I
32. štev. V Kranju, 48. velikeg? srpana 4900. L leto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peti t vrst o 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Vabilo na naročbo. £T*™S4 £
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo.
Slovenska trgovska šola.
Konec.
•Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko* naj stopi v zvezo z občinskim svetom stolnega mesta Ljubljane; v zvezi naj se dogovorita ta dva zastopa, kakšna trgovska šola: dvo- ali trorazredna naj se ustanovi, naredita naj zanjo proračun. Obenem pa naj razpišeta mesto ravnatelja šole, ki pa mora biti profesor knjigovodstva. Druge učiteljske moči pa se dobe vse doma. Nekatere predmete prevzamejo razni trgovski uradniki, nekatere učitelji ljudskih in srednjih šol.
Tako se dela povsod. Omenimo samo «Praško vzorno trgovsko šolo», kjer je dosedaj stalna moč samo ravnatelj Fr. Švorc, ki vodi zavod ter poleg tega poučuje v knjigovodstvu in trgovskem računstvu. Ostale predmete uče razni gospodje, kakor špediter Plichal, oficijal praške mestne hranilnice Ferd. Kavka, praktični kemik Koblic i. t. d. Zakaj ne bi mi delali tako, zakaj ne bi mi rabili tistega recepta, ki je pokazal drugod, da je dober, zanesljiv i. t. d.?
Glavna stvar pri trgovski šoli je učitelj knjigovodstva, ki mora biti praktičen strokovnjak, mož, ki v pravem pomenu besede razume celo stvar. Vedeti mora, kaj mora znati komptoarist, korespondent, agent in dr. Ge bi se takega mož t ne dobilo med Slovenci, med Hrvati, med Čehi bi se gotovo dobil. Mi poznamo češkega profesorja knjigovodstva, ki bi rad prišel med Slovence. Tudi slovenski zna že nekaj. Ta gospod je I. Ziskal, ravnatelj trgovske šole v Brnu (palač hrabete Kounitza); hvalijo ga vsled njegovega znanja in njegove eneržije. - - Kar se tiče knjig, to je prav zelo težavna stvar, ali to naj pa odločujejo oni gospodje, ki bodo odločeni za učitelje.
Terminologije potrebujemo pa v resnici pred vsem, kajti ona bode vademekum pri sestavljanju knjig. Glavna knjiga je knjigovodstvo, ta se pa more prepustiti učitelju, ki bo to učil. Prvo leto bo tako kot tako litografoval svoja predavanja. Med letom in na koncu leta jih bo popravljal . . . Sčasoma dobimo pa potem zistematično knjigo o knjigovodstvu.
Za pouk v dopisovanju bo knjigo sestaviti precej lažje. Prvi početek v tem imamo že v »Obrtnem spisju» od prof. Funteka. Za učitelja za obrtno in trgovsko za-konodajstvo se tudi najde primerna moč, ki si to knjigo sestavi sama na podlagi izkušnje. Učiteljskih moči za jezike kakor slovenski, nemški, francoski, ruski, se bo dobilo brez dvombe med domačimi gospodi. Istotako se bodo učitelji za računstvo, kemijo in blagožnalstvo prav lahko rekrUtirali izmed domačih sil. Prvo leto bo težje, zato bo pa lažje drugo, tretje in tako naprej. V par letih pa bo-demo imeli zavod, na katerega bo lahko ponosna vsa Slovenija. Seveda bode.treba delati in delati neumorno in požrtvovalno. Zlasti ravnatelju bo treba prve čase žrtvovati vso pozornost na zavod, živeti bo moral ž njim — usoda njegova, usoda zavoda!
Poglejmo, kakšen zavod je sedaj n. pr. češko-slo-vanska trgovska akademija! In kakšni so bili njegovi po-četki! Zgodovina naj nam bode vedno in povsod učiteljica. Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača. Kdaj bomo imeli Slovenci trgovsko šolo? I nu, takrat kadar spoznamo v resnici njeno potrebo. Potem ne bo-demo odlašali nič več z njeno ustanovitvijo!
V Kranju, dne 18. velikega srpana.
Nada vlada je zopet enkrat dala Slovencem pravo zaušnico, ker je imenovala svetnikom deželnega sodišča v Celju Karola Ekla, pravdnikom dosedanjega namestnika, dr. Emanuela Baverja in namestila v Celje dr. Adolfa Boscheka in Ferdinanda Sokola pl. Reno, ki so vsi strastni sovražniki našega naroda in razen prvega nobeden ne zna pravilno zapisati slovenskega stavka. In naši poslanci?!
Zahtevajte „Gorenjca" v gostilnah in kavarnah!
Kakor poročajo listi niso storili niti koraka, <la bi preprečili ta značilna imenovanja. Žalostno!
Petdesetletnica Strossmaferjevega ftkofovanja bo dne 2. kimavca t. 1.
Dunajski Öehi otvorijo na Dunaju pričetkom šolskega lota novo zasebjao češko ljudsko šolo in prvi češki penzijonat, v katerega se sprejemajo na hrano in stanovanje samo dečki. S penzijoiiatoin v zvezi bode zasebna ljudska šola za dečke in deklice s češkim učnim jezikom, Čehi skrbe za svojo prihodrvjost z dobrimi šolami, ker šola je politična zadeva.
Viljem Liebknecht, vodja pruskih socijalistov, je umrl v Herolinu dne 7. t. m. Pogreba se je udeležilo do 200.000 ljudi. Pogrebna slavnost je trajala sedem ur.
Italijanski kralj Viktor Emanuel lil. je minulo soboto pred parlamentom slovesno prisegel na ustavo.
Vojna na Kitajskem. V najkrajšem času mora priti do velike bitke, kajti blizu Tientsina se nahaja 30.000 boksarjev. Dežela med Pekinom in Tientsinoin je pod vodo, ki je pristopna le domačinom. Poroča se, da se je podkralj Li-Hung-Cang sam usmrtil, dočim so bivšega poslanika na Ruskem Hsu-( ling-Čenga spravili boksarji na oni svet. Princ Li-Hung-Čung se menda v kratkem poda v Evropo k mirovnim pogajanjem.
