Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne (prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stan« vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 23.	Sobota 15. marca 1930.	Leto v.
Delavstvo je moralo spregovoriti!
Povedati tam, kjer je mesto! — Do-čim se je meščansko časopisje zadržalo pasivno, je delavstvo samo vodilo boj za svoje socijalne pravice.
»Gospodarski krogi« v Jugoslaviji so mislili, da se da sedaj, ko nimamo ustave in ne parlamenta za hrbtom delavstva vtihotapiti v zakonodajo tako socijalno, kakor de-lavskovarstveno, kar najbolj reakci-jonarne določbe in potisniti kolo časa za sto let nazaj. Tako so mislili. Odklanjali so tudi vsakršna pogajanja, češ, da delavstvo ni kvalificirano za pogajanja. Še se spominjamo, kako so na zagrebški anketi odklonili vsakršen razgovor o ureditvi delovnega časa, kako so se pozneje izogibali vsem prilikam, kjer bi morali povedati, kaj pravzaprav hočejo glede delavske zakonodaje. Nikjer niso objavili svojih famoznih zahtev, da ne bi nastal odpor med delavstvom in da ne bi se kultivirani gospodarji in znanstveniki z narodnogospodarsko in socijalnopolitično izobrazbo zgražali nad njihovimi namerami. Opazili smo celo, da so nekateri diletanti o teh stvareh pisali in trdili, kako silno trpi in hira gospodarstvo pod socijalnimi bremeni in delavskim varstvom. Tako so ustvarjali gospodarski krogi in »strokovnjaki diletanti« v državi razpoloženje za reakcijo na podlagi napačnih premis, ki so jih eklatantno ovrgle, če že ne pamet, pa vsaj sijajne bilance bančnega in industrijskega kapitala.
Delavstvo je vse to slutilo in uvidelo, da se mora tudi samo ganiti. Sklicevalo je shode, prerešetavalo s trudom zbrane podatke o tem, kaj gospodarski krogi zahtevajo; vršile so se konference, sklepale so se resolucije in poslale na pristojno mesto. Po vsej državi je šla ta opravičena akcija, ki je imela namen pokazati v prvi vrsti javnosti, občinam in interesentom, kakšen atentat pripravljajo tajno neki elementi na našo razmeroma napredno delavsko zakonodajo. Tu bi bila vsaka zamuda greh nad nami in nad bodočim rodom.
Vsega tega so se delavske organizacije zavedale in niso smele opustiti nobene prilike, kjer poudarijo svoje zahteve in protestirajo proti zahrbtnim načrtom. Organizacije in delavske zbornice so do sem izvršile svojo dolžnost in svojo zakonito pravico.
Nanesla je pa še nova prilika, da delavstvo poudari svoje stališče. V Jugoslavijo je prišel direktor mednarodnega urada dela, da se informira o stanju delavskovarstvenih vprašanj. Thomas je prišel v državo uradno, torej je bila njegova naloga, da se zglasi pri predstavnikih oblasti. Oglasil se je pa obenem tudi pri delavskih organizacijah in pri delodajalskih, da je dobil jasno sliko o obojestranskih zahtevah. Priobčili smo že njegove izjave, iz katerih je razvidno, da se sam smatra kot propagandista za izvajanje najpopolnejše delavske zakonodaje, ker ima mednarodni urad dela tudi ta namen in ^er so se države s tem, da so pristopile uradu, obvezale, da to store.
. Ob tej priliki so delavske zborne in strokovne organizacije iz vse ržave priredile v Beogradu velikan-®ko manifestacijo za svoje pravice er sprejele pomembno resolucijo, v a^eri so sumarično navedle svoje zahteve. Naravno je, da mora konfe-enca tak sklep predložiti pristojnim
Nova doba na Balkanu?
Solidaren nastop proti molitvam miru.
Makedonstvujušči so že 1. marca, torej takoj po sklepu pirotskega dogovora med Bolgarijo in Jugoslavijo, obljubili nove atentate. Tudi v preiskavi se je dokazalo, da so atentat zakrivili Macedonci. Razen v Pirotu so se izvršili atentati v Krivi Palanki in Strumici.
Nad atentati se zgraža brez izjeme tudi vse inozemsko časopisje. In kakor se čuje iz sofijskih vladnih krogov, se je tudi bolgarska vlada odločila, da napravi konec vznemirljivemu početju. Doslej je bila bolgarska vlada pasivna, ker tudi sama v sebi ni homogena. Toda, če hoče čuvati svoj prestiž in če ima voljo, upostaviti mir in red na Balkanu, se mora odločiti za energičen nastop proti kršitvi miru in provociranju.
Morda se je Macedoncem zgodila krivica, morda tudi Macedonci (voditelji) preveč čutijo nacijonalno, če smemo tako reči, ker so podeljeni na več državnih teritorijev. Toda kljub temu je vendar potrebno, da se sto-
letno ognjišče vojnih požarov pogasi in da zavlada mir in miren razvoj na Balkanu. Verzajlska mirovna pogodba in dodatne pogodbe res niso uredile najboljših in najpravičnejših razmer, zlasti ne za male narode in plemena; toda predvsem je potreben mir, predvsem razorožitev, potem pa svoboden razvoj.
Ne glede na vse to pa se je treba stalno zavedati, da leži rešitev vseh spornih vprašanj med Bolgarijo in Jugoslavijo, v kateri okvir spada tudi »macedonsko vprašanje«, le v prijateljskem zbližanju obeh držav in v končnem združenju vseh Jugoslovanov, v smislu znane tivolske resolucije. Vsaka akcija, ki poostruje nasprotstva med Jugoslavijo in Bolgarijo, oziroma med posameznimi plemeni, samo nepotrebno otežkoča pot do uresničenja končnega cilja.
Če Bolgarija v pogledu miru na Balkanu ne bo hotela ali mogla napraviti reda, bo očividno v zadevi posredovalo Društvo narodov.
Youngov nažrt v nemškem parlamentu
sprelet.
Zaupnica vladi.
V drugem čitanju načrt sprejet.
Dne 11. t. m. se je vršilo drugo čitanje zakonov o Youngovem načrtu. Zbornica je Youngov načrt sprejela (temeljni zakon) z 251 glasovi proti 174. (Navzočih je bilo 490 poslancev, a jih je glasovalo samo 451.) Večina znaša torej 77 glasov. — — Poljsko-nemški likvidacijski dogovor pa je dobil le 17 glasov večine. (25 poslancev bavarske ljudske stranke ni glasovalo.)
Načrt sprejet tudi v tretjem čitanju s 75 glasovi večine.
Voungov načrt je bil dne 12. t. m. sprejet v nemškem državnem zboru v tretjem čitanju z 270 glasovi proti 192 glasovom. Tudi dogovor s Poljsko je bil sprejet z 29 glasovi večine.
