Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta V 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. A Posamezne številke veljajo 7 kr. ' Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne''. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I„ 17. Izlmja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. Ntev. lOO. V Ljubljani, v torek, 12. maja 1891. Letni!* XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 11. maja. Cesarjeva zahvala. Predsednik dr. S molk a je v pričetku današnje seje zbornici naznanil, da se je predsedništvo, izvršujoč v petek storjeni sklep, včeraj poklonilo cesarju, katerega je predsednik nagovoril tako: „Vaše c. in kr. apost. Veličanstvo! Vašemu Veličanstvu zvesto udano predsedništvo državnega zbora je vsled soglasnega sklepa v seji dne 8. t. m. dobilo častni nalog, da se Vašemu Veličanstvu najudaneje zahvali za vzvišene očetovske namene, izražene v najvišjem prestolnem govoru, ter zagotovi neomabljive zvestobe, udanosti in ljubezni do svete osebe Vašega Veličanstva, do cesarske hiše z najponižnejšo prošnjo, naj Vaše Veličanstvo blagovoli sprejeti to izjavo državnega zbora in njegovega predsedništva." Na te besede je odgovoril presvetli cesar, da z zadovoljstvom vzame na znanje lojalno izjavo zbornice, da je Njegovemu srcu jako všeč soglasni sklep, vsled katerega je zbornica izrazila zahvalo cesarju za njegovo naklonjenost. Naposled je cesar naročil, naj predsedništvo izrazi zbornici zahvalo in upanje, da se bode resno lotila mnogih in važnih nalog, ki jo čakajo. Dnevni red. Po razdelitvi došlih vlog in peticij odgovarjal je finančni minister na neko interpelacijo zarad ob-dačenja službenih doklad deželnih in občinskih učiteljev. Eekel je, da se po večkratnih razsodbah občinski in deželni učitelji ne prištevajo k državnemu učiteljskemu osobju, katero je po dotičnem zakonu za službinske doklade oproščeno davka. Ko sta na novo vstopivša poslanca grof Bele red i in | Šupuk storila obljubo, prešlo se je na dnevni red j in je najprej Wrabetz utemeljeval svoj predlog ! glede konkurznega reda. Poslanec Lienbacherje pri tej priliki priporočal justičnemu odseku, da naj dobrote prisilne poravnave raztegne tudi na kmetske posestnike. Predlog je bil konečno v pretresanje in poročanje izročen justičnemu odseku. Za njim je graški poslanec Hoffmann priporočal zakon zoper snovanje kartelov ali posebnih zvez, ki v svojo last spravljajo razno blago in mu po svoji volji določujejo ceno in ga na ta način po-dražujejo, kar je zlasti za revno prebivalstvo jako hudo in občutljivo, ako taki karteli zadevajo za živež potrebne reči. Priporočal je, da naj se njegov nasvet v pretresanje izroči gospodarskemu odseku. Dr. Heilsberg je omenjal, da bo imel gospodarski odsek še veliko takih in enakih reči reševati, zato je predlagal, da naj se ta odsek od 24 udov pomnoži na 36. Dr. Lueger je v daljšem govoru pojasnoval, koliko škode prizadeva žitna in mokarska borza in vladi na srce pokladal, da kaj tacega ne sme in ne more trpeti. Ljudje, ki na omenjeni borzi po samo-lastni volji povikšujejo ali znižujejo cene, so enako kazni vredni, kakor „Kočevarji", ki igrajo „hoch oder nieder", „gerad oder ungerad". Pri glasovanju izročen je bil Hofmannov predlog gospodarskemu odseku, kateri se po nasvetu Heiisbergovem pomnoži na 36 članov. Tretja točka dnevnega reda je bil predlog grofa Coroninija glede ustanovitve posebnega sodišča, ki naj bi preiskavalo in potrjevalo volitve državnih poslancev. Predlagatelj se je sklicaval na to, kar je o tej zadevi govoril takrat, ko jo je bil sprožil že prvikrat v zbornici, in je v petih minutah rešil svojo nalogo. Manj skromen je bil dr. Jaques, ki je kot drugi predlagatelj podpisan na dotičnem predlogu. On ni mogel molčati, ampak je po stari navadi govoril obširno in dolgočasno ter priporočal, da naj se predlog izroči posebnemu odseku 18 članov, ki bo imel pretresati vso premembo volilnega reda zadevajoče reči. Ob 1/2S. uri popoldne je predsednik sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za sredo 13. t. m., ki bo zadnja pred Binkoštmi, da se morejo češki poslanci udeležiti slovesnega otvorjenja deželne razstave v Pragi. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Zdaj, ko je poravnano vprašanje med Hrvati in Madjari glede zemljiščne odveze, podal se je ban na uradno potovanje po križevskej in belovarskej županiji, da se prepriča na lastne oči, kako se upravlja v tej županiji. Uradni listi so že napisali cele članke o tem potovanju ter izrekli svoje mnenje, da bode ban gotovo zadovoljen z upravo v teh predelih. Bode li zares tako, osvedočili se bomo iz izjav banovih. Da bode ban zadovoljen s sprejemom, o tem ni dvoma, kajti uradni svet bode storil vse, kar se bode dalo, da le svojemu poglavarju ugodi. Povsodi bodo sijajni sprejemi, slavoloki, bakljade in razsvetljave. Te zadeve bodo vse v redu, kajti kaj takega se d& lahko zapovedovati, pa se izvrši. Bode li narod s tem zadovoljen, to je zopet drugo vprašanje. Narod potrebuje pomoči v vsakem pogledu. Ravno v teh krajih so gospodarske razmere kaj žalostne, kmetje propadajo radi prevelikih davkov in radi nesrečnih delitev zadrug. V takih okolnostih si ne morejo tudi mesta opomoči ter napredovati. Starodavni dve mesti Križevci in Belovar zaostajata v napredku radi nespretno izpeljanih železnic. Pri tej priložnosti se bode seveda zopet govorilo o železnici, ki bi imela vezati Belovar z Barčem in s Križevci. Storilo se bode vse, da se pridobi ban za to osnovo, katero bode pa seveda ministerstvo ogrsko po svojej volji izpeljalo tako, kakor bode zahteval