Dopisi.
Iz St. Ilja v Slovenskih goricah. Ker je bila v «Slovenskem Narodu» priobčena laž graškega «Tagblatta», hočem Vam navesti tudi jaz par prav tcvtonskih laži graške pošte, čeprav niso vredne niti odgovora. Najbolj me pa to veseli, ker se lažnjiva teta zmirom sklicuje na • Slovenca«, kajti pri tem se vedno spomnim pregovora: «(•Uiha vkup striha», dasiravno ta pregovor ni v posebno lepi slovenščini. Da se pa vedno sklicuje na «Slovencevo» stranko, je čisto samo ob sebi umevno; nikdo ne pride rad v pekel, kajti kakšna vročina mora šele tam vladati, ko je že tukaj «Vipavski Pepici» tako vroče, da se hladi v samem predpasniku. Le škoda, da niso bili oleandri fige, ker potem bi gotovo kar figovo pero porabila, kar je veliko hladneje ... — Najbolj jezi
PODLISTEK. Spomin na sokolsko telovadbo.
Spisal ---te—
(Konec.)
Tako širše občinstvo. Telovadec-gledalec pa sledi še z večjim zanimanjem vsaki kretnji, večkrat pravi «dobro», ko nikdo ne ploska . . .
Na tihem pa si dela opazke primeroma sledeče vsebine: Nastop za proste vaje je bil lep, slikovit, pri razmaku se je pač nekoliko poznalo, da so bili združeni telovadci raznih krajev. — Proste vaje so bilo spretno izbrane in so se vršile eksaktno.
Čudovito izvežbana garda dr. Murnika je nudila izreden užitek. Ne vidi se zlahka kaj v najminucijoznejši evoluciji tako dovršenega, kakor je bil boks teh telovadcev. Telovadili so kakor bi bili eno edino telo, le en stroj, ne pa več ločenih bitij, vsako s posebnim organizmom. Tak vspeh je mogoče doseči le z odličnimi močmi, ki stoje vsaka za se na vrhuncu popolnosti. S telovadnega stališča jim gre najlepši lavorov venec. —
«Poštarico» shod v Novem mestu, katerega je sklical dvomi svetnik in državni poslanec gospod Šuklje in pa njegov govor. Za njo je nečuveno, da se drzne gospod Šuklje na južni železnici zahtevati potni listek v slovenskem jeziku, seveda uradnik, po stari tevtonski navadi surov, je bil radi enega «bindišarja» prestavljen — mož, tako zvest svojim načelom. Kako se ji smili ta uradnik, je razvidno iz končnega stavka, ki se glasi: «Der betref-fende Beamte hfttte ehcr eine Belobung als eine Mass-regclung verdient.» Toda jaz pravim, ako bi bili vsi Slovenci v takem slučaju tako konsekventni, ko g. Šukje, bi tem uradnikom že izbili iz glave take in enake muhe.— Nadalje jo jezi tudi Sloinšckova slavnost, toda v zadnjem listu se že potolaži s tem, da se je vršila na tako skromen način, da niti ni vredna, da se omeni. Nekoliko tujcev, slučajno (!) zbrana množica kmetov, katera pa se je radi lakote (!) takoj razšla, prepir med klerikalno in liberalno stranko, pri Tavčarjevem govoru mejklici, pri vrnitvi skozi Celje zopet izzivanje barab, to je kratek obris Slomšekove slavnosti, seveda niso izostale znane tev-tonske psovke. — Nadalje se je drznil tudi nek gorenjski «tevtončok» poročati v njej o občnem zboru sv. Cirila in Metoda, ki se je vršil v Radovljici. Zdaj pa čujte! Družba je imela po njegovem poročilu 40.987 gld. prispevkov, 57.207 gld. troškov, letni primankljaj iznaša torej 11.800 gld. (glej «Tagespost», 214. Abendblatt). Prvič poročevalec niti odštevati ne zna, ker 40.987 od 57.207 odšleto je in bode zmirom 10.220;' torej že en tisoč pomote, drugič je pa onih devet tisoč sam pridejal, tako da ostane le še en tisoč primankljaja. Lahko bi vam še več poročal, toda ona ni vredna še tega odgovora. — Drugače je pa Št. Ilj zelo prijetno letovišče. Posebno za kolesarje je preskrbljeno, da jim na cesti ni dolgčas. Kajti ker so psi mirni, zaukazal je slavni «šulferajn» svojim gojencem, da morajo pozdraviti vsakega kolesarja s | «Heil». In kadar se peljem na izprehod, mi vso pot skozi vas vpijejo otroci «heil, heul, neti, hov» nasproti, tako da se moram na vse grlo smejati. Posebno zanimivo je pa zjutraj in opoldne, ko gredo otroci v šolo in iz šole. To ti nastane tak peklenski vrišč, da bi ga vsi psi
In vendar so take vaje, kar se tiče občinstva — to je moje prepričanje — nehvaležne. Moj sosed se je onemu «brcanju* naravnost smejal. Smatral je to za šaljivo točko. — Ali naj kaj takega suverenno preziramo ali naj izkušamo dati občinstvu najprej nekaj okusa s preprosto hrano P
Slična opazka velja za vaje na orodju. Opazoval sem eminentno težke vaje, ki so se izvajale briljantno, a gledalci so jih prezrli z mirno dušo, pač pa so ploskali, da se je le kaj «zasukalo*.
Kakovost vaj na orodju je bila zelo različna. Poleg takih, ki stoje na višku telovadniške izurjenosti, smo videli lepe vspehe poprečnih telovadcev, tudi kak ponesrečen trud. Naj bi se nobeden ne upal nad vajo, katere ne obvladuje sigurno. — Najbolj so mi ugajale virtuozne vaje na konju; a tudi na bradljah in drogih se je telovadilo ognjevito z izvrstnim vspebom.
