111
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Tersta. Zadnjič smo obljubili kaj več povedati od slovesnosti, ki je bila 30. dan p. m. v spomin, da so začeli gojzd v Komenski in Nabrežinski občini na Krasu gojzd zasejati. Že leta 1827 — piše „Osserv. triest." — in morebiti že poprej se je tu in tam skušalo, goli Kars obdelavati, al manjkalo je dnarja pa tudi prave volje zato. Leta 1852 se je ustanovila posebna družba s sedežem v Sesani, ki si je postavila važno nalogo, pusti Kras sčasoma predelati v rodovitno zemljo. Teržaška mestna župa-nija je podarila 1000 fl., da bi se zareja drevja v okolici teržaški začela. Ta mestni donesek se bo kmali pomnožil s tistimi 600 fl., ki jih je vitez Dom. Roseti določil v darilo takemu kmetu ali več kmetom skupej, ki bojo v okolici teržaški gojzd (šumo) zasadili. Zraven teržaške občine (soseske) se je po lepi marljivosti, ki jo kaže deželni poglavar baron Mertens v tem početji, zdramilo več druzih sosesk, da se bojo lotile tega obdelovanja. Goriška kmetijska družba je določila 200 fl. vsako leto za pogojzdevanje Krasa in predsednik njeni žl. gosp. Persa še posebej 100 fl. vsako leto. Mesca maja 1. 1. so v ta namen v Sesani poseben odbor izvolili, kterega predsednik je bil teržaški mestni župan vitez To m as i ni izvoljen. Gori pohvaljeni deželni poglavar je obljubil krepko podporo tej družbi in 20 cekinov je določil v darilo vsaki soseski, ki se bo v zarejevanji gojzda posebno pridna skazala. Koristno to početje pospešiti sta si tudi fajmošter v ftoču gosp. Urban Goli mayr in predstojnik Komenski gosp. Alojzi Po le j veliko prizadjala; vse soseske okraja Komenskega so se zavezale, da bojo nekoliko goličav zasadile z drevjem. Občina Komenska in Nabrežinska ste se ž# lotile tega hvalevrednega spočetja , in 30. dan p. m. je bila v praznovanje veselega začetka gori omenjena slovesnost, ktera se je končala s kosilom , h kteremu je gosp. deželni poglavar povabil vse, ki so pričuječi bili pri pervi zasadbi in pa župane tnnozih so-sesiK.
112
Iz Ljubljane. V koncertu, ki ga je v saboto zvečer v reduti napravil gosp. Anton Nedwed, sedanji učitelj petja v učilnici tukajsnega filharmoniskega družtva, je pevski kor, združen z nekterimi gosp. družbeniki filharmoniskega družtva, med mnogimi nemšk. pesmami pel tudi venec slovanskih narodnih pesem, ki ga je gosp. JVedwed spletel iz 25 najlepših slovenskih, horvaških in čeških pesem. Kakor je bilo čez in čez polno koncertisče, tako izverstno je do-padlo od konca do kraja skor vse kar se je pelo. Kakor so se odlikovali posamezni pevci, posebno izverstna tenorista, kte-rih eden je kaj ljubko pel „Kje dom je moj", tako možko se je odrezoval tudi ves pevski kor; razodeval je očitno: kakošen mojster ga je izučil in izuril. Filharmoniska družba more res vesela biti, da ima učitelja, kteri je v kratkem (gosp. Nedvved je menda se le ob vseh Svetih prišel iz Prage v Ljubljano) osnoval tako obilen in tako krepak pevsk kor. — Gosp. prof. dr. Strupi iz Prage je prišel te dni v Ljubljano, kjer bo čez Velikonočne prazuike ostal.