Borba za sprejem Youngovega načrta je bila ljuta, ker je zlasti nemška ljudska stranka sprejemu nasprotovala. Proti tozadevnim zakonom so imeli tudi centrumaši nekaj pomislekov. Predsednik republike Hindenburg pa je izjavil, da mora načrt sprejeti parlament ali plebiscit,	vstopi, kakor da
bi sam brez naroda sankcijoniral tako dalekosežne zakone.
Nedvomno je bilo, da bi vlada, če ne bi bil Youngov načrt sprejet, parlament razpustila in izvedla nove volitve, ki bi meščanskim strankam utegnile prinesti znaten udarec. Zato se je večina zbornice pridružila kanclerju Mullerju, ki je rekel, da noben strokovnjak ne more danes presojati posledic teh zakonov, da pa mora Nemčija s tem, da jih odobri, pokazati iskreno voljo, da hoče izpolniti težke prevzete naloge.
Komunisti so na tej seji predlagali še posebej nezaupnico vladi. Nezaupnica pa je bila odklonjena z 277 glasovi; za nezaupnico je glasovalo 169 poslancev.
Za neodvisnost Indije
Gandhijev apel.
Z ozirom, da je bil prvi Gandhijev sotrudnik pri delu za indijsko neodvisnost aretiran, je Gandhi izdal apel na vse Indijce, da naj v znak protesta prenehajo z delom v celi državi, Pozvani so predvsem trgovci, da naj svoje trgovine zapro, kar se je baje z malimi izjemami že zgodilo.
korporacijam in pristojnim oblastem. Ker je bil že Thomas v Beogradu in je posetil merodajne ministre in oblasti, je tudi celokupno zastopstvo delavstva po deputaciji predložilo svoje zahteve pristojnim ministrom in jih podrobno objasnilo. Deputacija je s tem predložila delavske zahteve na onem mestu, kamor spadajo, kjer se revizija delavske zakonodaje vrši. To je bila dolžnost beograjske delavske konference, tembolj dolžnost, ker so delodajalski krogi predložili tudi tja svoje zahteve, ki jih nismo poznali.
Prav in pošteno, iskreno je nastopila v tem primeru delavska deputacija, ko je direktno pri vladi intervenirala in s tem dala moralno oporo delavskim opravičenim zahtevam.
Tu ne more biti govora o demagogiji, o klečeplastvu. Ce so delav-
ske zahteve pravične, utemeljene, potem je sme in mora delavstvo povedati na kateremkoli pristojnem mestu.
Najpristojnejše mesto pa je tam, kjer se stekajo tudi predlogi nasprotnikov in se kuje usoda zakonodaje.
S to velevažno akcijo, ki se je vršila nad dva meseca, je delavstvo razblinilo marsikateri predsodek nasprotnikov v nič. Ta akcija se je vršila ob popolni zavesti in vednosti delavstva, za kaj gre; z njo je odbit vsak napad nasprotnikov, vsa pasivna resistenca meščanskega časopisja, ki je k vprašanju previdno molčalo, dočim je delavstvo samo vodilo borbo iz nqjne potrebe.
To v album onim listom, ki so trdili, da je delavska akcija za delavsko zakonodajo — demagogija.
Razpust beograjskega občinskega sveta.
Posledice tiskovnega procesa beograjskih občinskih funkcijonarjev proti bivšemu podžupanu.
V Beogradu se je raznesla vest, da bo beograjski občinski svet v najkrajšem času razpuščen, razpust da je v zvezi z znanim tiskovnim procesom: beograjskega župana inž. Savčiča proti bivšemu podžupanu beograjske občine dr. Jovanoviču, radi težkih očitkov, ki jih je le-ta naperil zoper novo beograjsko občinsko upravo v beograjskih listih, v katerem pa je bil dr. Jovanovič oproščen.
Nekateri listi so v četrtek zvečer poročali, da bo za beograjskega župana imenovan dr. Živko Topalovič, glavni tajnik Delavskih zbornic. — Mi doslej še nismo dobili nikakega obvestila iz Beograda, da je vest, ki so jo razširili meščanski listi, resnična. Zdi se nam po vsej priliki tudi zelo malo verjetna.
Pred razpustom angleške zbornice?
Macdonald za razpust. Solidaren nastop meščanskih strank proti rudarskemu zakonu.
Angleški liberalci in konservativci so porabili glasovanje o rudar-skem zakonu, da so demonstrirali proti taktiki angleške delavske vlade na londonski razorožitveni konferenci. Glasovali so proti predlogom vlade in je res ostala vlada za osem glasov v manjšini. Delavska vlada prvotno ni nameravala izvajati konsekvenc, končno pa se je odločila, zahtevati razčiščenje tega razmerja, ker v taki negotovosti ni mogoče delati. Vlada bo eventualno zahtevala spričo spletk splošno zaupnico v zbornici ali pa bo razpustila parlament. Dokler se položaj ne razčisti, vlada ne bo stavila važnejših predlogov.
Fašizem sloni na bajonetih.
Italija povišuje vojni proračun.
Fašistični parlament razpralja o vojnem proračunu. Razprava se vrši o povišanju vojnih izdatkov, pri čemur se poslužujejo fašisti starih fraz. da je namreč Italija miroljubna, da pa vendar mora biti pripravljena za vsak slučaj, češ, Francija svoje meje napram Italiji utrjuje, kar naj pomeni, da ima ista napram Italiji ofenzivne namene! Da to ne drži, je jasno — toda fašizem mora svoje življenje umetno podaljšati — z oboroževanjem ter s stalno pripravljenostjo za vojno.
Francoski parlament je uporen.
Tardieujeva vlada v zadregi.
Francoska zbornica se brani odobriti kredite za nova ministrstva in podtajništva. Sedanja vlada ima 18 ministrov in 15 podtajnikov, to je, 33 ministrov. Zbornica pa pravi, ida je čezinčez zadosti, če jih je 25 vseh skupaj. Vlada je pač morala povečati število ministrstev in podtajništev* ker bi sicer iz raznih političnih drobcev ne bila mogla sestaviti parlamentarne večine. — Tardieu utegne po sprejemu, proračuna sam demisi-jonirati.
Kaj bo z razorožitvijo?
Macdonald upa na uspeh londonske konference.