interes Ogrske ne pa Hrvatske, akoravno se za zidanje omenjene železnice zahtevajo od omenjene županije veliki doneski, katere bi morala sicer država dati. Da se bode obečalo uradno mnogo LfSTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) V letu 1788 — pred enim stoletjem — imeli so Irci od 12 milijonov oralov zemljišča le en milijon oralov — in še ta je bil lastnina augleških rodbin. Od tistega časa (izvzemši zadnja leta) se je v posestvih malo premenilo, ker so v lasti majorata postala nepremakljiva. A to ni še vse. Načrt Anglije, — katoliško-keltski narod ugonobiti — je spodletel. Narod, broječ osem milijonov duš, ne uniči se od danes na jutri — a sedaj je prišel čas, ko zmagovalke grozovitih moritev (v pričo evropskih razmer) ni mogel več izvrševati. Postava, po katerej je bilo vsakemu Angležu prosto katoliškega Irca umoriti — morala se je odstraniti — a uničevanje naroda se je moralo nadaljevati. Prvi moritvi sledila je druga brez meča ; vojaki neso šli domov, vstopili so pri postavnih uradih. Grozovitost se je spremenila v hlimbo in protestantska uredništva časopisov dobila so povelja, zalezovati in izdajati Irce, katerim pa je bilo odvzeto vsako sredstvo, s kojim bi se branili krivice. Od tega trenotja mislili so zmagovalci le na to, kako bi je bolj v mreže grozovito - previdne postave vjeli. Ni še davno, kar je angleški uradnik, primoran izreči sodbo, izrazil se: „Milujem Vas iz srca, ali postava me sili h krivici!" Ircu je prepovedano orožje nositi — ali le imeti. Po tisoč in tisoč overah mu je nemogoče, pridobiti si sveta ali pospeševati obrti. Prepovedano mu je vsako sredstvo, s kojim bi si mogel svoje stanje zboljšati. Sodniki so mu protestantje. Pouk jim je odvzet. Od bornih pridelkov plačevati mu je desetino protestantskim škofom in pridigarjem. In mej tem, ko ti škofje dobivajo več nego 500.000 frankov na leto, prepušča postava plačilo katoliškega duhovnika bornemu kmetu, ter mu še nastavlja vsakojake zanjke, da bi ga nagnilo k odpadstvu I Očetom odtegujejo varstvo otrok — in ako sin odpade, dobi vse premoženje in očeta iztirajo na cesto. S kratka: Postava ima za Irca jedini stavek: Bodi protestant — ali umri! Veliko se govori o hlapčevstvu v Rusiji, a niti senca ni proti prostosti irskih katoličanov. Kakor hitro najemnik najemnine vsled bolezni, slabih pridelkov itd., ne more plačati, — je tudi že povelje tu, naj se odstrani. — Ako se brani, pride brigada, razspe mu borno hišo, iztira njega in njegove na cesto, bodisi o dežju ali mrazu. Pravice nikjer ne najde; njegova pravica je smrt, prognanstvo ali work- house, ječa, v katerej dobi toliko hrane, da od glada ne umre, mej tem ko ga ločijo od žene in otrok, da bi ga ložje pridobili protestantizmu. A če bi bil še tako dolgo najemnik — dokler more plačati. Tudi tega ne. Danes se lastniku zljubi in iztira ga. Njega ne varuje nobeno zagotovilo. Naj se ne misli, da pretiravamo. Delavec se ne spodi le zato, ker najemnine ni plačal, nego pre-mnogokrat iz druzih — ničevih uzrokov, iz gole sovražnosti. Danes ga spodi, ker se je bogatemu lastniku zljubilo vse polje v pašnike premeniti, jutri ga bode spodil, ker se mu bo zazdelo, da stori pa-trijotično delo, ako mesto katoličanov protestantske Škote vsprejema; ali pa tudi iz ,,dobrohotnosti" — kakor je protestantski škof iz Tuama storil — ker Irec ni hotel svojih otrok pošiljati v protestantsko šolo. Bodisi že uzrok kakoršen-koli — večkrat je tak, da se pero brani ga zapisati — iztiranje in grozovitost sta vedno jednaki. V letu 1846 *) je ves angleški parlament oblila rudečica, ko so se brale posameznosti tacega iztiranja, pri kojem je lastnik dal vso vas uničiti, da so bila tla cesti enaka. Izgnanih je bilo 270 prebivalcev, ki so se potikali po grmovjih, da so si skuhali malo krompirja, kajti na razvalinah svojega domovja tega neso smeli učiniti. koristnega, je čisto naravna stvar, bode li se tako izvelo, to je drugo vprašanje. Na vseh dosetiAnjih potovanjih se je marsikaj obetalo, ali Ujpolnilo* pi le malo, ali J)a nič. Morda se bo v prihodnje bolj oziralo na želje prebivalstva, ki je svojej vladi tako privrženo, da mu v tem pogledu ni pHtoere. Skrajni čas je že v resnici, da Se nekaj stori posebno za kmečko prebivalstvo, kajti drugafie bodemo doživeli tudi na Hrvatskem take pripetljaje, kakor v Čabi na Ogrskeiia, kjer se je narod vzdignil proti Oblastim. Tudi pri nas kmečko prebivalstvo preveč trpi, pa ni čudno, da je v najnovejšem času postalo za vsako stvar apatično. To gotovo ni dobro znamenje, a dolžnost oblastij je, da narodu pomorejo v vsakem pogledu ter ga rešijo gotove propasti. O nagodbi hrvatske regnikolarne deputacije z Ogrsko glede zemljiščne odveze molče skoraj vsi listi, le „Pester Lloyd" je pohvalil zastopnike hrvatske, kako miroljubno mislijo in kako trezno se ponašajo v takih vprašanjih. Drugi listi se pa menda sramujejo o tem obširneje pisati, kajti očividno je zmagala pri tem poslu zopet madjarska nenasitljivost. Hrvatski opozicijonalni listi apelirajo v tem pogledu še na sabor hrvatski, ki se ima sniti 21. maja, da razpravlja o tem vprašanju, naj vsaj on ne odobri te nagodbe in naj ne pusti celih treh milijonov goldinarjev Madjarom, ki nimajo po jasnej postavi nobene pravice do njih. V tem vprašanju bi se moral zares sabor brez obzira na svojo politiko zjediniti ter svoj imetek braniti in priboriti si ga za Hrvatsko. V tem pogledu bi moralo prenehati prijateljstvo. Ali kolikor se nam zdi, bode sabor sklenjeno pogodbo odobril brez premembe ter žrtvoval tako veliko svoto denarja za tuje interese. Gotovo večna škoda, da