V podrobnosti se ne spuščam. Le eno splošno opazko: Ni priporočati, da telovadi, kakor zadnjič, vsako društvo kar samo za se, na svojem orodju, svoje skupine vaj. —■ Res je, da pred gledalcem vse kar mrgoli, ali to
mesta Kranja ne spravili skup. Nasprotno pa moram omeniti, da so otroci ljudske šole zelo uljudni in prijazni in vsakega tujca mirno pozdravijo v materinem jeziku. Take in enake razmere vladajo v Št. Ilju. Slovenci, dasi imajo večino, se morajo zelo boriti proti Nemcem. Sedaj pa kličem iz zelene Štajerske vsem Kranjcem krepak «Na zdar!» Viclipuclijanec iz Kranja.
Gospodarske stranke.
Dalje.
In »edaj! V meščanskem delu se iznajde stroj. Ž njim je pomiljonjena človeška delavna moč. Želez? le ceste, telegrafi, telefoni, parobrodi, vojaštvo s topovi, ki razstrele vsako grajsko trdnjavo, stopijo na plan. Ves svet je človeštvu odprt. Tovarne, velike tovarne rastejo iz tal, kakor gobe. Milijoni najdejo svoj kruh v njih. Naznani kraji se odpro kulturi, živila raznih krajev se spravijo na svetovni trg. Zemlja more preživeti še stokrat toliko ljudi, kakor prej. Masa narodova je zdaj tudi kakor prej za poljedelske delavce, velika tovarna za izrejo tovarniških delavcev. Premoženje posameznih ali združenih tovarnarjev, lastnikov rudnikov, premogokopov broji na tisoče milijonov; z velikanskimi gmotnimi in duševnimi sredstvi dela ta novodobni meščanski aparat; tehnični učenjak ga regulira, v milijarde vrednosti gre. Ves svet je zanj trgo-višče. Z idilo grajske tlake in samostanskega ričeta je za vedno pri kraju, pri kraju pa tudi z vsemogočnostjo fevdalne aristokracije in njega spremstva. Tu nastane nova aristokracija, aristokracija industrijelcev, trgovcev, velikih denarnih bogatašev. Ti hočejo dobiti državno vodstvo v svoje roke. Davkov plačujejo na milijone, države so jim dolžne velikanske svote; oni imajo milijone delavcev v svoji pesti. -- Pa tudi tu ni miru. Ti aristo-kratje hočejo, da jim delavci delajo ceno, da več pri-dobičkajo, ker jim ni treba večjih mezd plačevati. Toliko vsaj morajo plačati delavcem, da se ti preživijo, četudi še tako borno. Torej cen kruh. Še neobljudene dežele imajo dosti žita, ki se ipridela ceno, bodisi s sužnji ali s stroji. Parobrodi prevažajo največje tovore cenejše, kakor železnice. Veleposestniki in tudi kmetje se postavljajo na noge. Od države zahtevajo, da se po brani dobro. Tako gibanje je neestetično in gledalce kar zbega, ker ne vedo, kam naj obračajo večjo pozornost. Najlepše vaje se pokopljejo brez priznanja. Gledalec sledi ali le enemu ali pa — nobenemu, ker vsem ne more! Le za nekoga je tak način prijeten — za slabe telovadce, ker ti izginejo v množici. — Ali naj bo to merodajno?
Lepa je skupna telovadba, ali zasnovala naj bi se drugače. N. pr. telovadilo bi se lahko na jednakih orodjih istoč^no isto; to napravi lep vtis. Najspretnejši bi se pokazali nazadnje s svojimi odličnimi vajami posamič. Ali pa še lepše: Naj bi se kombiniralo po več orodij skupaj; kako impozantne in vendar lahke vaje bi se dale izvrševati na dveh drogih, ki bi seveda bila postavljena v primerni razdalji in visočini. Tudi bradlja se da združiti z drogom i. t. d.
Nikakor pa ne prikrivam zunanjih ovir take telovadbe. —
Te opazke pa nimajo namena temniti slavo zadnje sokolske telovadbe. Bila je izmed najlepših, kar sem jih sploh videl in mnogo sem se naučil od nje.
nilnih uvoznih davkih zapre pot inozemskemu žitu in mesu. Agrarna aristokracija vabi zdaj kmeta na svojo stran vsaj v tem boju. Nasprotno pa hočejo industrijelci, da se to ne stori, temveč zahtevajo, da se inozemskim tovarnarjem z uvoznimi davki zapira pot, da morejo doma svojo robo dražje prodajati in jo ceneje spravljati v inozemstvo, ki nima takih izdelkov. Proti temu uvoznemu davku se protivi ves agrarni svet, ki hoče tovarniško blago, brez katerega zdaj ne more biti, dobiti po ceni, ker kmet si ne dela več svojega orodja in obleke doma, on rabi tudi tovarniško napravljena živila in za gnojenje svojega polja umetna gnojila. Hudi boji so to, ki se bi-jejo nekrvavo v državnih zbornicah ter v vladah in to med voditelji posameznih gospodarskih krogov; včasih pa tudi krvavo v vojnah držav med seboj. V vsaki vojni se da najti kak gospodarski vzrok. Ker kmeta preveč tovarna zvablja k sebi in ga je malo v kmetskem delu, mislijo industrijelci na to, da v inozemstvu dobe kolonije, t. j. kmetske tlačane. To pa tudi zaradi tega, da prodajajo tja svoje izdelke. Teh bojev je sedaj dosti in prav hudih. Treba je tudi nekaj mlajših svojih ljudi poslati v tujino, da tam napravijo gnezdo za domovino. Omika-nejšim narodom je njihov svet premajhen. Bolj so lačni tuje zemlje, kakor agrarec. Ti boji so precejšnji v gospodarsko bolj razvitih deželah: v Ameriki, v Angliji in na Nemškem. Ali hitro se razširja novodobno gospodarstvo tudi v druge dežele, ravnotaki strankarski gospodarski boji. Železnice, telegrafi so si osvojili ves svet, ž njim hodi novo gospodarstvo, ki vstvarja ravnotako podlago. Tekom sto let bo menda vsa zemlja v rokah omikancev z isto gospodarsko podlago in več ali manj bodo tudi ljudje toliko duševno in gmotno povsod razviti, da bo moralo nehati to ropanje po drugih deželah.