V nedeljo je govoril Macdonald v Ch^quersu po radiu o londonski razorožitveni konferenci. Govoril je zlasti za ameriško javnost. Konferenca se je po nepričakovanih dogodkih zavlekla, toda med tem so delali strokovnjaki. Na konferenci še ni bilo doslej nobene bistvene nevarnosti, da ne bi moglo priti do sporazuma. Tudi angleška vlada se ni nikdar bala, da bi konferenca ne uspela. Strokovnjaki sporazuma ne bodo ovirali. Odločevali bodo državniki, ki vsi žele sporazuma. Če čitate o težkočah na konferenci, vedite, da nismo obupali, pač pa iščemo izhoda v težkih vprašanjih. Prej ne nehamo, dokler popolnoma ne izčrpamo svojega potrpljenja. Angleška in ameriška delegacija bosta storili vse, da se med vsemi državami sklene sporazum in omeji oboroževanje in tekmovanje narodov v tem oziru.
Padec valute pospe-Suje protimonarhisttf-no razpoloženje v Španiji.
Vlada zavlačuje volitve in skuša podaljšati diktaturo.
Glasom najnovejših vesti, je španska valuta pričela padati, kot pred nekoliko tedni, ko je bil še diktator Prirno de Rivera na krmilu in kar je dalo tudi povod za njegov nagli odstop. Sedanja vlada ima še vedno diktatorski značaj in se ne more odločiti, kaj bi naj pravzaprav ukrenila. Ljudstvo viharno zahteva na eni strani razpis volitev, na drugi pa tudi takojšnjo spremembo oblike vladavine. Ni več dvoma, da bodo volitve prinesle republikansko večino, zato pa vlada zavlačuje z razpisom volitev, in kot poročajo, bi kralj Alfonz XIII. rad še podaljšal, oz. ponovil diktaturo. Gospodarski krah, ki grozi Španiji, pa je po svojem značaju za monarhijo še bolj opasen kot republikansko gibanje samo. Trgovci baje dajejo svoje blago samo za tujo zdravo valuto.
Zbližanje med Nemčijo in Jugoslavijo
je Živojin Balugdžič eden najresnejših. Njegovo posredovanje ublažuje razmere. Sedaj je poslanik v Berlinu. Prve dni aprila bo obiskal srednjeevropski institut v Draždanih, kjer bo razpravljal o tesnejšem kulturnem in gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in Jugoslavijo.
Gospodarski polom fašizma v Italiji.
Neštevilni polomi in bankrotne železnice. Deficit železnic narastel v šestih letih za 3855 milijonov lir.
Italijanski fašizem se silno trudi, da bi svetu dokazal potrebo svoje eksistence ter da bi razširil svoj si-
stem če le mogoče, na vse ostale države. Priznajmo, da ima fašizem precej oboževateljev v kapitalističnem svetu in to predvsem tam, kjer je proletarijat močan, n. pr. v Avstriji in Nemčiji. Zato se v teh deželah poskuša z ustanavljanjem podobnih organizacij, katerim bi se, ko bi iste enkrat postale dovolj močne, postavil na čelo kak Mussolini kot diktator. — Delavstvo se dandanes ne da več brezmejno izkoriščati, ker se lahko organizirano brani. Zato je namen fašizma, delavske organizacije razbiti ali jih vsaj oslabiti. V Italiji se mu je to posrečilo in zato so fašisti ponosni na svoj »uspeh« in če-sto se čujejo vzdihljaji tujih kapitalistov: »Oh, ko bi tudi mi imeli kakega Mussolinija ...«
Da bi se tedaj videloa, kako v resnici izgleda italijansko narodno gospodarstvo danes po šestletnem neoviranem fašističnem gospodarstvu, je avstrijski socijalistični poslanec, nam dobro poznani dr. Ellen-bogen, prinesel v reviji »Arbeit und Wirtschaft« statistiko, iz katere je jasno razvidno, da pomeni fašizem uničenje vsega gospodarstva in da isti reže obenem tudi globoko v kapitalistično meso. Radi pomanjkanja prostora ne moremo omenjene statistike v celoti prinesti, vendar pa se bo tudi iz navedenega videlo »gospodarske uspehe« fašizma. V Italiji je demokracija odpravljena in strokovne organizacije so se pretvorile v nekako uradno obliko ter tvorijo samo nekakšno navidezno udruženje, ki je brez pomena ter moči. Odkar fašizem postoja, so gospodarski polomi na dnevnem redu in to v vseh panogah. Ti polomi so že prekoračili število 50.000 in so vedno gostejši. Navajamo samo nekatere svetovno znane tvrdke, ki so zginile s površja in katerih pasive gredo v težke milijone. Tako n. pr. je šla v konkurs slavna tvornica avtomobilov »Itala« z 21 milijoni lir; stara ter ugledna t\frdka M. Nicolini v Firenzi z 15 mil.; 60 let stara tvrdka A. Manfredi v Reggio di Emilija je ponudila 25 odstotno poravnavo; v isti pokrajini
so propadle tvrdke Castellani, tvornica čevljev ter Munarmi tkalnice; hotel »San Marco« di Reggio v Ca-rari, nadalje tvrdke Pesani, Salvini Gino, Cuckiari Catteri, Cilla in druge z skupno izgubo 112 milijonov lir; nadalje več velikih bank v Turinu: Bonipelli, Artelli, mobilna banka in Societa Ambrosio. Tudi »Zveza kmetskih zadrug« v Cremoni je skra-hirala. Italo-bitska banka z 75 milijoni kapitala, ne more izplačati nobenih dividend več istotako narodna tvorniška družba za izdelavo platna v Milanu z 150 milijoni kapitala. Hotelska delniška družba v Južnem Tirolskem je pasivna za preko milijon lir. Tudi brodarsko podjetje Bratje Cosulich v Trstu je prišlo v težkoče, kakor tudi »Novigazione libera Trie-stina«, ki izkazuje 15.7 milijonov primanjkljaja itd. Splošna gospodarska kriza, ki danes vlada v Evropi, ni samo vzrok tem številnim gospodarskim potresom. Glasom statistike, ki jo objavlja Zveza narodov v Ženevi o gospodarskih polomih v raznih evropskih državah, je razvidno, da je bilo v mesecu septembru lanskega leta gospodarskih polomov in sicer: V Nemčiji 657, v Franciji 420, v Angliji 272 in v Italiji 1023.
Posledica teh 13.000 letnih bankrotov v Italiij se jasno zrcali v dohodkih italijanskih državnih železnic, katerih skupni deficit od 1. 1922 do 1928 znaša silno vsoto od 3855 milijonov lir ali v našem denarju okrog 11.5 milijard Din. Več železnic je moralo s prometom sploh prenehati, med temi tudi proga Trst—Pa-renzo. Slabo gospodarstvo priznavajo celo javni italijanski faktorji. V veliki gospodarski krizi se ne nahajajo samo nekatere gospodarske panoge, marveč vse.