se bode z žulji hrvatskega naroda oko-riščeval madjarski narod Taka mejnarodna ljubezen se nam zdi prevelika in čisto nenaravna. Še huje nego gubitek omenjene svote so posledice, katere izvajajo Madjari iz popustljivosti naših zastopnikov. V istem članku, v katerem „ Pester Lloyd" proslavlja nagodbo, izrazil je že nado, da se bode tudi reško vprašanje v kratkem rešilo gotovo v korist Ogrske. Tedaj komaj je Hrvatska izgubila svojo veliko zaklado, že se raduje njen zaveznik, da bodo tudi v reškem vprašanju hrvatski zastopniki tako popustljivi, kakor v zemljiščnoodveznem. Madjari dobro računajo. Železo se kuje, dokler je vroče. S sedanjimi hrvatskimi zastopniki dalo bi se tudi reško vprašanje rešiti, zatorej je potrebno, da se postavi čim preje na dnevni red. Po nekih znakovih se more soditi, da se bode to tudi zgodilo, in sicer morda že v kratkem času. Politični preg-led. V Ljubljani, 12. maja. Aotranje dežele. Brez adrese. V notranji politiki se še vedno vso pozornost obrača na to, kako se je zbornica po- slancev zastran adrese pomagala iz zadrege. Poljski liberalni listi mislijo, da je bilo to udarec za parlamentarizem. Neki večji nemški list pa piSe, da je vse to bilo delo vlade. Grof Taaffe nikakor ni bil v nevarnosti, da bi se za adreso večina ne dobila, ali on ni iharal vzeti večine od koder si bodi. Vlada se je rajši brez adrese pomagala, nego bi bila motala pogajati se s skrajnimi elementi. Pokazati je hotela trdno vojjo, da hoče vladati le z zmernimi straukami in jo je resno volja vse storiti, da se verska in narodna vprašanja v tem zasedanju opusti V adresni zadevi je grof Taaffe res našel izhod, da se ni govorilo o verskih in narodnih vprašanjih, ali mi smo preverjeni, da ne bode dolgo tako srečen. Kar so mislili poslanci povedati pri adresni debati, bodo pa sedaj povedali pri budgetni. Reforme uprave na Ogrskem. Upravni odsek ogrske zbornice po dvamesečnem prestanku nadaljuje posvetovanje o reformi uprave. Do bin-košti bode posvetovanja dovršil in sestavil poročilo. Po binkoštih pa pride ta stvar v zbornici na vrsto. Reformi uprave resno ne bode ugovarjala nobena druga stranka, kakor skrajna levica. Pa tudi ta stranka ne bode posebno kričala, ker so se skoro vse njene agitacije proti reformi uprave ponesrečile. Sedanja uprava na Ogrskem je tako slaba, da je prebivalstvo preverjeno, da je reforme treba in da je reforma le mogoča, če se omeji avtonomija ko-mitatov, kajti drugače ni moč izruvati korupcije, ki se je vgnezdila v upravo. , V nanje drtave. Vzhodno vprašanje. Državni finančni minister pl. Kallay je v ogrski akademiji znanosti imel govor v spomin grofu Andrassy-ju. O vnanji politiki pokojnikovi se je izjavil, da je bila le v tem oziru napačna, ker je Andrassy mislil na berolin-skem kongresu, da se z Eusijo o vzhodnih zadevah dš, kako sporazumljenje doseči. To je pa nemogoče, v orijentu si bodeta vedno Avstrija in Rusija nasprotnici. Vse kaže, da ima v tem oziru K&llay prav. Rusija. Konverzija nekih ruskih obligacij se ni posrečila. Baron Rothschild je že bil obljubil Rusiji potrebno posojilo z ugodnimi pogoji, ali je zahteval, da Rusija prekliče vse izjemne naredbe proti židom. V to pa car nikakor ni hotel privoliti in vsa pogajanja so se razdrla. Rusija posojila sedaj sicer ne dobi, ali v posebne denarne zadrege ne pride, ker ima še dovolj zlata na razpolago. Židje sedaj hudo pritiskajo na kurs ruskega rublja in po mnogih evropskih borzah so zadnje dni ruski papirji precej pali, kar je naravno, ker po vseh borzah odločujejo le židje. Jedenkrat je že bil Rothschild poskusil na podoben naein pritiskati na Rusijo, pa se je izgubivši nekaj milijonov kmalu premislil. Najbrž bo ravno tako' tudi sedaj. Francoska zbornica. V zbornici francoski se je predlagalo od radikalne strani, da se pomilostijo vsi izgredniki dne 1. maja. Vlada se je odločno izrekla proti občnemu pomiloščenju, ker je neobhodno potrebno, da se kaznujo oni, ki žive od izgredov. Vlada pa bode pomilostila vse delavce, kateri so bili k izgredom le zapeljani. Zbornica je potem o teh predlogih prešla na dnevni red. Cesar nemški in kralj saksonski. Kralj saksonski je nekda odločen nasprotnik cesarja Viljema. To je nedavno pokazal. Neki profesor, ki jako čisla kneza Bismarcka, se je izjavil v javnem govoru, da je cesarstvo delo Bismarckovih rok. Kralj mu je takoj potem govoru dal naslov tajnega svetnika. V Berolinu je to seveda napravilo kaj ne ugoden vtis. posebno ker ima kralj saksonski velik vpliv pri nekaterih drtlgih nemških Vladah. Bismarck. Ruski list „feenju misli, labode knez Bismarck postal v državnem zboru VoiJjja opozicije. Po njegovem vstopu v držafii ibor se bodo stranke tako osnovale, kakor se te netili vladi ne sanja. Okoli Bismarcka se bodd »brali vsi uarodno-konservMivni livlji, in vfoda kmalu ne bede imela &a seboj nobeae stranke, kakor je bema avstrijska vlada. Medeni tedni nemškemu libeHtlizmu so že minoli. Pokazala se bode jako poučna in zanimiva slika. — Ce ruski list prevelike važnosti Bismarcku ne pripisuje, pokazala bode bližnja bodočnost. Moltke je baje zapustil nekako vojno oporoko, ki se je po smrti njegovi izročila cesarju. V tem obširnem rokopisu stari vojskovodja odsvetuje cesarju vsako ofenzivno vojno z Rusijo. Rusiji ni moč priti do živega zaradi velike obširnosti njenega ozemlja in neizcerpljivosti njenih vojnih sil. Rusija lahko vedno spravlja novih vojakov na bojišče. Ko bi prišlo do vojne z Rusijo, naj se Nemci drže de-fenzive, le v posebno ugodnih razmerah naj prestopijo mejo, ali daleč v Rusijo naj ne hodijo. Malo drugače naj Nemci postopajo proti Franciji, ali vojske 1870. leta tudi proti Francozom popolnoma ponoviti ne bodo mogli. Gledati bode jim, da bode glavno bojišče v Alzaciji in Lotaringiji. Nemci morajo že v miru polovico vojske svoje zbrati blizu srednje Rene. Kdo ve, če se bode cesar hotel ravnati po svetih skušenega maršala, ali bode pa tudi v vojaških zadevah sam hotel vse najbolje vedeti. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 10. maja. (Tretji red svetega Frančiška in „Slov. Narod".) Ako vzameš, dragi čitatelj, v roko zgodovino srednjega veka in zlasti 12. in 13. stoletja, strmiš nad tedanjimi po-gubonosnimi časi. Da, bili so v resnici žalostni časi! Splošna razuzdanost je vladala mej vsemi stanovi. Ljudstvo se je bilo vdalo raznim velikim pregreham ; brez strahu je prestopalo božje in cerkvene zapovedi in ker je odstopilo od studenca prave, žive vere, je zapadlo vražam in krivim veram. Pa tu je obudil Oče nebeški velikega moža, ki naj bi z besedo in dejanjem človeški rod nazaj peljal na pot pravice in resnice. Bil je to sv. Frančišek, rojen leta 1181 v Asisu. Tega moža srce je krvavelo žalosti, da tako nesrečno ljudstvo tava po poti teme in pregrehe. Želeč mu pomagati, zapusti očetovo hišo, odpove se vsemu posvetnemu, obleče spokorno oblačilo, potuje od mesta do mesta, živi sveto in pridiguje tako goreče in pretresljivo, da pride k njemu več bogatih in plemenitih mladeničev, kateri so bili pripravljeni, njega za vodnika imeti in ga v spokornem življenju podpirati. Spiše torej vodilo, ki ga je sveta cerkev potrdila, in ustanovi tako nov red na podlogi največjega uboštva. Začel se je leta 1209 in se imenuje red manjših bratov ali prvi red sv. Frančiška. Pa ne le možje in mladeniči so hiteli pokoro delati, tudi ženski spol ni hotel zaostati. Zato je — Ves parlament je zarudel o tem nezaslišanem činu — a ta rudečica ni ubranila niti omejila iz-tiranj. Kaj še ! Uže 1. 1858. dal je bogati lord, ud protestantskega duhovstva, iz vasi Blacksod 90 rodbin iztirati — in sicer z grozovitostjo — ki presega vsako domišljijo. A protestantski škof tuamski ga je še presegel v grozovitosti leta 1860. Uničevanje Ircev se še vedno nadaljuje. Angleži ne more več z mečem, ampak z gladovanjem. Pred omikano Evropo se tako iztiranje ni moglo več brezskrbno opravljati; — prišla jim je druga ideja: z gladom prisiliti je k izseljevanju. V zadnjih letih zmanjšalo se je njih število za 2 milijona — le po izseljevanju. Znano je, v kakšnem številu se ta izseljevanja v zadnjem času vrše, a drugje komaj slutijo, da je to izseljevanje le posledica ravno tako zvite, kakor surovo-barbarske politike. Seveda Angleži so nas navadili verovati, da je Irska nesposobna rediti toliko prebivalstva I „Kaj se hoče zoper lakoto ?" opravičujejo Angležem prijazni človekoljubi. „Ali ni angleška vlada dovolj storila za nesrečneže, ki jih je brezplačno prevažala v Ameriko, da neso tu kakor v letih 1846. in 1847. gladu umirali?" S hudobijo se opravičevati — je gotovo največja spretnost! Lakota je Angležem meč in širit; ž njim tepo Irce, ž njim se branijo očitanj. Vsled najvestnejših sporočil more Irska 16 milijonov ljudi preživeti; odkod torej, da niti tretjini števila ne more zadostiti. „Izključljivo le vsled tega," odgovarjajo angleški časopisi, „ker je irski kmet len, in noče delati!" Ako je Irec v Irski len in malomaren, kako da je v Ameriki tako neutrudljiv, delaven, zvest in varčen ?! Zato, ker v Ameriki obdeluje svoj svet; pridelek zemljišča, kojega obdeluje, je njegov. Prost je. Ima nado, da si blagostanje utrdi in premoženja pridobi. In ako se govori o onih strašnih letih lakote, v kojih je sto in stotisoč prebivalcev od glada pomrlo ; — o onih prebivalcih, ki so plevel in celo drevesno skorjo jeli, da bi se oteli strašne smrti — kedo je tu kriv ? Jedino le oni brezsrčni lastniki, ki so leto za letom izganjali uboge kmete z bornih posestev, da so bogato polje premenili v pašnike svojim čredam. A še nekaj. Ravno v času, ko je toliko nesreč-nežev po cestah gladu onemagovalo, po slabih leži-žčih umiralo, v predmestjih večjih mest ko senca se prehajalo in po temnih zaduhlih ulicah od glada in brezupa se krivilo v strašnih mukah, — ravno takrat rodila je Irska — njih domovina — obilnejše sadov, nego jih je trebalo, da bi bili nasičeni. In mej tem, ko so se po vesoljnem svetu nabirali mi-lodari, da se reši umirajoče ljudstvo ; ko so Francija, Španija, Italija, Amerika polne barke žita dovažale, ko sta sultan in rimski papež bogate darove poslala Irskej, — v istem letu (1847) izvozilo se je iz Irske za 1.113,953.000 frankov živeža, katera svota bi bila 16im milijonom ljudi za vse leto zadostovala. Bilo jih je le polovico — 8 milijonov — po sporočilu angleškega vladnega komisarja — a ti so morali „najemnino" plačati in ničesar jim ni ostalo za živež. „Žipti" je katoliškemu kmetu druga pravica ; prva je: plačati najemnino! —Ako mu od te kaj ostane, naj — ako ne, naj trpi ali umrje — ali se .izseli. Plačevali so, umirali so in se izseljevali. Izseljujejo se še vedno, nesoč seboj rušino shamrocka v beraški malhi in v srcu gorko ljubezen do predrage domovine, — zraven pa tudi srd, smrtno sovraštvo do neusmiljenih tlačiteljev ! Prvo zakopljejo pod prag novega domovja — a ljubezen plamti svetim ognjem, čakaje dneva, ki jim prinese svobodo ! V daljavi ne zabijo Irske. Ravno nasprotno. Sužnji so bili — zdaj so prosti — in prostosti žele tudi ostalim, nesrečnim bratom. V sužnosti zaspalo je sovraštvo, ko led pred solncem stajalo se je pred besedami katoliških duhovnikov: „Potrpi zaradi pravice — odpusti sovražnikom — ne sodi, in ne