V nižjih slojevih meščanstva pa divja tudi hud konkurenčni boj. Prosta lastina ga omogočuje, ga povzročuje. Tisoč in tisoč manj srečnih bitij utone kot samostojen obrtnik, trgovec, večina je tudi v službi večjih, bogatejših, ki jim privoščijo le malo življenja. Ali skočiti v vodo, ali priti v ječo, ali postati tovarniški delavec, med temi alternativami jim je voliti. Pa tudi med večjimi poka. Kar tudi v osigurenje svojih koristi store, veliki svetovni trgi so negotovi in proizvajajo se več, nego se more prodati. Konsum včasih pade nizko in ta dela polome med industrijelno, trgovinsko aristokracijo v državnih vladah. — V velikih mestih, v katerih se manjšim trgovcem In obrtnikom slabo godi in kjer Še niso našli pot, mašinelnemu gospodarstvu prikladno, novo delo, oklepajo se iz obupnosti agrarne aristokracije in drugih nazadnjaških elementov. Ti jim obljubujejo zvezde z neba, a dati jim pa ne morejo ničesar. Lopov je, ki več obeta, kakor more dati. Tako pride, da se mali meščan v nekaterih mestih, kjer ni močnih strankarskih organizacij, ki vtrjujejo politično mišljenje in hotenje, obesi na vrat vsakomur, ki mu obeta rešitev. V naši Avstriji imamo veliko mesto, v katerem manjši meščan tako dela. V Parizu se je tudi prikazal tak mali obrtnik. Torej se v meščanih, ki se borijo proti veliki industriji, hoteči rešiti svoje obrti, tudi porajajo stranke, kakor med ag-rarci, med katerimi se je kakor na Nemškem postavil kmet po svoji gori omenjeni veliki zvezi na lastne noge.
Se nadaljuje.
Gospodarske stvari.
Dobavni razpis. C. kr. vojno ministrstvo namerava po javni konkurenci pri malih obrtnikih si zagotoviti različne potrebščine iz usnja za vojaško opravo v letu 1901. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tor-
nistre, talke i. t. d. Vsak obrtnik so more sam ali kot | ud kake družbe udeležiti dobave. Ponudbe je kolekovati s kolekoni za 1 K in najkasneje do 16, vinotoka t. 1. do 12. ure opoldne vložiti pri oni trgovali in obrtniški zbornici, kjer ponudnik biva, na Kranjskem torej v Ljubljani. Varščine in vzorcev ni treba predložiti. Nnt.mčnojši pogoji, ponudbeni vzorci in zaznamek predmetov in cen je pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na upogled.
Cene govejega mesa na Gorenjskem so iznašale v preteklem mesecu, in sicer povprečno za kilogram: v Kranju in v Radovljici K P—, v Kranjskigori K 1'08, na Jesenicah K -*90, na Bledu K 1*20, v Kropi K —'92, v Škofji Loki, v Kamniku, Mengišu in Krašnji K —-88, v Tržiču K 104. _
Novičar.
Na (J o r c n j s k e m.
70. rojstni dan cesarja Frana Josipa I. se je kakor drugod tako tudi v Kranju proslavil na najlepši način. Vse mesto je okrašeno z narodnimi in cesarskimi zastavami. Včeraj zvečer se je na poziv tukajšnjega županstva odzvalo v polni meri kranjsko meščanstvo, da je raz-svetilo svoja okna, tudi mestna občina sama je storila, kar je bilo mogoče glede razsvetljave. Zlasti lepo razsvetljeni sta bih hiši gospoda župana na glavnem trgu. Ob devetih zvečer je priredilo tukajšnje gasilno društvo serenado, katere so se udeležili: na čelu godba gasilnega društva, potem korporativno gasilno društvo, «Gorenjski Sokol*, «Moško pevsko društvo ,Kranj4», »Narodna čitalnica*, «Bral no društvo* (zadnji dve društvi z zastavami) in nebroj občinstva. Po serenadi je godba svirala na vrtu Mavrjeve gostilne prav neumorno namesto promenadnega koncerta, ki odpade ta mesec. Danes zjutraj so se poklonili po končani maši: občinski odbor, uradništvo in deputacije vseh tukajšnjih narodnih društev okrajnemu glavarstvu, da sporoči njihova udanostnačutila in čestitke na Najvišje mesto. Nato so se obdarovali mestni ubožci. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je gospod Vinko Majdič izročil mestnemu županstvu povodom sedemdesetletnice j cesarjeve 1000 kron, polovico za mestne ubožce, polovico pa za «Dijaško kuhinjo v Kranju*.
Gorenjska kmetska zveza. Kakor se nam poroča, se pravila tega, za gorenjske kmete jako važnega društva že izdelujejo. «Gorenjec* bo ta pravila priobčil v celoti. Ustrnovni shod se bo vršil koncem prihodnjega meseca ali pa začetkom meseca vinotoka, kar se pravočasno naznani. Ze danes pa se prosijo vsi somišljeniki «Gorenjske kmetske zveze*, da pridno delujejo na to, da bo udeležba iz vseh krajev Gorenjske velikanska.
Prešernova slavnost. Odbor «Narodne čitalnice v ' Kranju* se je v svrho prireditve Prešernove slavnosti na dan 10. kimavca t. 1. spopolnil, da se delo porazdeli, in je že izvolil posamezne odseke. Pomnoženi odbor je sklenil, da se praznuje Prešernova slavnost z vsem mogočim sijajem, da bomo na dostojen način proslavili spomin največjega pesnika, ki je v Kranju preminul in počiva na kranjskem pokopališču. Vabila se bodo vsa narodna društva s posebnimi okrožnicami. Slavnost se prične ob 7., odnosno ob 8. uri zjutraj s sprejemom došlih gostov na kolodvoru. Podrobneji spored objavimo prihodnjič, a vobče naznanimo lahko že danes, da bodo glavne točke slavnosti: obisk pesnikovega groba, razkritje spominske plošče, katero bo vzidala kranjska čitalnica v hišo, v kateri je Prešeren dalj časa prebival in umrl, nato banket, ljudska veselica in bazar (na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani) v Franc Jožefovem drevoredu, zatem pa koncert na Mavrjevem
gostilniškem vrtu. Zanimanje za to slavnost je splošno, in radi tega izrekamo opravičeno nado, da bo to slavije res pravi narodni praznik, ki bo v čast in ponos našemu mestu.