Tudi proizvodnja ladjedelnic je padla od 1. 1926 od 200.000 ton na 70.000. Izvoz kmetijskih pridelkov je silno padel, a največjo katastrofo pa je doživel eksport olja, ki je od 1. 1923 padel od 297 milijonov stotov na — 17 milijonov. Da so tudi delavske mezde padle, ni treba niti omenjati.
Tak je tedaj rezulat fašističnega sistema. Kdo bi naj se tedaj še navduševal za fašizem?
Beg rudarjev v tujmo.
Praznovanje v premogovnih revirjih TPD kar po dva dni na teden.
Že zadnjič smo poročali o praznovanju šihtov in delni redukciji rudarjev pri Trboveljski premogoko-kopni družbi vsled pomanjkanja premogovnih naročil.
Stanje se je v zadnjem času poslabšalo tako. da se sedaj praznuje-
ta kar po dva dni skupaj in tudi ni nobenih izgledov, da se bo položaj v doglednem času izboljšal. Naravno je, da je to povzročilo silno razburjenje med rudarji, ker je težko rudarju preživljati sebe in družino z 18 šiltti mesečno.
Zato pa ni nič čudnega, da se v revirjih zopet začenja pojačeno gibanje za izselitev v tujino. Ko so rudarji zvedeli, da je »birmovc« za Holandsko v, Celju, so romali k njemu kar v procesijah. Ali ta je bil strog. Vzel je samo prvovrstno blago in še tisti, ki so bili sprejeti, so morali razumeti nemško. Kako malo sposobni so kostenjaki slovenskih rudarjev, oz. kako izmozgani so od težkega dela, je razvidno iz tega, da so prvi dan pregleda od 153 rudarjev obdržali samo 4.
Sedaj je prišla zopet Francija na vrsto, kjer niso toliko izbirčni. Zakaj dan na dan prihajajo nove trume rudarjev na občine, borze dela in strokovne organizacije povpraševat in odjavljat se.
Tako odteka naša srčna kri v tujino, kjer bo zopet plodila njive inozemskega kapitala.
»Z mojim zaslužkom ne morem več živeti, brez dela pa moram poginiti!« je deviza nesrečnikov. — Domovina brez meje!
Stara in nova beograjska občinska uprava.
Nova beograjska občinska uprava očita stari občinski upravi, da je zapustila nered. — Kritika delovanja javnih funkcijonarjev dovoljena. — Bivšega podžupana, je v boju proti sedanji občinski upravi, podprl tudi bivši župan, sedanji minister dr. Ko-sta Kumanudi.
Po razpustu parlamenta in suspenziji Vidovdanske ustave so — kakor drugod — tudi v Beogradu izmenjali občinsko upravo.
Prejšnji župan dr. Kumanudi je postal v januarski vladi minister in opravlja te posle še danes. Nova občinska uprava, ki jo vodi župan inž. Savčič, pa je po svojih predstavnikih trdila, da je pustila stara občinska uprava občino v velikem neredu. Naštevali so razne nerednosti. Zoper te očitke je nastopil podžupan stare občinske uprave dr. Kosta Jovanovič in v seriji člankov pobijal trditve januarske občinske uprave.
Radi teh člankov je bil dr. Kosta Jovanovič obtožen, na razpravi, ki je trajala več dni, pa oproščen.
S te razprave moramo pribiti par dejstev.
Predvsem eno: Jovanovičevi zagovorniki so trdili, da je tudi sedaj v teh razmerah dopustno kritizirati in grajati javno delovanje in poslovanje javnih funkcijonarjev. Četudi imenovani, so javnosti za svoja dejanja odgovorni in javnost, kakor tudi posameznik ima pravico, da ožigosa njihovo delovanje, če smatra, da je to delovanje kvarno javnim interesom. (To naziranje potrjuje tudi dejstvo, da je beograjska cenzurna oblast pustila objaviti vse Jovanovičeva članke, v katerih mrgoli najtežjih očitkov
Aleksander Neverov:
Taškent — kruhu bogato meno.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	36
A umrl mi je. Rad bi ostal z vami.
— Mi pojdemo peš. Tukaj ni mogoče vstopiti.
— No, kaj za to! Ne bojim se tega, prijatelji, samo da mi noge vzdrže. Po sedemdeset vrst sem nekoč prehodil, ne da bi počival.
Babi z dekletom sta s strahom gledali v široko, strašno stepo. Bali sta se poti, toda pustiti svoje, je tudi strašno. Stali sta pokorno, veli, s stisnjenimi prsi radi tesno privezanih vreč. Sidor, bos mužik, je mehko cmoknil z ustnicami:
— Gremo ali ne gremo?
— Gremo — se je odzval Jermolaj. — A ti, ded, kako?
— Pojdem tudi jaz. Kam se pa naj drugače denem?
— Boš zmogel?
— Morda bom, bog daj...
Šli so — majhna, zapuščena čreda.
Trofim je odločno pogledal Miška . ..
— Ti hočejo peš. Se ne bojiš?
— A ti?	'	'
— Jaz grem.
— Tudi jaz grem .. .
— Boš zmogel štirideset vrst?
Miško si popravi trebuh.
— Zmogel bi sedaj še več vrst,..
Visoki, zgrbančeni Pjotra z razparano kapo je stopil naprej, a se za minuto ustavil. Pogledal
je zamišljeno na cerkveni stolp postaje, na katerem je bil rumeni, od solnca obsevani križ, in peljal je mahajoč z dvignjeno palico ostale ob svetlih, blestečih tračnicah v sinjo, vabečo stepo, za katero so se videli sinji vrhovi gor — spremljalo jih je tanko petje brzojavnih žic in velo, neveselo zvonenje večernih zvonov.
Miška in Trofim sta šla za njimi kakor jagnjeti. Nista spraševala, ali ju vzamejo mužiki s seboj. Saj se še celo sama nista prav dogovorila ... Treba je bilo iti v Taškent, v siti kraj, ki rodi kruh in ki se je skrival za daljnimi griči. Na postaji ni bilo mogoče stopiti v vlak. Spodili so ju s strehe. Šla sta, ne da bi razmišljala, peš z majhnimi, bodrimi koraki, ne boječ se ničesar. Vedno se jima je dozdevalo, da se mužiki ozro in poreko:
— Kam?
In tedaj odgovorita:
— V Taškent!
Mužiki so se sicer ozirali, vendar nikdo ni vpraševal, kam gresta dečka. Nikdo se ni brigal za njiju. Vojak je šepal, široko stopal z leseno nogo in glasno pripovedoval:
— Voda, veste, je v Taškentu zelo mrzla in čista, da se vidi v nji vse, kakor v zrcalu ... Jagode rasto, da se ne zlažem, cele desetine*). Gremo, na primer, ves dan ... in povsod so sami sadonosniki, sadonosniki, sadonosniki... Povsod so izbe brez streh, in povsod so izkopani jarčki za vodo ...