boš sojen!" itd. Sedaj so prosti, sedaj ne slišijo več blagih besed, — sedaj je misliti le na osveto in osvobojo tužne domovine. In k tej svrhi ustanavljajo skrivne zveze s trpečimi brati v domovini, drug drugega spodbujajo in pripravljajo pogubne načrte, s kojimi hočejo ustanoviti „regeneracijo" po osvobo-jenju očetnjave. — Gotovo, da se ne strinjamo s tacimi zločinstvenimi sredstvi toliko nesrečnega naroda — a umevna so v ljudstvu, katero je po tacem • trinoštvu do skrajnosti razsrjeno. (Dalje sledi.) ustanovil tudi zanj leta 1224 poseben red, ki se zove drugi red sv. Frančiška, Oba reda sta se naglo širila in množila. Ko je sv. Frančišek besedo božjo oznanjujoč prehodil laške dežele, vršil se je mogočen prevrat mej popačenim ljudstvom tedanjega časa. Kar v trumah so pristopili možje in žene v prvi in drugi red. A še več je bilo takih, ki niso mogli zapustiti sveta za zmirom in so vendar hrepeneli po popolnosti. In za te je ustanovil leta 1221 tretji red. Neumestno se mi dozdeva naštevati in razpravljati vsa pravila tretjega reda. Opozoriti le hočem na duha, kateri je steber Frančiškovi ustanovi in kateri naj navdaja vse njegove otroke. In to je duh, ki je navdajal in vodil asiškega patrijarha, ki je odseval iz njegovih besed in dejanj: duh žive vere, plamteče ljubezni do Jezusa Kristusa, ljubezni do svete cerkve in njenega nezmotljivega pastirja in očeta. Glavna podpora tretjemu redu je duh ponižnosti in pokore, dobrotljivosti in milosrčnosti do revežev, notranje zadovoljnosti in veselja. In ravno zato, ker preveva tretji red duh sv. evangelija, razširil se je po širokem svetu kakor neukročen plamen. Predrl je vse stanove človeškega rodu in starosti. Množice gorečih kristijanov so hitele v ta red, posvetni in duhovni, kmetje in vojaki, device in vdove, možje in žene, mladeniči in starčki, rokodelci in obrtniki. In ne le priprosti ljudje so bili to, mnogo jih je bilo mej njimi, ki so bili zavoljo svojega rodu in svojih zmožnosti imenitni in cenjeni in na visoki stopnji v človeški družbi, kardinali, škofje. Tercijari — da rabim to častitljivo ime — so živeli na cesarskih in kraljevih prestolih, zastopani mej učenjaki, umetniki in vojskovodjami. Tretji red sv. Frančiška šteje do današnjega dn^ sedem papežev, namreč Gregorija IX., ki je umrl na glasu svetosti, Gregorija V., Martina V., Inocen-cija XII., Klemena XII., nepozabljivega Pija IX. in slavno zdaj vladajočega L"ona XIII. Število kardinalov, n, dškofov, škofov in drugih imenitnih oseb, ki so živi li ali še živijo v tretjem redu, je bilo in je še dandanes veliko. Tako prišteva red svojim kardiuala-dijakona Dominika Kon-solinija in Henrika Njumena, in kardinale-mašnike: Lucijana Bonaparteja, Ludovika Orelja, Manninga, nadškofa vestminsterskega in prinftsa angleškega, Janeza Simeona itd. itd. Povestnica tretjega reda nam govori o 134 cesarjih, kraljih in kraljicah, knezih in kneginjah. Mej njimi so vzhodni cesar Mihael Paleolog, slavni predded naše vladajoče rodovine habsburške Rudolf I., Karol V., njegova soproga in otroci, Filip II., španjski kralj, Ana Avstrijanska, mati Ludovika XIV., Vladislav Jagelo, poljski kralj, in več priucev njegove rodovine, kralj Janez Ara-gonjski, sveti Ferdinand, kralj kastiljski in vsi njegovi dvorjani, Sančo II., kralj portugalski, sv. Elizabeta ogrska, sv. Elizabeta portugalska, sv. Joana Valojska, Bela IV., Katarina, poslednja kraljica bo-senska. Kraljica bavarska, Marija (f 1889), je vzela redovno obleko s sabo v grob. Devica orleanska, pesniki Dante, Kalderon in Lope de Vega, slikarji Rafajel, Mihelangelo, Murillo, fizik Galvani, so bili bratje tretjega reda. Krištofa Kolumba so pokopali v spokorni redovni obleki. (Dalje sl<5dU Iz Prage, dnč 6. maja. (Proslava 1. m a j a. — Kako bojujejo na Češkem pruski tolarji. — V predvečer deželne jubilejne izložbe. — Slikar Anton Chitussi f.) Praško delavstvo je v dan 1. maja posvetilo socijalni internacijonali. V obče je bilo pričakovati, da bode proslava 1. maja kot delavskega praznika lepa, ogromna, da, krasneja, nego vlani. Letos je devet praških socijalnih listov, podrejenih internacijonali, poživljalo delavce v proslavljauje 1. maja na Strelskem otoku, vlani samo trije; kak razloček! Vlani je dan 1. maja obiskalo delavski tabor internaeijonalcev nad 25.000 delavcev, letos ui — 1500. Vlani se je delavske zabave na Strelskem otoku udeležilo nad 45.000 delavcev, letos pa jedva 1000 oseb! Te številke najjasneje govore. Kje tiči uzrok? Praško delavstvo se je že naveličalo teh internacionalnih agitatorjev. V dan 1. maja so raje pohajkovali po ulicah, da bi jim ne bilo treba pri-sustvovati delavskemu taboru. Vlani vladala je radost po vseh praških predmestjih in složnost, nikjer ni bilo videti, da bi delal kak delavec. V 1. dan maja letos se je povsodi delalo, izvzemši nekatere obrtne zavode. Da bi se bili tovarnarji vsaj nekoliko uprli tej proslavi, še govorice ne bi bilo o 1. maju. Tako se je pristudila praškemu delavstvu socijalna internacijonala, koja je hotela delavstvo izneveriti narodu in veri. Danes ima socijalna internacijonala v praškem in v obče v češkem delavstvu drugo uverienje iu mnenje. Delavstvo je socijalistom pokazalo javuo, da neče biti in postati nenarodno in protiversko. Tako ima postopati vsak zaveden in pošten rodoljub povsodi, koder biva Slovan, in to tembolj, ker politični sovragi naši i z novci rujejo na tihem zoper slovanske narodnosti. Kako n. pr. na Češkem bojujejo pruski tolarji proti češkemu narodu, dokazuje nam društvo, kojemu je svrha ponemčiti češko Pošumavo, to je budjejoviški »Bohmervvaldbuud". Podružnico