Slovenskega planinskega društva podružnica za kranjski okraj. Izlet podružnice slovenskega planinskega društva za kranjski okraj na Golico vrši se — kakor srno že zadnjič poročali — vtorek fine 21. t. m. Odhod z vlakom ob 1. uri ponoči. Kdor pa želi oditi prej, prenoči lahko v Jeseniških Rovtah pri gospodu Razingerju. Ker je Golica znana zbog lepega razgleda po Alpah po velikem delu spodnje Koroške in Štajerske ter velikega dela Kranjske in je pot popolnem lahka, skoro bi rekli pro-menadna, ter je do vrha samo pičle tri ure hoda, tako da pride na vrh vsak v hoji popolnem netreniran, nadejati se je mnogoštevilne udeležbe, osobito od strani nežnega spola. Vrli podružnici pa le čestitamo, da je tako krepko in lepo posegla v družabno življenje s prirejanjem takih izletov, kajti visoko vrh planin z razgledom po krasni domovini se širi in goji narodna zavest in navdušenje.
Iz Cerkljan se nam poroča: Sv. Roka semenj dne
10. t. m. je bil dobro obiskan, žal, da je nastal okrog
11. ure hud naliv s točo, tako dani bilo mogoče pol ure nikamor na trg. Škode je povzročila ploha precej, posebno na polju, kjer so žita popolnoma polegla.
Iz Tržiča se poroča: Pri nas sta se v zadnjem času izvršili dve tatvini, in sicer v tovarni za usnje Mally in Deinberger, kjer je zmanjkalo iz delavske blagajnice 130 kron, in v strojariji gospoda Josipa Peharca. Čudno je le, da je tat odnesel od 5540 kron, katere je našel, le 1540 kron.  Na sumu je neki strojarski pomočnik.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tržič in okolico priredi v proslavo sedemdesetletnice Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. s sodelovanjem «Slovenskega bralnega društva* in «Katoliškega izobraževalnega društva svetega Jožefa* v prid slovenskemu otroškemu vrtcu v Tržiču v prostorih Aljančičeve gostilne v Bistrici v nedeljo, dne 19. t. m., veselico s sledečim sporedom: I. Petje (poje slovensko bralno društvo). 1. Knahl: »Slovan*, pevski zbor; 2. Nedved: »Pozdrav Gorenjski*, pevski zbor z bariton-solo; 4. Aljaž: «Ob-čutki*, pevski zbor z bariton-solo; 4. Volarič: «Slovenski svet, ti si krasan*, pevski zbor. II. Predstava (predstavlja društvo sv. Jožefa). Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. III. Prosta zabava brez plesa. Začetek točno ob štirih popoldne. Vstopnina 40 vin. Nadplačila se glede na koristni namen hvaležno vsprejemajo. Opomba: Če bo deževalo 19. velikega srpana, se bo veselica vršila tisto nedeljo po 19. velikem srpanu, ki bo brez dežja.
V Škofji Loki se je vršil dne 15. t. m. ob štirih popoldne sestanek načelstev gasilnih društev. Razgovarjalo se je o ustanovitvi splošne bolniške blagajnice.
Iz Železnikov se poroča, da je padala dne 30. mal. srpana v Davči, Porecnu in Podporecnu, občina Sorica, debela toča, ki je napravila 28 posestnikom na polju in na vrtovih znatno škodo.
Podružnica c. kr. kmetijske podružnice v Begunjah priredi v nedeljo, dne 19. t. m., v gostilni gospoda F. Michla v Poljčah tombolo, katere čisti dohodek je namenjen za društvene potrebe. Spored: Tombola. Prosta zabava. Začetek ob štirih popoldne. Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. K mnogobrojni vdeležbi vabi najuljudneje odbor.
Na Bledu se danes v soboto ob osmih zvečer slavnostni koncert v ondotnem zdravilišču povodom sedemdesetletnice cesarjeve. Sodelujejo: gospici W. Sarmulski in E. Klaar, gospoda Julij Muhr in Albert Ernst in slavno blejsko pevsko društvo pod vodstvom nadučitelja
gospodu Frana Rusa. Po koncertu bo ples. — Zvečer od 8. do 10. ure bo slavnostna razsvetljava jezera. Pri slavnosti sodeluje novomeška meščanska godba. Občinski zastop obdari dne 19. t. m. dopoldne ob enajstih pred • Blejskim domom» občinske ubožce.
Blejskega župnika gospoda Oblaka je baje nekdo — kakor se nam poroča — na ne ravno rahel način — «pobožal*. Kako že pravi pregovor: «Kdor išče, ta najde.»
Čuden napis. Eden, ki je. «šnolal» okrog Brezi i nam pošilja naslednje vrstice: «Krava s človekom — 4 kr.» Kajneda, gospod urednik, ta stavek se Vam zdi čuden? Saj od krave ne moremo drugega zahtevati, nego k večjemu teleta V Otočah pa mora biti le drugačno, kajti na mitniški deski na mostu stoji črno na belem zapisan gori omenjeni stavek. Ali je tam tak narobe-svet, da je krava gospodar, ali pa da ima celo denar?!
Iz Srednje vasi v Bohinju smo prejeli naslednji dopis: Dne 9. t. m. ob treh popoldne je bilo ukradenih gospodu Blažu Hodniku, mesarju in gostilničarju, dvajset kron iz zaprte omare. Tatvino so ovadili c. kr. orožnikom, ki so takoj zaceli preiskavo. Mnogo se pri nas govori, kdo bi bil tatvino izvršil, ali počakali hočemo, da so stvar pojasni.