— A kruh, koliko stane?
”) Desetina = oral.
— Kruh je poceni. Ako delaš pri Sartu štirinajst dni, zaslužiš lahko dvajset pudov in še hrano ...
Starec, dekletce, babi, trije mužiki in Miška s Trofimom so gledali, ohrabreni po veselem glasu hromega vojaka, na sinje vrhunce gor zaupljivo in korakali v nerednem, raztegnjenem trikotu vedno naprej k mrzli in prozorni vodi, h kruhu, srca razburjajočemu, k zelenim, nepreglednim sadonosni-kom . ..
28.
Široko se razprostira daljna v rdečo solnčno svetlobo potopljena stepa z redkimi griči. Samotno krožijo stepni orli nad mrtvimi, s soljo posutimi ležišči in zopet sedajo na starodavne grobove stepnih knezov kakor zvesti stražarji s črnimi, odrevenelimi glavami. Ogromni, nedotaknjeni re-pejniki*) se raztezajo ob grobovih kakor verige, se vzpenjajo na griče, vzbujajo nemir s svojo mrtvo samoto, s svojim večnim, nikdar vznemirjenim mirom. Solnce se je vzpelo na zenit, zopet se napotilo k zatonu in popoldanske sence postajajo daljše.
Vojak z leseno nogo že ni več pripovedoval o hladni, prozorni vodi, temveč je z rdečimi, vnetimi očmi zlobno gledal na mrtva stepna prostranstva in govoril brezupno:
— Ne pridemo do postaje. Ne vzdržimo! • • ■
Ženski in dekletce so skrivile izmučena usta,
prijele druga drugo za roke in molče plakale, zrnu-čene od strahu.
slaiku podobna stepna rastlina.
Doma in po svetu.
proti sedanji imenovani občinski upravi. Op. ur.)
Pravilno je to. Javna morala zahteva, da so tudi irtienovami od ljudske volje torej neodvisni javni funkcionarji javnosti odgovorni. — Nemogoče bi bilo sicer misliti, da bi javnost morala molčati, če bi vedela, da tak javni funkcijonar napačno ali pa celo nepošteno dela.
Ker, je . bil Jovanovič oproščen, je očividno tudi sodišče osvojilo to stališče Jovanovičevih advokatov. Druga zanimivost pa je ta-le:
V tem procesu je igral važno vlogo tudi minister dr. Kosta Kumanudi. N&ravno. Vsaj je dr. Kosta Jovanovič dejansko branil to njegovo županovanje, ki so ga v januarju zamenja-
Obtožba radi veleizdaje proti nemškima veleipdustrijalcema Krup-pu in Thyssenu, ki jo je dvignilo nemško državno pravdništvo na podlagi podatkov v Lehman-Russbiildt-ovi knjigi »Krvava intemacijonala«, je vzbudilo, po celem svetu veliko zanimanje in tudi zadoščenje. To, kar se je samo domnevalo, se je izkazalo kot bridka resnica, kajti avtor o-menjene knjige, namerava v tem procesu z autentičnimi dokazali in uradnimi dokumenti doprinesti dokaz resnice za vse, kar je napisal. To pa so stvari, ob katerih se človeku lasje ježe in se nehote mora vprašati: je li vse to mogoče? So res na svetu take propaiice, da na take načine izrabljajo lahkoverno človeštvo za svoj »busines«? In je li mogoče, da jim še danes večina ljudi slepo veruje, ko jim slikajo nekake meglene domoljubne ideale, da bi še enkrat brez pomislekov sklonili svoj vrat pod nož?
Mogoče bo ravno ta proces marsikomu odprl oči.
Česa pa obtožuje Lehman-Russ-bildt oba veleindustrijalca? Kruppov oče je bil že pred prvo francosko-nemško vojno imenovan oficirjem francoske častne legije, za »izredne zasluge«. Med avstrijsko-prusko vojno so grmeli njegovi topovi na obeh straneh, in mesarili tako avstrijske, kakor pruske vojake. Pred svetovno vojno je firma Krupp dobavljala topove 52 državam, s katerimi so se pobijali potem nemški in zavezniški vojaki. Pred vojno je štela nemška armada približno 6000 topov. Po končani vojni je pa morala Nemčija na povelje zaveznikov uničiti 54.887 topov in 28.469 metalcev min, kompletnih, s cevmi. Nekoliko jih je bilo pa med vojno uničenih. Firma je iznašla posebne vrste oklopne plošče (Panzerplatten) za vojne ladje. Patent zanje je prodala tudi Ameriki, ki je te vrste plošče potem mnogo cenejše izvažala, kakor jih je Krupp zaračunaval lastni državi. Krupp je bil v zvezi z inozemskimi orožnimi industrijami, kakor: Armstrong, Withworth & Co. in Vickers v Angliji (pri slednji so figurirali kot delničarji 4 vojvode in markiji, 50 grofov in baronov, 20 plemičev, 3 parlamentarci, 21 oficirjev in 6 žurnalistov), Creuzot, Ancieric Hančcourt in Cha-tillon Commantry v Franciji, tovarno Putilov v Rusiji in Nobelom na Švedskem. Vsa ta podjejtja je do izbruha svetovne vojne kontroliral zloglasni Sir Basil Zacharoff. Med vojno je nemška industrija mesečno izvažala povprečno 150.000 ton jekla v inozemstvo, medtem ko je armadnemu poveljstvu trdila, da za potrebe nem-
li s Savčičem. Dr. Kosta Kumanudi je napisal celo dve pismi, ki so ju v zagovorih dobro uporabili Jovanovičevi advokati. Iz vsega se je moglo videti, da je bil v boju proti sedanjemu beograjskemu županu soudeležen tudi sedanji minister dr. Kumanudi.
Tretja zanimivost pa je, da je Savčič izrazito poslovni človek. — Eden zagovornikov je naštel celo vrsto podjetij, bank itd., kjer je Savčič bodisi predsednik, bodisi upravni svetnik. Štirinajst takih »služb in službic« upravlja sedanji župan inž. Savčič.
Včasih se je javnost borila proti takemu vezanju javnih funkcij s poslovnimi mesti.
ške armade ne more dobavljati več ko 15.000 ton. V Švici so bila ustanovljena posebna podjetja, ki so raz nemških produktov odstranjevala nemške etikete, in jih potem kot švicarsko blago izvažala naprej v Francijo in Italijo, brez nemškega nadzorstva, da se njeno blago ni uvažalo v Nemčijo. Enako se je izvažal železni materijal potom Švedske v Rusijo, dasi je čutila država silno pomanjkanje na železu. Nevarnost izstopa Holandije na strani antante je bila med vojno velika, kljub temu je firma Thyssen dobavljala Holandiji velike množine železnih infanterijskih ščitov po 68 mark za komad, medtem ko jih je lastni državi zaračunala po 117 mark. Nemški vojaki so na francoski fronti obviseli na bodeči žici, ki jo je dva meseca poprej tovarna žice in kabljev v Magdeburgu prodala v Švico, in angleško brodovje se je v boju z nemško floto posluževalo optičnih instrumentov, ki so bili potom Holandije dobavljeni od Zeiss-a v Jeni in Goerz-a v Auschiitzu.
