločile, da se popeljemo na Zelenico kjer je najmanj težav s prevozom in s čakanjem na žičnici. Zaradi popestritve izleta je bilo pripravljeno tudi tekmovanje in prehodni pokal za "najboljšega smučarja.
Kompasov avtobus je v soboto odpeljal pisano druščino proti Ljubelju. Vsakdo je imel v žepu karto za vožnjo z avtobusom in žičnico, pa še enolončnica je bila na razpolago. Kar dobra ideja in še cenena povrhu.
Smuči so bile hitro na nogah. Z žičnice so se na srednji postaji še videli sledovi plazu. Teptalec je dobro opravil delo, zato je bil spust kar dober. Zgoraj v bregu so delavci popravljali okvare na stebrih, nekje daleč v megli pa se je slišalo hrumenje teptalca, ki je grizel najhujše strmine in jih pripravljal za prihodnje dni.
Vratca so bila kmalu postavljena in začel se je boj za sekunde. Takrat so ženske rade volje prepustile prednost moškim. Zamah z zastavico je bil znak za Vinka in Ivana, ki sta merila čas. Zvone se je prvi pognal po strmini. Šlo je, trema je bila premagana. Danilo je bil eden od kandidatov za prvo mesto, toda strokovnjaki so ocenili, da je pazil bolj na stil kot na čas. Niko in Janez sta si že na začetku začela
nabirati sekunde. Ni jima bila dovolj sama vožnja, pa sta začela telovaditi med vratci in mimo njih. Predstava 1 A s črtico — so ju ocenili ostali. Potem je Rudi pokazal svoje znanje (pravijo, da ga je nabiral v Badgasteinu). Kazalec ni opravil niti enega kroga, ko se je že ustavil za ailjnimi vratci, še ena taka vožnja, pa bo pokal njegov. Trinajst se jih je pognalo dvakrat proti cilju, vmes pa so prišle na vrsto tudi ženske. Pavla, Majda in Minka so vozile bolj previdno, zato se je to poznalo tudi na času. Za konec so se spoprijeli med seboj še najmlajši udeleženci izleta. Medtem se je nekje ob poti Anica skušala postaviti na izposojene smuči. Videti je bilo, da je že pozabila lekcijo o ustavljanju, še sreča, da je bil sneg rahlo steptan, kajti njene akrobacije niso bile niti najmanj primerne za trdo ' podlago.
Po kosilu je sledila prosta smuka in razdelitev nagrad. Rudi je bil zelo ponosen na pokal, ki so ga dobro zalili z »biserom«. Tudi Pavla je bila zadovoljna s steklenico »fruškogorskega«.
čas je priganjal, treba bo domov. Ni nas motil sneg, ki se je začel usipati iz sivega neba. Le gamsu visoko med skalami snežinke niso mogle biti všeč. Previdno se je smukal okoli pečine in redko je upal na plaz-, koder je iz snega štrlelo nizko bukovje. Se dobro, da bo kmalu pomlad. Ko se bo grel na soncu pod Begunj ščico, bomo mi že razmišljali o novem izletu.
Zlata
Strelci iz Elcktromehanike so se spet izkazali. Po resnih pripravah v prvih dveh mesecih letošnjega leta so med kranjskimi ekipami zasedli v ligaškem tekmovanju odlično drugo mesto. Boljši so bili tekmovalci iz družine »Stane Kovačič« na Primskovem.
Pred kratkim so naši strelci priredili četveroboj ekip iz škofje Loke, Primskovega in čirč ter Iskre. Po končanem tekmovanju so bili še sami presenečeni. Prehiteli so celo ekipo »Kopačevina« iz škofje Loke, kateri v zadnjih nekaj letih nikakor niso bili kos. Takole so se razporedile vrste:
L Iskra	2048	krogov
2.	Kopačevina 2041 krogov
3.	Stane Kovačič 2032 krogov
4.	Tone Nadižar
čirče	1973	krogov
Največji uspeh pa je vsekakor dosegel v nedeljo član ekipe SD »Iskra«. Na tekmovanju za Zlato puščico je pri-streljal najboljši rezultat in osvojil trofejo za letošnje leto. Poleg njega so se uvrstili
v v •
puscica v
dobro tudi Černe, Rozman in Malovrh, ki bodo skupno s Frelihom lahko nastopili na finalnem republiškem prvenstvu.