tega društva imate menda tudi pri vas v Ljubljani. Kolikokrat se je proti »Osrednji Matici šolski" pisarilo in kričalo po nemških listih, da dobiva rusko podporo, česar se pa nikoli ni dokazalo, ker ni bilo res, nasprotno pa javno priznava »Boh-merwaldbund", da prejema podporo iz Nemčije. V svojem izkazu »večjih darov" napominano društvo javno potrjuje te-le prispevke: Od virtemberške deželne zveze občnega nemškega „Schulverein"-a j 30 gld.; od občnega nemškega »Schulverein" a v Freibergu na Saksonskem 20 mark; od občnega nemškega »Schulverein"-a v Deubenu na Saksonskem 40 mark; od občnega nemškega »Schul-vereiu"-a v Bonnu 80 mark; od občnega nemškega „Schulverein"-a v Kraljevci (Konigsberg) na Pruskem — 200 mark itd. Vendar )e glede teh svot vzlic ogromni agitaciji na Nemškem požrtvovalnost dosti mlačna, ker se ne mogo navduševati za svrho, s kojo hoče društvo iz dežele izriniti domače sta-novništvo. Toda svota še ne odločuje, temveč dobra volja bojevati pri nas zoper češki živelj v zvezi z Nemčijo, in faktum, da se za to borbo pošilja strelivo v podobi — pruskih tolarjev. Glede naše deželne izložbe vlada v predvečer otvorjenja tega velikanskega podjetja živahno gibanje in življenje. Strojijo in snažijo hiše, krasijo ulice, j trge, mostove itd. po vsem mestu. Za vsprejemanje j ogromnega obiska iz vse Evrope in Amerike se-! stavljena je komisija in sicer iz občinskega zastop-i ništva in ^Meščanske besede". V četrtek popoldne j ob 3. uri pripelje se s Dunaja k otvorjenju izložbe j mestu cesarja nadvojvoda Karol Ludovik s soprogo : svojo nadvojvodinjo Marjeto Zofijo. Nad vhodom, skozi koji se popelje nadvojvoda v izložbo, postav-i ljeno bode 16 trobentačev in jeden timpanist, koji | bodo trobili fanfare, zložene od mojstra Dvoraka. j Zvečer o polu osmih bode v »Narodnem gledališču" | slavnostna predstava opere »Asrael". Razstavini koncerti, koje priredita »Umžleckd, ' beseda" in pevsko društvo »Hlahol", razdeljeni so ; na dve seriji. Prva bode prirejena v prvi polovici ! izložbe in na vsporedih teh pet koncertov bodo za-J stopani nastopni češki skladatelji: K. Bendl, dr. A. Dvofak, Z. Fibich, J. Foerster, Š. Chvala, J. K&an, J. Klička, K. Knittl, K. Kovafovic, P. Križkovsky, J. Maldt, E. N&pravnik, J. Nešvera, V. Novotny, J. Rozkošny, B. Smetana, K. Šebor, A. Tovačovsky, H. Trneček in K. Weiss. Drugi češki skladatelji bodo zastopani na nadaljnih koncertih. Shod češko-slovanskih pevskih društev vršil se bode pa od 15. do 18. maja. V 16. dan popoldne je velikanska vrtna slavnost na Zofijskem otoku, pela bodo vsa pevska društva iz Prage in okolice zbore: 1. Smetanovo »Veno"; 2. a) Foersterjevo: »Jarni slunko", b) Javurkovo: »Na Moravu"; 3. Bendlove: »Voj&ci"; 4. Kliškove: »Naše hory" ; 5. Kovaricovo: »Naše pisež, in 6. Veitovo: »Na Prahu". Prirejena bode dalje v pokritje razstavinih troškov efektna loterija. Izdano bode 800.000 sreček po 1 gld., na koje v dveh žrebanjih pripade 4582 dobitkov v vrednosti 200.000 gld. Prvi dobitek je vreden 100.000 gld., drugi 50.000 gld. Te efektne dobitke bode moči tudi zamenjati z gotovim denarjem po odbitku 10 odstotkov. Da, veličajen in lep bode ta »somenj", kakor »Bohemia" zavistno nazivlje izložbo našo. Elektrotehniška Siemensova tovarna z Dunaja pošlje sem 500 delavcev, ter jim plača vožnjo sem in nazaj in vse troške. Tovarnar Škoda iz Plznja jih pošlje 800, in baron Ringhofer na Smihovem kupil bode vsem svojim delavcem — teh je nad 5000! — vstopnic, da si ogledajo ta češki »Jahrmarkt". Oj, lep, prekrasen bode ta češki praznik! Domovina češka zgubila je minole dni jednega najboljših sinov svojih, sveža umeteljnost naša jednega najčelnejših zastopnikov svojih in najbolj na- darjenih umeteljnikov, kajti v 1. dan m»j$ preminol ie na Kralj. Vinogradih slikar Anton C h i t u s s i. S Chitussijem zgubili so Čehi umeteljnifa cenjenih umeteljnih lastnostij, slikarja, čegar neobičajna nadarjenost se je spajala z globoko istiuitostjo in neumorno, vzorno delavno eneržijo. Osebito s Chitus-sijevim trudom in vzgledom privedeno je bilo češko pokrajinsko slikarstvo iz temnih in mrtvih akademičnih tradicij na jasno, toplo solnčnino. Chi-tussija prevejevala je iskrena ljubezen do prirode, bil je poklican apostol te ljubezni, kojo dičijo vsi njegovi slikarski umotvori. Slike njegove v prostih motivih so češke pokrajine, valoviti lan, polje in loka, v popredji volčji mak, v ozadji temni gozd, nad vsem pa mir in sinje nebo, ki ogreva vsakemu srce. S plamtečo ljubeznijo do prirode in resnice družila se je pristna ljubav do uboge češke domovine, kojo je pokojnik tako strastno ljubil; tega ro-doljubja ni tajil nikoli kot umeteljnik tudi na tujem. Tacih mož je zdaj na Češkem le malo! Bil je povsem pravi mož, ves človek, ves umetnik! Anton Chitussi se je porodil 1. 1847 v Ro-novem nad Donbravko na Češkem. Postati bi bil moral inžener, toda izvolil si je 1. 