Podobnih slučajev navaja Leh-mann-Russbildt nešteto. Cel svet je preprežen s tajnimi dogovori in razdeljen v interesne sfere magnatov oboroževalne industrije. Tu ne poznajo nobenega domoljubja, nobene nacijonalne časti. Denar je tu vse: bog in domovina. Mogoče bi kedo mislil, da so danes, v dobi mednarodnih dogovorov in »razorožitvenih konferenc«, te industrije izgubile svojo moč in svoj pomen? Kaj še! Ob času razorožitvenih konferenc imajo tudi one svoje konference, na katerih onemogočijo vsako razorožitev. Vsi povojni oboroženi konflikti širom sveta padejo na njih rovaš. Kina bi se že davno pomirila, če bi ji ne dovažali vedno novih množin orožja in jo hujskali. Kajti jasno mnenje ustvarjati zna ta industrija izvrstno, saj je vse vplivnejše časopisje v njeni službi. Kadar kolonije ne bodo več mogle dovolj morilnih sredstev kon-zumirati, bo treba zanetiti nov požar v Evropi. Samo da gre »kšeft«. In ljudje tako radi verujejo.
Med nemško kemično industrijo in francosko državo je bil leta 1923. (takrat ko so nemški in francoski na-cijonalisti najbolj besneli drug proti drugemu) sklenjen dogovor, po katerem bodo nemške firme ustanavljale in podpirale francosko kemično industrijo. V prihodnji vojski bo nemški narod poginjal od plinov, ki jih bo nemška industrija proizvajala Francozom. Iz navedenih razlogov pa tudi dvomimo, da bi Krupp in Thyssen prejela zasluženo kazen. Kajti...	T.	M.
Beograd dobi novega čehoslova-škega poslanika. Češki listi javljajo, da bo novi čehoslovaški poslanik v Belgradu dr. Robert Flieder, doslej v Stockholmu. Dr. Flieder je najožji sodelavec zunanjega ministra dr. Beneša.
Ustanovitev društva za izvoz naših kmetiških pridelkov. Minister Demetrovič je sklical dne 10. t. m. izvoznike kmetiških pridelkov in zastopnikov zadružništva. Ustanovi se društvo za izvoz, in sicer bodo v upravi društva po štirje zastopniki vlade, zadružnih! zvez in zadružništva. Prodajalo se bo blago v komisiji. Društvo bo imelo posebne ugodnosti pri transportu. Društvo bo imelo svoje zastopnike tudi v inozemstvu. Predvsem1 bo pa gradilo skupnas kladišča. Sedež društva bo v Belgradu.
Naša emigracija v lanskem letu. Izseljeniški komisarijat v: Zagrebu je zbral' statistične podatke o izseljevanju iz naše države. Od 1. januarja do konca decembra 1929 je šlo iz naše države 18.189 izseljencev. V Argentino jih.je šlo 6788, v Zedinjene države 4792, v Urugvaj 1168, v Kanado 4030, v Brazilijo 636, v Čile 279, v Avstralijo 205 itd. V evropske države je šlo lani 15.194 naših izseljencev, in sicer v Francijo 9064, v Belgijo 3349, v Nemčijo 1183, v Luksemburg 948, na Holandsko 546 itd.
Dva slovenska pilota ponesrečila. Dne 10. t. m. sta se dvignila v zrak z zrakoplovom naredbik Fran Zalar in z njim gojenec podnarednik Ivan Kolarič na vežbaiišču Jasenica pri Mostarju. Letalo je plulo med železniško progo in reko Neretvo, ko se mu prelomi volan in letalo telebne iz višine par sto metrov na tla. Oba letalca sta se ubila in letalo razbilo.
Kongres zveze jugoslovanskih mest prične zborovati v Beogradu dne 27. t. m. Na dnevnem redu je tudi predlog o pristopu k zvezi vseslovanskih mest. Zdi se nam, da se je zveza nekoliko oddaljila od svojega prvotnega namena. Zveza je imela namen ščititi samoupravne pravice občin in vršiti po enotnih smernicah komunalno, zlasti komunalno-soci-alno in gospodarsko politiko. Sedaj pa sili zveza nekam v oblake in zunanje formalnosti.
Proračun ljubljanske občine za 1930 znaša okroglo 73,600.000 Din. Imoviue ima mestna občina nad 300 milijonov dinarjev, dolga pa 139 milijonov.
Laške toplice je kupil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v sporazumu s Središnjim uradom1 v Zagrebu in je kupno pogodbo ministrstvo za socijalno politiko baje že potrdilo. Ta ukrep je vsekakor velike važnosti in ga pozdravljamo, ker bodo odslej tudi člani bolniških blagajn deležni zdravljenja z zdravilnimi vrelci v lastnih zdraviliščih. Laške terme so daleč po svetu znane radi svoje radioaktivnosti in visoke temperature (39 stopinj), saj so jih nekdaj posečali najodličnejši gostje iz vse Evrope, celo iz Afrike in Indije, in so povprečno štele po 2000 do 3000 gostov v sezoni. To je bilo še takrat, ko so bile te toplice na višku svoje slave, ko okrog zdraviliškega doma in peterih dlependanc ni vlada zanemarjenost, ko so park krasila še stoletna dreyesa in nasadi. Danes izgleda tam1 okrog žalostno. (Sedanji obsežni zdraviliški dom je bil pozidan nekako 1. 1850—1858 in šteje z dependancami vred približno 120 tujskih sob.) Toplice imajo lasten vodovod in lastno električno centralo že od tedaj, ko elektrike še v naših mestih nismo imeli. Ob bistri Savinji se je nahajalo rečno kopališče z velikim številom; udobnih kabin. Zal je bilo to kopališče večkrat žrtev velikih povodnji in ga sedaj ni več. Tudi del gozdnega parka ob Rečici je vzela rudniška železnica hudaiamskega rudnika, za katero so morali odstraniti tudi vilo »Mlinski dvor« z zdraviliškim kletmi. Svoječasna lastnika, von Stein in Teodor Gunkel, sta vzdrževala velike konjske hleve z dirkači. A na konjskih dirkališčih in pri igralnih
kartah je bilo končno zapravljeno vse to razkošje, za obnovitev katerega se slučajni poznejši lastniki niso dosti brigali. Olepšave so razpadale in park se je izsekava). Pametna misel je, da je končno Okrožni urad to kupil; pod smotrenim vodstvom bo zdravilišče zopet oživelo, na korist zavarovancem, pa tudi Laščanom, ki bodo zopet dobili zaslužka.