Rezultati:
L Frelih — Iskra	549
(23 desetic)
V nedeljo, dne 15. marca je bilo v Škofji Loki občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu.
Zmagala je ekipa tovarne elektromotorjev ISKRA — Železniki s časom 4:33,4 pred ALPLESOM Železniki (4:39,2), LTH — Škofja Loka, ELRO
—	Škofja Loka in JELOVICO
—	Škofja Loka.
Tako je ISKRA Železniki že drugič osvojila prehodni pokal Občinskega sindikalnega sveta.
Iskri
2.	Naglič — S. Kovačič 549’ (19 desetic)
3.	žagar — S. Kovačič 534
4.	Černe — Iskra	529
9. Rozman — Iskra
10.	Malovrh — Iskra 524
B.	M.
»Iskre« -
Med posamezniki so se tekmovalci iz ISKRE uvrstili takole:
Ženske:
L Stanka Kemperle (55,4)
3.	Minka Gartnar
4.	Cveta Tolar Starejši člani:
5.	Jože Benedičič Člani z razredi:
2.	Ivan Mohorič (50,9)
5.	Tone Lotrič
člani brez razreda:
3.	Tone Gartnar (52,2).
š. M.
ZAHVALA
Ob smrti mojega starega očeta
PRIMOŽA STRUPIJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem DE »Kinoakustika« » kranjski tovarni, za podarjeni venec, izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadji poti.
Tone Leskovec
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
ALOJZIJA HABJANA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v oddelku »Termoplasti« tovarne »Elektro-mehanika« Kranj za izraze sožalja in denarno pomoč. Hčerka Anica Žagar
dopisujte
V ISKRO
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva iskra, industrije I za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko « avtomatiko — Urejuje ured«-ški odbor — Glavni urednik-Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — ja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk in Vtitfi »CP Gorenjski tisk« Kr*«
člani odd. »tehnične službe« iz tovarne Elektromehanika Kranj so tekmovali na Zelenici. Na sliki: Zamah z zastavica ... Danilo se je pegnal po strmini
IZ
„ Pismo Češkoslovaške
Upravnik Počitniške skupnosti Iskra , Franc Hutter je te dni prejel naslednje pismo iz tovarne »Metra Blansko« v CSSR. Objavljamo ga v celoti:
Spoštovani tovariš!
Predvsem sprejmite moje prisrčne pozdrave in pozdrave sodelavcev. Zahvaljujemo se za vaše pismo in se opravičujemo zaradi poznega odgovora nanj.
Odgovarjamo z zamudo zaradi tega, ker smo morali čakati na to, kako bo odločilo naše ministrstvo za zunanje zadeve glede nadaljevanja naših recipročnih rekreacij.
Zdaj smo dobili dovoljenje, da lahko pri vas preživi dopust 120 naših ljudi, seveda kot zamena za vaše turiste. Zato vas prosim, da pregledate možnosti in, ko pridete na Češko, nam že lahko prinesete konkreten predlog, na kakšen način in kje bi se naša rekreacija uresničila. Hoteli bi Dugi otok ali pa drugo vaše rekreacijsko središče.	■
Bilanco rekreacije 1. 1969 bomo napravili ob vašem obisku v mesecu marcu ali aprilu, kakor je napisano v vašem pismu.
Za 1. 1970 pričakujemo, da bo interes z vaše strani za izlet na češko in, da bodo tako utrjeni predlogi za dobro sodelovanje in trajno prijateljstvo.
Zelo se veselimo osebnega obiska, ob katerem se bomo dogovorili o vseh natančnostih glede realizacije rekreacije L 1970.
S pozdravom
Musil Vlastimil
pfedseda ZV ROH
»Metra Blansko«
OBVESTILO
Vse, ki so končali 2-lctno redno delovodsko mojstrsko šolo in, ki čutijo potrebo, da bi se občasno zbrali in pogovorili o vsem kar nas zanima, vabimo, da sporočijo svoje naslove našima tovarišema;
Elektromehanika tov. Vinku Kokalju orodjarna int. tel. št. 230 Kranj, ali pa
tov. Cirilu Lampiču »Naprave« int. tel. št. 26 Ljubljana, do konca meseca marca.
Od števila prijavljenih bo odvisno kdaj in kje bi se dogovorili za srečanje.
Pozdrav vsem!
Smučarji Elektromotorja -najboljši tudi v občini