1865 slikarski stan. Prvi njegovi učitelji bili so A. Lhota in M. Trenkwald na praški akademiji (1866—1867), pa Anschiitz (1868—1869) v Mnihovem. Leta 1879 se je preselil v Pariz, in tu stoprav se je mojstersko izuril v svetovno znani šoli francoskih slikarjev za-jedno s pokojnim slovenskim slikarjem J. Šubicem med prvimi francoskimi mojstri. A. Chitussi bil je skoro preveč marljiv in plo-dovit, po letu in po zimi; mir in zadovoljnost svojo našel je samo v delu. V polni svoji možatosti, na višini svojega umotvorstva pal je kot vojak na bojišču. Delal je do poslednjega vzdiha. Umrl je v i službi umeteljnosti. Bodi mu lehka in draga ta 1 češka zemlja, kojo je ljubil tako odkritosrčno! Dnevne novice. (Rimski grobi.) Iz Krškega se nam poroča: Znani poznavalec rimskih grobov, g. Pečnik, je i meseca aprila na krškem polju odkril zopet nad 50 grobov. Kopal je na levo stran rimske ceste od No-! vioduna proti Sisku. V grobeh so bili zakopani < celi mrliči iz 4. stoletja, iz časa Konstantina in njegovih sinov. V tem ima g. Pečnik mnogo skušnje j in spretnosti, da mu je malokdo enak. V teh grobeh i je našel več znamenitih starin, kot: lepe igle, fibule, • kakeršnih je g. Pečnik izkopal že ogromno število, j dalje velik srebrn prstan, neko čudno bodalo s ko-■ ščenim držajem, rimsko ključavnico, kakeršne še ' nima ljubljanski muzej, bronast lonček, z bronastim pokrivalom, kakeršne so Rimljani rabili za črnilo, več zapestnic, kakoršne so nosile Rimljanke, dve steklenici, več lončenih posod, tri uhane in več drugih drobnarij. Enake stvari iz 4. stoletja so redke, največ tacih starin ima ravno ljubljanski muzej. G. Pečnik je odkril tudi rimski vodnjak, 7 metrov globok, 1-5 metra širok, v katerem je bilo nekaj živalskih kostij. Vodnjak je bil v sredi starega rimskega mesta. Pri enem mrliču je bilo okrog glave 9 novcev, pri drugem je bil novec cesarja Konstan-cija z napisom: Hoc signo vietor eris. G. Pečnik pač zasluži priznanja in potrebne podpore. (Zatiški cestni odbor) je izvolil za načelnika g. Antona Stepic-a, trgovca v Višnji gori, in za namestnika Josipa Stermole-ta, posestnika na Viru. (Za napravo vodovoda v Senožečah) je deželni odbor kraujski dovolil 500 gld. podpore iz deželnega zaklada. Občinski odbor senožeški je namreč sklenil, da se napelje voda še iz jednega studenca, ki je precej oddaljen od Senožeč, ker po dozdajnem vodovodu, kateri je bil pred 10 leti napravljen, ni pritekalo dovolj vode. (Na Črnučah) je bil dne 8. maja izvoljen za župana g. Janez Vilfan, za svetovalce pa gg|: Učitelj Josip G r e g o r i n , Tomaž K e c e 1 j in Matej Č i b a š e k. (Kranjsko drnStvo za varstvo lova) je imelo | v nedeljo zvečer osnovalni zbor. Za načelnika je izvoljen Viktor G a 11 e, za namestnika dr. Tavčar, za odbornike: Otomar B a m b e r g , grof Alfonz Auersperg, Adolf Galle, Fr. Regoršek, grof Rudolf M a r g h e r i, Karol L u c k m a n n, dr. R a č i č , stotnik Kavčič, gozdarska mojstra Hanuš in Schanta. (Strela) je dne 4. t. m. udarila v zvonik javorske podružnice v moravski občini; cerkvenik, ki je bil ravno med nevihto v zvoniku, je poškodovan. Škode je do 300 gld. (Tretja skupščina „Zaveze slovenskih učit. društev") bode o binkoštih 1891. i. v Trstu. — A. Koncert dne 16. maja 1891. I. v prostorih pri Bergarju, Belvedere pod gradom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. a) Titi: U vodnica po slovanskih motivih, b) Eilenberg: Koncertna mazurka, svira vojaška godba. 2. a) Dr. G. Ipavec: Zavezna, unisono s spremljevanjem orkestra, b) A. Forster: „Naše gore", mešani zbor. 3. a) Kremser: Biserji iz Lan-nerjevih valčkov, b) Bisit: Spomini na opero „Car-men", svira vojaška godba. 4. a) Nedved: „Moj dom", moški zbor. i^H. Volarič: „ Pogovor z domom mešani zbor. 5. Rosenkranz: „Moja Avstrija", fantazija za rog s spremljevanjem orkestra. 6. A. Forster: „pobratimija", moški zbor. 7. a) Blaschke: Slovanska koračnica, svira vojaška godba, b) Gilett: „Loin du Bali", medigra v kvartetu za godala. 8. a) Dr. G. Ipavec: „0 moja Avstrija", b) dr. G. Ipavec: „Pozdrav", mešana zbora. 9. Kahane: „Turška Podoknica", svira vojaška godba. 10. a) D. Jenko: „Naprej", moški zbor. b) J. Haydn: „Cesarska pesem", unisono s spremljevanjem orkestra. Vstopnina za nende: oseba plača 40 kr., obitelj 1 gold. B. Sv. maša v nedeljo dne 17. maja 1891. 1., ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Antona nov. Pela se bode A. Nedvedova maša „Slava Stvarniku". C. Istega dne po sv. maši „Glavni zbor" v prostorih pri Bergarju, Belvedere, pod gradom. Vspored, kaker ga bodejo določili delegatje. D. Ob 1 tji uri popoldne banket. E. Po banketu izlet v Miramare. (Utonil) je, kakor se poroča iz Črnomlja, dne 3. t. m. 17 letni Anton Ušaj iz goriškega okraja. Imenovani dan so se namreč v čolnu peljali po Kolpi trije zidarji na hrvaško stran. Ker neso znali veslati, zibal se je čoln; dva delavca skočita v vodo ter se rešita, Ušaj pa se zvrne s čolnom čez jez ter utone. Raznoterosti. — Iz Belegagrada se poroča: V kratkem se poročita dva srbska ministra, in sicer ministerski predsednik Pašič z bogato Tržačanko, finančni minister Vuič pa s hčerjo belgrajskega veletržca Tersibašiča. — Veliki vasi. Po zadnjem ljudskem šte-viljenju ima v&s Zaborze v pruski Šleziji 16.234 in v&s Langenbielov pa 15.860 prebvalcev. — V aprilu se je potopilo 106 ladij, mej njimi 88 jadernikov in 18 parnikov. Utonilo je pri tem vkupe 190 oseb. — Nedolžni obsojenec. V Memlu so pred štiridesetimi leti obsodili nekega mesarja dvojnega umora. Zatoženec je tajil, ali proti njemu so se navali taki dokazi, da se je sodišče preverilo, da je kriv. Predno so ga usmrtili, je pobegnil iz ječe in nikdo ni ničesa več zvedel o njem. Cez več let je spoštovan meščan na smrtni postelji povedal, da je on pravi morilec, mesar je pa bil po nedolžnem obsojen. Sedaj so po raznih listih razglasili, naj se vrne mesar, ker se je niegova nedolžnost dokazala, aii več let so ga zastonj čakali. Pred nekaterimi dnevi se je pa v veliko začudenje vseh pripeljal na angleškem parniku „Star". Telegrami. Dunaj, 12. maja. V budgetnem odseku zbornice poslancev je vladni zastopnik govoril o kroženju solinskih listov in obra- čunjanju mej njimi in državnimi bankovci, ter je izjavil, da se ohrani obračunanje. čuditi se ni treba, da so se