*
Znamenite besede osemdesetletnika T. G. Masaryka. V svoji poslanici je Masaryk poudaril, da je zlasti potrebno danes, da dobi tudi duhovščina vseh ver več splošne izobrazbe.
Kancler dr. Schober pojde v Pariz. Avstrijski kancler dr. Schober pojde dne 1. maja v Pariz. Od tam obišče potem London.
Desetletnica Kappovega puča v Nemčiji. V noči od 12. do 13. marca 1920 sta vkouakala v Berlin Kapp in general Liillwitz ter uredila diktaturo. Na vladanje se pa moža nista razumela, in dasi je nemška vlada bežala najprej v Draždane in potem v Stuttgart, sta vendar v enem tednu dogospodarila. Uradništvo jima je namreč odreklo in delavstvo je proglasilo in izvedlo splošno stavko. Od takrat nemška republika ni bila več v resni nevarnosti. V teh desetih letih so se pa republikanske stranke ojačile, dočim so takratne opozicijonalne stranke oslabele. Zaradi tega kljub kritični situaciji v razpravi o Youngovem načrtu, na padec republikanske vlade ni misliti.
Dr. Luther novi predsednik nemške državne banke. Odstopa dr. Schachta so veseli v Franciji in v Angliji. Njegov naslednik je postal dr. Luther. Predšednik državne banke bo vsekakor izvoljen sporazumno z državno vlado.
Primo de Rivera, bivši španski diktator, pojde v Nemčijo, kjer se bo zdravil za sladkorno boleznijo.
Z bobnanjem iščejo občinske funkcijonarje. »Havas« poroča iz Madrida, da so na Španskem v neki pokrajini, vsi od oblasti imenovani župani, občinski notarji ter sodniki, odklonili ponujene funkcije. Sedaj hodijo bobnarji po vaseh in trgih in iščejo nove kandidate za gori omenjene funkcije z bobnanjem.
Turčija rabi denar. Turčiji posodi denar znani švedski Kruegerjev trust užigalic. Gre za 50 milijonov dolarjev. Država pa uvede užigalični monopol.
Sovjeti bodo kupovali živino.
Sovjetska vlada je potrdila načrt, po katerem naj se stopnjema nakupuje živina v inozemstvu za domače gospodarstvo, zlasti za državna posestva. Načrt predvideva nakup 5 milijonov plemenske goveje živine, 6 milijonov pitanih volov in 7 milijonov glav drobnice.
Ruski kmetje beže iz Rusije. Sovjetska Rusija je silno ojačila obmejne čete, ker beže kmetje, ki so bili razlaščeni, v inozemstvo. Vrše se po vsej Rusiji boji med rdečo vojsko in kmeti. Izseljevanja pa sovjeti ne dovolijo.
Trocki bi se rad nekaj tednov zdravil v Španiji. Španska vladiV pa mu je dala sporočiti, da ne dovoli njegovega bivanja na Španskem.
Komisar Litvinov, namestnik komisarja za zunanje stvari, je odšel na dvomesečni dopust v inozemstvo. V Moskvi krožijo vesti, da se ne ,vrne več na svoje mesto.
Viljem H. Taft. bivši predsednik Zedinjenih držav od 1909 do 1913, je dne 9. t. m. umrl. Taft je bil republikanec. Rojen 15. sept. 1857. Pozneje je bil vseučillščni profesor; leta 1921 je pa bil imenovan kot pravnik za pravdhika najvišjega sodišča.
•
Zadnji bivši ruski car Nikolaj naj postane svetnik. Zborovanje pravoslavnih v Letkovcu je sklenilo resolucijo, v kateri zahteva, da se proglasi zadnji ruski car Nikolaj kot najplemenitejši vlad'ar im zaščitnik pravoslavja in slovanstva — za svetnika.
ALI NABIRATE ČLANE ZA
CANKARJEVO DPUŽBOT
Vsak iitatelj „Delavske Politike“ naj bo član *Cankarjeve družbe", ki je naš ponos. S tem pokaže tudi svojo zavednost.
LETOS BODO ŠE LEPŠE KNJIGE >
Krvava intemacijonala
ali mednarodne zveze oboroževalne industrije. — Profit jim je bog in domovina. — Z orožjem, ki ga izdelujejo tovarnarji vojne industrije doma, prodajajo »sovaražnikom«, ki s tem orožjem mesarijo vojake in prebivalce one dežele, kjer je bilo orožje izdelano. — Kaj se je godilo pred in med svetovno vojno za kulisami oboroževalne industrije.
V dežju, vetru 3ra snegu
Veter in slaba vreme, mrzlotaftln vlažnost ' \ \ odvzema3° vaši koži trajno za kožo važne r\\ \ hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-NŠa \ rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vaš varuje NI-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vpliv}. Samo NtViEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje pežno kožno sta-ničje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din.	'
N1VEA-CREME pronikpe , v kožo in ne ,	ostavlja	nikakega bleska.
Trgovina v Jugoslaviji:
P. BEDEBSDOKP & OO, d. S O. L, MARIBOR, Meljska cesta 56
Železniška uradnica — voditeljica roparjev. Predi nekaj dnevi se je izvršil atentat na brzovlak na progi Bukarešta—Ploesti, ki ni uspel. Pri preiskavi na dotičnem mestu so našli kos ženske obleke. Ugotovili so pa, da je last železniške uradnice v Ploesti. Uradnica je bila aretirana. Oblasti dlolže komuniste atentatov.
Borba za alkohol. V Newyorku je imel nacij onalni republikanski klub zborovanje, . ki je trajalo vso noč. Na zborovanju so imeli ljute debate za prohibicijo in proti njej. Pri glasovanju so dobili pristaši prohibicije samo 345 glasov, pristaši pa, ki zahtevajo, da se prohibicija ukine, 461 glasov. Poslanci so se pridušali in apelirali, da republikanci svojemu pristašu predsedniku Hooverju ne smejo padati’v hrbet, toda ni nič zaleglo, zlasti tudi, ker bi to nesoglasje lahko povzročilo razcep v stranki. Demokrati se tega razkola vesele, ker se bo razširil na vso državo.
