—•¦< 193 >¦•—        If^^^^^^^^^š
'/u*a/                    Na sveti večer.            ^^^^^^^^^
f^lll||.uda, ostra zima je zunaj,  kakor listje  pada  sneg in vže se delajo ledene J!!te^ cvetice po oknih.   Po zemlji pa se je  razgrnil skrivnosten mrak;  povsod vlada sveta tišina,  kakor se  to tudi spodobuje tako svetemu in veselemu času, kakor je praznik rojstva Jezusovega,
Sveti večer je, ali v predvečer onega srečnega dneva, ko se je porodil Sin Božji, da prinese odrešenje pokvarjenemu ljudstvu na zemlji. Po vasi gori luč v vsakej hiši. Veselo delajo otroci božične jaslice ter prepevajo lepe božične pesence.
•x 194 >+* -
Tam pri gorkej peei sedi odlieen elovek, srečen oče dvojih otrok. ki sedita na klopeah pri njegovih nogah. Prav pazljivo poslušata Ciril in Zorka dobrega očeta, ki jima pripoveduje, kako žalostno je bilo v onej dobi, ko so Ijudje še pričakovali, da se jim izpolni obljuba dobrega in usmiljenega Boga ter jini pošlje željno pri-čakovanega Odrešenika. Pripoveduje jima, kako sta šla Marija in Jožef v Betlehem k popisovanju: kako jima je bil ta pot težaven, ker zima se je približevala in Betlehem je bil vee dni hoda oddaljen od Nazareta, kder sta Marija in Jožef živela. Jožef je peljal po šegi jutrovih dežel oslieka za uzdo, Marija pa ga je jezdila, in ob sedlu sta imela v pletenici nekoliko brašna za pot. V jednej roki uzdo, v drugej palico pride Jožef čez pet dni v Betlehem. Pripoveduje jima. kako sta v mesteee Betlehem prišedša potrkala na marsikatera vrata in prosila prenoeišča. Ali vse zaman! povsod so ju Ijudje odpravljali od hiše. nihče ni maral imeti tako ubožnih Ijudij, kakor sta bila Jožef in Marija, pod svojo streho. Morala sta tedaj prenočiti zunaj mesta Betlehema v ubožnem hlevcu in tii je bilo rojeno Dete Božje, ki je prineslo odrešenje vesoljnemu svetu. Pripoveduje jima oče še, kako so prišli angelji božji z nebes svojega Boga in kralja molit ter z hvalnimi pesnirai pre-pevat Njegovo čast. Kako jeden teli angeljev stopi k ubozim pastirjem, ki so čuli pri svojih čredah na polji, ter jim obznani preveselo novico. da je rojen Zveličar, kateri je Kristiis Gospod, v mestu Davidovem. Pripoveduje jima, kako so šli pa-stirji do Betlehema in prišli do onega ubožnega hlevca, v katerem so našli Marijo in Jožefa, in sveto dete Jezusa v jasli položeno. — Vse to sta Oiril in Zorka po-slušala z odprtimi ušesi ter obljubila dobremu očetu, da se hočeta vedno le tako vesti, da ju bode sveto Dete Jezušček vesel. In glej! zdajci se odpro vrata od stranske sobe in nebeška svetloba se razlije po vsej hiši. 0 jejmina! od kod neki prihaja ta svetloba? Glej, tam v sredi sobe stoji z belim prtom pregrnena miza, a na mizi lepo božično drevesce z mnogobrojnimi lučicami iri z najlepšimi darovi nakiteno. Oj to je angeljska krasota! Na vrhu drevesca se blesti sijajna zvezda, a po zelenih vejicah je vse polao najboljših kolačev, slaščic in drugih drobuostij, ki jih je prinesel Jezušček dobrim otrokom v dar za njihovo pridnost in po-slušnost. In kaj še le pod drevescem! Tatn je nakupičeno vse polno različnega blaga otrokom v veselje in prijetno zabavo. Tudi jaslice stoje pod drevescem na z belim prtora pregrnenej mizi. Da, to so jaslice, da jih je veselje gledati! Kako lepo se poda angelj nad jaslienmi, držee v rokah lep svilnat trak, na katei'em stoje z zlatimi črkami zapisane besede: ,,čast Bogu na višavi in mir ljudem na zeralji!" Poleg jaslic na mizi leži tudi lična slikovnica polaa najboljših barF, cela vrsta ko-sitrenih vojakov in kaj lepa zabavna knjižica za pridnega Oirilčka: krasna punica, in za njo popolna hišna oprava, lepi uhani in z zlato obrezo vezan ,,Vrtec" za pridno in poslušno Zorko. Drevesce ia jaslice sta imela oba skupaj.
Vse božične praznike sta se Oirilček in Zorka prav prijetno zabavala z le-pimi darovi, ki sta je dobila od ljubega JezušČka. To se zna, da je Oiril svečke na božičnem dreveseu še večkrat prižgal. dokler niso do konca pogorele. — Nu, minul je sveti večer, minuli so tudi lepi božični prazuiki, a veselja je bilo vender še vedno dosti, dokler je bilo kaj obirati z božičnega drevesca. Obirala sta Cirilček in Zorka vsak dan ukusne slaščice kosec za koscem z drevesca, dokler ni bilo povse obrauo. Prazno drevesce vrgla je mati v ogenj.
— ~< 195 >~ —
Ker sta Cirileek in njegova sestrica Zorka bila tudi letos ves čas prav pridna, dobra in poslušna. nadejati se je, da jima prinese Jezušček tudi letos dokaj lepih stvarij, a jaz bi želel, da bi letošnje božieno drevesce ne samo njima, temveč vsem dobrim in pridnim otrokom prav bogato obrodilo.   Bog daj!           Ivan T.