Iz Bohinja se poroča: Nismo se varali, ko smo pisali, da nam bo mogoče morda zopet v kratkem kaj poročati o znamenitem horjulskem rojaku. «Črni oblaki* se zbijajo nad rnaziljeno glavo konzulskega predsednika ne samo radi izgube pri siru, zbirajo se v tem .večji meri nad ljubljencem škoia Antona Bonaventurc vsled preiskave, v kateri tiči radi obrekovanja c. kr. orožništva. Gospod državni pravdnik utegne nam preskrbeti prav zanimivo obravnavo. Če kdo, si lahko naš «kapelan z birlahom* reče: «Nulla dies sine linea*. (Noben dan brez črtice.)
Jeseniški župnik gospod Šinkovec raje z vso silo zoper naš list. Za to neprostovoljno reklamo mu izrekamo najtoplejšo zahvalo. Naročnikov iz njegove župnije imamo vodno več.
Iz Jesenic se poroča, da se je dne 10. t. m. ondi mudil trgovinski minister baron O ali. Ogledal si je ta-mošnje tovarne kranjske industrijelne družbe na Jesenicah in v Javorniku in izrazil svoje zadovoljstvo nad velikim napredkom železne industrije na Gorenjskem.
Iz Škofje Loke se nam naznanja: Minulo nedeljo, drjl 12. t. m., zvečer je bilo gospodu Valentinu Koširju, trgovcu z žitom, ukradeno kolo pred gostilno »pri Štajn-birtu*.  Tatvino so naznanili žandarmeryi.
V Stari Loki se je vršil na praznik (v sredo) katoliški shod dveh' Kalanov, na katerem se je mnogo načvekalo. Toda o tem prihodnjič kaj več.
Osebna vest. Obrtni višji nadzornik dr. Valentin Pogačnik v Gradcu je dobil naslov vladnega svetnika.
Kopališče v Kamniku. Povodom sedemdesetletnice cesarjeve priredi danes zvečer kamniški salonski orkester s prijaznim sodelovanjem gospice Valentine Karinger in Kristine Kurztbaler, gospe Fride Dereani in gosp. Adolla Kordina v korist občinskim ubožcem v Kamniku in v Mekinjah slavnostni koncert, kateremu sledi plesni venček. Vstopnina 1 K.
češko kočo na Grintovcu je te dni poselilo mnogo Čehov, zlasti dam. V četrtek so položili šopke s trobojni-cami na Prešernovo in Jenkovo gomilo na kranjskem pokopališču.
Na Kranjskem sploh.
Ljubljanska nižja gimnazija dobi začetkom prihodnjega šolskega leta peti razred.
Gospod A. Schemerl, dvorni svetnik pri deželni vladi kranjski, je vložil prošnjo za umirovljenje.
Križem h v c t a. Strašna nesreča na železnici se je pripetila v nedeljo ob 1. uri ponoči blizu Rima. Iz Rima sta odšla v razdobju deset minut dva osebna vlaka. Ker se je pa prvemu stroju pohabila zavora, se je vlak ustavil sredi proge, in za njim vozeči vlak se je zaletel vanj z vso silo. V obeh vlakih so bili člani tujih odposlanstev za mrtvaški sprevod kralja Umberta, tudi ruski veliki knez j Peter in njegova soproga, ki je sestra kraljice Helene, aja. bila v drugem vlaku. Zgodilo se jima ničesar. - Pač* pa je bilo ubitih okoli petnajst oseb, nevarno ranjenih pa 50. Enemu je zlomljena noga, drugemu roka, tretji je nevarno pobit i. t. d. Na kraj nesreče sla dospela kralj in kraljica.
Stejn, prozident bivše oranjske republike, je — kakor pišejo razni listi — umrl.
Na Kitajskem je združena armada prišla v Pekin in osvobodila poslanike. Cesarica-vdova je zbežala, tudi o cesarju ni ne duha'ne sluha. |*» j% i *t tii tg*% Strašna vročina vlada v Severni 'Ameriki okrog Mississipija. V Čikagu je bila vročina v zadnjih sedmih dnevih tako velika, da je poginilo na cestah 2000 konj.
št. 1080,
Zahvala.
Veleeenjeni gospod Vinko Majdič, veletržec, občinski svetnik i. t. d. v Kranju, je povodom s ed o m d es e 11 et n i e e rojstva Njega Veličanstva cesarja K ran ca Jožefa I. izročil podpisanemu županstvu 1000 (ti80Č) kron z namenom, da se polovica tega zneska razdeli med mestne ubožce, drug.i polovica pa izroči tukaj-nji dijaški kuhinji. — Podpisano županstvo izpolnuje prijetno dolžnost, da izreka, izrocajoč zgornji znesek obdarovancem, v imenu poslednjih velikodušnemu gospodu darovatelju najtoplejšo zahvalo.
Županstvo v Kranju
17. dne vel. srpana 1900.
Loterijska srečka dne 11. vel. srpana. 1.1.
Trst
68
81
19
10
16
V)izitnice in kuverte 0 0 % po zelo nizkih cenah
>fc?£ priporoča  >fc?f   tiskarna v JCrarjju.
Zdrav krepak učenec
krog 14 let star, če mogoče z 1 ali 2 gimnazijskimi razredi, se takoj sprejme pod prav ugodnimi pogoji v večjo trgovino z mešanim blagom.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*. 170
Zmešane in strižene
kupuje po najvišjih cenah od 2 kilogramov; naprej
Filip Well
velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu
(Unter-Kralovvitz) na Češkem. 171—1
P. n. čitatelje te anonce opomnim, n;ij opozore na mojo adreso zbiralce las. — Na vsako vprašanje glede cene se odgovarja.
Tedenski sejem v Kranju dne 18. t. m.
Prignalo aejo 180 glav goveje živine, 11 telet, 1f>0 prašičev, 145 ovac, — koza. 50 kg stane: pšenice K 7*50, prosa K 7*50, ovsa K 6—, rži K 6*76, ajde K 10'—, ječmena K 0-50, fižola K VI'—, krompirja K 3-50. ___
Na račun se takoj odda
s prodajalno poleg farne cerkve in velike ceste, z lepimi sobami in vrtom, zraven prostoren hlev, pripraven za fijakarstvo ali vožnjo. Odda se tudi v najem.