pomnožili državni bankovci, ker se je potreba cirkulacijskih sredstev jako povekšala. Vlada pri vravnavi državnih bankovcev vedno gleda na to, da se nepoštene špekulacije ne začno in da se z neopravičenim prihranjenjem obresti ne pomnože državni bankovci tako, da bi slabo vplivali na narodno gospodarstvo. — Začele se bodo tudi priprave za vre-jenje valute, pri čemer se bode sukcesivno postopalo. — Poslanec Menger je predlagal, da se vlada naprosi, da preudarja, če bi ne ugajalo konvertovanje petodstotne avstrijske papirne rente na primeren način. Dunaj, 12. maja. Nadvojvodinji Mariji Valeriji predstavili so se danes veleposlaniki, poslaniki njih soproge in drugi diplomatje. —Cesaričinja vdova Štefanija semkaj prišla. Dunaj, 11. maja. Poslanec Luzzatto in tovariši so nasvetovali italijansko vseučilišče ali vsaj pravno akademijov v Trstu. — Tiskarski strajk še traja. Število štrajkovcev znaša 3000. Praga, 11. maja. Dne 14. t. m. se pripeljajo ministri baron Pražak, baron Gautsch, marquis Bacquehem in vitez Za-leski. Praga. 12. maja. Pri volitvah v okrajni zastop v Karlinu voljenih je 7 Staročehov in 3 Mladočehi. Sedem mladočeških kandidatov v skupini kmetskih občin je ostalo v manjšini. Belgrad, 11. maja. Govori se, da so v Krajovi prijeli morilce ministra Belčeva; glava zarote je bil nekda bivši kapitan Uzunov. Pavija, 11. maja. Reki Pad in Tičin še vedno naraščata; boje se povodnji. Tokio, 12. maja. Ruskega prestolonaslednika je blizo Kyota neki Japonec z mečem ranil. Poškodba ni nevarna za življenje. Šf: Piccoli-leva tinktura za želodec Iž JEŠ" je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "iS orsane vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena steklenici 10 kr. (300—86» -£5 Tujci. 10. maja. Pri Maliču: Briill z rodbino, Smger, Benedek, Rosen-berg, Benedikt, Spielman, John, Eohn in Stein, trgovei; Fel-binger, Rosenberg in Hoffmeister, zasebniki; Geltman in Vest, potovalca, z Dunaja. — Heixner, trgovec, in Waldman, potovalec, iz Prage. — Fushs, c. in kr. stotnik konjiče, iz Budimpešte. — Terpotez, vodja, iz Trbovelj. — Weiss, trgovec, iz Siska. — Fiirst, trgovec, iz Vel. Eaniže. — Halrnel, e. in kr. stotnik, iz Ljubljane. — Macarada iz Trsta. — Štefan Claner pl. Engelshofen, e. in kr. nadporočnik, s soprogo, iz Pulja. Pri Slonu: Valduga, c. in kr. polkovnik, iz Gradca. Pollak, trgovec; Bossner, osrednji nadzornik; dr. Stiassny, kemik; Muby, e. in kr. mornariške komisije pristav, z Dunaja. — Baron Albori, veletržec, iz Trsta. — dr. Burger s soprogo, in Loy, župan, iz Kočevja. — Moline iz Tržiča. — Roš, posestnik, in Peklar, župnik, iz Hrastnika. — Stuzin iz Celovca. Pri avstrijskem caru: Gaber, pristav, iz Pulja. — Zagorjan, poštar, iz Cerknice. Pri bavarskem dvoru: Kramar, gostilničar, iz Celovca. — Peris, vinotržec, iz Jaške. — Debevc, kmetovalec, iz Bočje Vasi. — Franc in Ana Miiller iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru : Ogrine, mesar, iz Domža'[ — Haaring, logar, iz Št. Petra. Cmrll tto: 9. maja. Jera Skamovec, gostija, 52 let, Kravja dolina 11, dementia senili6. 10. maja. Peter Štefanič, tkalec, 46 let, Ulice na Grad 12,, jetika. V bolnišnici: 8. maja. Ivan Kom, pivovar, 45 let, Brigthova bolezen — Frančiška Eržen, natakarica, 24 let, osteo myclitis. Vremensko sporočilo. a rt O Cas Stanje Veter Vreme • u a 5 I 3 rt O opazovanja zrakomera r mm toplomera po Celziju 11 7. u. zjut. 2. n. pog. 9. u. zvee. 734-2 7337 734-6 9-6 2J-2 148 brez\\ si. svzh. si. vzh. megla oblačno del. jasno 0-0) Srednja temperatura 15 2°, za 2'1° nad normalom. Dunajska borza. (Telegr&tično poročilo.) 12 maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 91 gld 75 kr. Srebrna „ a% „ 100 „ „ 16* 91 „ 75 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 . 40 „ Papirna renta, davka prosta...... 102 . 10 „ Akcije avstr.-ogerske banke..... 1000 „ — Kreditne akcije........ 297 „ 50 „ 118 „ 60 „ — _ Francoski napoleond. 9 „ 35'/, , Cesarski cekini .......... . •5 „ 55 „ Nemške marke 57 „ 82V, • vsem cenjenim sorodnikom, priiateljem in znancem, ki so nam ob smrti iako ljubljenega očeta, oziroma tasta in deda, gospoda Alekseja Pavlina, posestnika in veletržca, na tako presrčen način skazali svoje sožalo-vauje, zlssti pa velečastiti duhovščini, gospodom pevcem in vsem onim. ki so podarili lepe vence in se blagovoljno udeležili pogreba. Podbrezje, doe 9. maja 1891. d) Žalujoči ostali. Julija Leopold-Mikesch, —E babica, E— stanuje sedaj na Marije Terezije cesti št. 5, pritličje, v dr. Stare-tovi hiši. (2-i) Preselitev prodajalnice. Vsled poslovnih razmer in da si olajšam poslovanje, opustim sedanjo prodajalnioo na Starem trgu it. 11 in imam odslej prodajalnico in trgovino le na Dunajski cesti št. 22, kamor naj cenjeni naročevalci pisma adresujejo in kjer vspre-jemam naročila. Zahvaljujem se slavnemu občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se i nadalje priporočam. — Velespoštovanjem Viitoii Zoreč, (3—1) trgovec, Zahvala in priporočilo. Vsem svojim cenjenim gostom v mo|i dosedanji trostilni „Pri Francelnu" izrekam prisrčno zahvalo za mnogobrojni obisk ter istim, kakor sploh slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel staroznano gostilnico WT Pri Tomelšku (ali Lojzetu) na Sv. Jakopa trgu št. 11. Točil bodem pristna, dobra doleujska, hrvatska, črna istrska vina in Kozlerjevo pivo, ter postregel z okusnimi jedili po nizki ceni. rAl Za tujce, kateri hočejo prenočiti, pripravljeno bodo za nizko "i ceno čedne postelje. Za mnogobrojni obisk se spoštljivo priporoča ♦1 Franjo Rozman, Aj (4—1) gostilničar. _T_▼_t_T_▼___T_r_•