Kje? pove npravništvo »Gorenjca*. 100—2
Karola Kavšeka nasl. y
SCHNEIDER & VEROVSEK
trgovina z železnino na debelo in na drobno
Ljubljana, dunajska cesta št. 18
priporoča svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlatil niče, slamoreznice, gepelje, čistilnice (trijerje), stroje za setev, košnjo in žetev, železne plug«, katerih ni treba držati. -   Vedno čez 200 strojev v zalogi, katero si lahko vsak ogleda. 107 1«!
Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. HOene izvanredno nizke I!
Sedlar J. BAN v Ljubljani
se priporoča rasti temu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih.
Zunanja naročila točno.   - (lene nizke.
Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska hrek-voZH, dva hrom in dve odprti kočiji. I0f> 10
> Proti malokrvnosti.
m
Zeleznato vino
lekarnarja G. Piccoli-ja
v Ljubljani %
dvornega založnika Nj. svetosti papeža
*8 ima v sebi 90 krat več železa
kakor dru^a po reklami nezaslužno sloveča kina - železna ta vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno
namizno vino. HMb___4
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabeli! osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in boleha vi h otrocih.
Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld.
posojilni ca i^adoLJljici
obrestuje hranilne vloge
po 4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega sama plačuje za vložnike iz svojega.
Stanj.« vlog dne 1. julija 1000.   ...   K 947018' 17 Stanje posojil dne 1. julija 1000 ...    » 804.077-.'12 Pri denarnih zavodih naložen denar .   .    » 150.00.V59 Garancijski fond čez K 00.000.
Hranilne knjižice tujih zavodov sprejemajo se kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 114 —-4
(Vollachcr Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago
po najnižjih cenah.
149—4
tanoianje
obstoječe iz dveh ali treh sob in kuhinjo išče se z dnem 1. novembra. 102 4
Več so Izve pri upravnistvu »Gorenjca.
4
i
Aneroid-barometer in -termometer v krasno
izdelani omarici, 50 cm dolgi, gld. 0'BO
daljnogled (Feldstecher) v toki (Etni) gld.6-60,lin, gld.850, najfinejši, gld. —
naočnik, nikel-| nast, fin, gl. 1-35
K srebrna ženskimi  ura, fina, Double-zlato H natančno repasirann, ga ran-     gld. 3'80 tirana 1 leto gld. (»•—• enaka moška gld. 0*60
H. SUTTNER
urar v Kranju, zraven lekarne
priporoča svojo izborno zalogo le
finih  in  dobrih ur, zlatnine,   srebrn ine in optičnega blaga
po najnižjih cenah.
Najnovejši cenik se razpošilja na zahte-vanje poštnine prost.
Naročila  se  izvršujejo  franko   in tudi embalažo ne rnčunim. 103—4
35
TE
Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke:
KLOBUKE
najnovejši facone priporoča po nizki ceni       67—23
J. S. BENEDIKT na Starem trgu.
?£ ****** ********* *** ****** *********^
1   Trgovina    "    ^     11    " *
F. Golob
z železnino JL
J LJUBLJANA Wolfove ulice št. 8 LJUBLJANA
1< priporoča svojo zalogo                  99—17
$ raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske
$ posode, hišnega, poljskega in raznovrst- £
jj nega   rokodelskega   orodja, pozlačenih
$ grobnih križev in vsakovrstne železnine.
^ Cene nizke. — Postrežba točna. $$¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥3
Šivalnj stroji ^ in kolesa.
Tovarniška zaloga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
Ceniki   se  dopošljejo   na zahtevanje^S
zastonj.
63-23
Pri nakupovanju
riiikpenega in manufakturnega
blaga se opozarja na tvrdko 68—23
HUGO IHL I
Špitalske ulice štev. 4
Velika zaloga saknenih ostankov.
Najboljše vrste kolesa!
tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA
Monarch, Nauman, Peugeot
francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste priporoča 60—23
tvrdka A. Putrich
V zalogi imam vedno 400 —600 koles, katere prodajam po najnižjih cenah.
2
3 —j C
O
to
p
Pravo
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 69-23
v zalogi Ivana Gorupa.
Telefon št. 90.
FILIP FAJDIGA
Zaloga in Lastna izdelovalmca
sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50
priporoča svojo veliko     61—23
zalogo sobne oprave
vsake vrste garnitur i. t. d.
Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les.
MODROOE na peresih (Pedermatratze), stole in vsa v tu stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. —
V Kranju st dobivajo stoli pri o. I. /užalit« na glavnem trgi.
m
I
1
1
E I I 1 1 I I
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je
„pri avstrijskem cesarju"
v novozgrajeni hiši otvoril h6tel. 62—23
Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe
za prenočišča.
Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo
pristna dolenjska, istrska in štajerska vina.
Za dobro postrežbo se jamči.
Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. -
Največja tovarniška zaloga sukna
J.Grobelnik
Ljubljana, Mestni trg 20
77—22
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga
jagerndorfskih, hrnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega
manufakturnega blaga
hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev.
Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno znižane cene.
Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na rahtevanje.
IVAN KORDIK
trgovina z galanterijskim blagom LJubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14
priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz alpake in alpake-srebra. in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine):
težkih gld. 5-60 . 2'tH)
1 tural žlic, navadnih gld. 4-40, 1 . .za kavo * 2-20, 1    „    nožev ali vilic   „   ('•• — .
Jedna velika tli ca za mleko gld. —'80, za juho gld. 2' — Noti in vilice z roženim, korenini ali I ido-lesenim ročajem : IX parov navadnih od gld. 1'HO do gld. S'il    a    boljših      m    i   3'.'>0  „    , 750
Svečniki iz alpake visoki 21__24    88'/, cm
84—21 gld. 2—   230 260
Domača trgovina.
Češnik & Milavec
Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice
se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške
po najnižji ceni. 86—21
Vzorci po pošti na razpolago.
R. LANG. Ljubljana (Kolizej)
9
3
«2. s
&
■p
rr
o rt-
S
3
ZL
tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva,
priporoča vsako vrste
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 76— 22 po najnižjih cenah. Cenika • aoo podobami posije
zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
G.Tonnies, Ljubljana
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
stroje za slamoreznice in žage.
81-22
Prevzame  in izvršuje stav-binska in tesarska dela.
a rta
Ua 18
82-22
*>a{o<j,o pticetin in i&ddanifa toč-nin dit
in vsa v io »ito-fto *y>ad<\yo£a dtta.    9e#jeinam vaa/tevt-stna
&&tat &tata iw dvi^ttata  točna deta
(mcm-ogtame).
«l?Da deta a« iswowjcjo točno in po niz>k\tv cma(v. — zunanja natočvta točno.
Mffijilj ¥@iaj
74—22 izdelovalec
vsakovrstnih prešanih peči iz glinastih snovi.
Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča.
Lastna izdelovalnica:
Ljubljana, Opekarska cesta St. 9 (veliki stradon).
Adolf Hauptmann
tovarna
75
22 1
(jnali^v -6ci/ri>, iivrie&vo, tankov {
8 v Ljubljani. » • ♦ »
IliHtrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
v taktični v«fifio>ti in «aftovo*ti ima po ni»ni ceni vedno v »atoai 108-10 CD CD
iy>t3itit c. «t. ptiv. jw&ne x>ele»n'\ce, £}uvtyana, dnnajoha lista. st. iS.
oi 01 01 01 01 01 01 o:
o: oi o
Pri novi tovarni:
J.Schumi &Comp., Ljubljana.
Največja zaloga 102 17
modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila.
Vedno novosti v suknji in modnem blagu za dame.
MCene brez konkurence!!
flMp" Najrazličnejši ostanki za polovico cene. ~M
Radi prevelike izpremembe v blagu se zbirke vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki.
Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU.
Važno za kmetijstvo!
Doktor Trnkoczy-a retfllna in hranilna štupa za
* prašiče. *
Redilni in krmilni prašek. Vni-stveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tolšče. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Varstvu« znamk«. Zahvalna in priporočilna pisma i. t. d. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkali pri nobeni kmetiji. Zavojček 60 vin., pet zavojčkov snmo 2 K.
Spričevala, (iospod pl. Trnkoozv v ljubljeni! Najlepša hvala za redilni prašek, tisti jo dobro služil.
Vaš hvaležni    JOg{p ZNn)AH.C;,C> Gradiškuta (Primorje), dne 12. junija 185M5.
Lekarna Trnk6ezy v Ljubljani!
Hvala Vam, da sto mi tako brzo poslali prašek za prašiče, ki je imel dober uspeh. 1'ošljite mi še zamotkov redilnega praška in steklenico tinkture za kurja očesa.
Teršič-Vransko (Štajersko), dne 10.januvarrja 1897.
S spoštovanjem
V        N IVAN PIKI*
Pozor, kmetovalci! Kakor izhaja iz razpisa visoke deželne vlade z dne 1H. julija 1800, it 10.5!»!), sme se ta prašek v vseh prodajalnah prodajati, toruj \>.\ tudi zahtevajte na deželi pri Vaših trgovcih i. t. d. Ce ga pri Vas n« dobite, potem pišite pod naslovom: 811 20
{tkama cfrinfioczrifr v Zju&tjani
z dopisnico za f> vinarjev in ga dobite takoj po pošti.
Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna
„pri Tišlerju"
Kolodvorske ulice št. 26
gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni.
Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 118—15
Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar.
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1-
Prva in najstarejša 73—22
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Poeebno priporočam svoje izvrstne s 1 a in o r e z n i c e in ml a ti 1 ni c 6, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
r
na dunajski cesti v £ju&(jani »tam
^»tvpotc<?a »favn^m-u občinstvu »vejo -pi-uo in največjo *ofo«.jo v>*-n »rot
misionsheaa in \nzfianeaa fataaa tez iazač
na deveto in 3toGno. %nnanj<i natočito. točno. — Gene ntsfie.
72—22
f s- f s* -
KAROL FLORIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem
v Kranju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih In drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnlo (vlzltnlo) In galanterijskega blaga.
Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja In strun in prodajam vse po najnižji ceni.        H—32
Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta.
Mestna hranilnica
v Kranj w obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,118.445 kron 39 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,535.132 kron 95 vinarjev. 35—28
Franc Dolenz v Kranju
m
Edvard Dolenz v Škofji Loki
priporočata svojo bogato zalogo
cementa, špecerijskega blaga, špirita in delikates, pravega francoskega in tuzemskega šampanjca, porenskih, moselskih, španskih,grških in avstrijskih vin v buteljkah pravega francoskega in tuzemskega konjaka, breskev, malinovca, brinjevca, borovničarja in bezgovca, žganja, slivovca, esence za punc, plzenskega grenčeca, slivovke in vse vrste likerjev 100-4
po najnižjih cenah.
Krepak deček
15 let star, se sprejme takoj kot milarski vajenec.
Natanrneji pogoji pri gospodu Ignaciju Focku, milarju v Kranju. 145—7
(sffigj® f^j (fffr ^fe)     &k gw ffta ffife) gf® gfs> TO gf@ mk <WsS»
*t ......
-41
4i
<
-4i
MS
4
> Z H O Z
ö
H
š 2
M
, S
«3 3 =J 3
2.M
CM
i-3
Mi»
2 S
f i
i!
n o
ft*
ft*
S*
O I = I
co.
I
<
r
c" g;
b5"
3
S"
2s
!•! Ii
B f
K. g
I i 9 -2" H a.
f TJ
S F"
J I s §
k. »
3-
o
if
o
3- v»
I v>
o
O
tj
■■■ m
o a,
r*
3.
(¿5
I
04 T3
O
GL
s* s*
i*
Ž*-ž*-%-
► t* §»-I*
i* i*
skrivnost ni nt
napraviti si doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 51 i t r o v likerjev: Tropinovec, absint, peliuovec, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češnjevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, Chartreuse, plzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Raz-prodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
150
Anton Rukavina
TRST, Via Belvedere št. 2:1.
Izdaja in zalaga konsomj «Gorenjca•».
Odgovorni urednik Gasper Eržen.
Tiska tiskarna v Kranju.
85