Ljudožrci na Sumatri. V »Koral-le« dokazuje dr. F. Polten, da divjaki ne uživajo človeškega mesa zaradi slasti ali iz potrebe po mesni hrani. Mogoče, da je bilo to prvotno. Toda danes so ljudožrci Bataki na otoku Sumatri, ki so kulturno jako razviti. Ne jedo ljudi ti divjaki iz krvoločnosti, ampak jim to veleva njih verski in pravni čut. Ljudiožr-stvo je pri tem narodu nravstveno, čeprav mi tega ne umetno. Tako obsodijo tatu in prešestnika, da se mora dati pojesti. Če sodnik Radjah prizna krivdo, mu pošlje soli. Privežejo ga nato k okrašenemu kolu, umore s sulico in jedo surovo meso. Prešest-nica mora temu činu prisostvovati. Iz istih razlogov so ljudožrci tudi Azteki v Mehiki.
Katastrofe po vsem svetu.
Poplava v južni Franciji je povzročila veliko milijonov materijal-ne škode in zahtevala 200 človeških življenj. Cele pokrajine so uničene in več mest porušenih. Francoska vlada je zato določila poseben »dan narodne žalosti«, za zbiranje prispevkov za poplavljene kraje. Tudi jugoslovanski »Rdeči križ« organizira pomožno akcijo. Zadnja velika poplava v teli krajih je bila 1. 1875.
V kinu zgoreli 104 otroci. V korejskem1 mestu Fusan, se 'je v nekem kinu vršila slavnostna predstava prilikom 25 letnega jubileja japonske zmage pri Mukdenu. Pri tej priliki je eksplodirala neka posoda z nafto, pripravljeno za razsvetljavo, in je v hipu bil cel kino v plamenu. 104 otroci so zgoreli, več jih je zadobilo težke Opekline.
Železniška katastrofa. Vlak, ki vozi iz visoke braziljske planote proti Rio de Jaueiru, je na nekem ovinku skočil s tira in padel v 200 metrov globok prepad. .30 oseb je bilo ubitih, 15 težko ranjenih. Baje so odpovedale zavore.
Nesreča v rudniku. V, rudniku Crown Mine ,prr Johannesburgu v Južni Afriki, še 'je utrgala spušČalna kletka, napolnjena z 1 j udira in padla v 500 metrov globoki jašek. 1 Evropejec in 28 domačinov je ubitih, 2 Evropejca in 6 domačinov pa težko poškodovanih.
HH H IM StM!
Delavski oder »Svobode" v Ljubljani.
P. Rayanal: Grob neznanega vojaka.
(Predstava v soboto, 22. marca, v Delavski zbornici v Ljubljani.)
Svetovna vojna je v literaturi zapustila močne sleddve. Zlasti v nemški in francoski. Barbusse je ustvaril ogromno obtožujoče delo »Ogenj«, in Delavski .oder je zdaj posegel po drami Francoza P. Raya-nala: Grob neznanega vojaka. Po vseh državah slave Grobove neznanih Vojakov, ki so padli v svetovni vojni. P. :Raynal nam podaja v svoji žaloigri Trpljenje dveh mladih ljubečih se ljudi, ki ju je vojna ločila in s smrtjo vojaka uničila obema življenje.
' 'Drama je po svojem dialogu kakor dejanju tako nežna in globoka, da ni enake v vsej vojni dramski literaturi. Vse dejanje se zgodi v štirih urah. Vsa vojna grozota je zapopaderta v njih, ves čaš’ visi nad nami in nekaj strašnega je v tem, ker vsi vemo z vojakom in dekletom vred, da gre vojak v gotovo smrt. Te štiri ure — so, poslednji trenutki vojaka, mladega člb-. veka, ljubečega mlado dekle, od vojne na smrt obsojenega.
Vse pa je zavito v tiho, trpečo ljubezen dveh mladih ljudi. Drama se pdigrava brez posebnih zunanjih efektov. Zato se mora’ poslušalec popolnoma, z vso svojo notranjostjo predati mislim in čustvovanju tega:, dela, ken ga sicer ne bo niti razumel niti ga ne bo mogel sprejeti vase. Dejanja bodo vezana z godbo, ki bo nalahno ilustrirala vzdušno nastrojenje vojne .
Vsakdo, ki je bil na fronti, prav tako vse matere, ki so izgubile svoje sinove, žene, ki so jim padli možje, otroci, ki so izgubili očete, — vsi vi, ki ste doživeli vojno na fronti ali v zaledju — morate po-setiti to predstavo Delavskega odra, ki je posvečena spominu na svetovno vojno. Vstopnice so v predprodaji pri Strokovni komisiji. Preskrbite si jih pravočasno, ker igra se ne bo ponovila. Prva in edina predstava se vrši v soboto, 22. marca, ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Dvorana mora biti natlačeno polna, ker, bo to nov dogodek v razvoju našega kulturnega gibanja. Dramo režira Bratko Kreft. Cene so znžane, da lahko poseti predstavo vsakdo.
Ljubljana.
Skrivnostni umor pod ljubljanskim Rožnikom še ni pojasnjen. Morilca še niso našli. Po uradnem; poročilu se je neznanec, ki je bil na tako misterijozen način umorjen, imenoval Milan Zastavnikovič, doma iz GareŠine ali iz Garešnice na Hrvaškem, iri pristojen v Zagreb. Bil je aktiven komunist, ki je zbežal iz Zagreba in se je žadnji čas skrival v Ljubljani. Imel je dokumente na krivo ime Ivaii Stefanovič. V zadnjem času se je oddaljil od komunistov. Ker so se komunisti baje bali. da ne bi kaj izdal, so ga baje umorili. Tako' smo Čitali v časopisih in lahko verjamemo ali pa ne. Ravno tako pa lahko verjamemo ali pa ne verjamemo različnimi prlpqvedkam in čenčam1, ki se širijo po Ljubljani. Dejstvo je, da je nekdo pod imenom Milan Zastavnikovič že od novembra lanskega Teta hodil v ljubljanske javne knjižnice si izposojat knjige. Mislimo, da je sedaj najnujnejc,, da se najde morilec. Dovolj srno ■ imeli vr zadnjih letih- v naših krajih skriv-, nostnih! pmorov, ki so ostali nepojasnjeni, na primer Fakin v TrboV% ljahi, Pipan in Perič v Ljubljani. — Ugled naših krdjev trpi, če Ostanejo taki umori nepojasnjeni. Nočemo, da bi naši kraji postali torišče, kjer bi različni iTfdiVidui dvomljive moralne vrednosti brez kazni razraču-navali z revolverjem1 svoje »princi pijelne«, ljubezenske ali poslovne’ spore. Potrebno je, da se morilec razkrinka, pa naj bo že »komunist« ali kdo drugi. Dolžnost prebivalstva je, da pomaga pri tem preiskovalnemu sodišču. Dobro bi bilo. ako bi policija objavila vso fotografije, ki jih je posnela o umorjeficu. Ne bi
Kdaj časopis izide?
Časopis izhaja v kraju, kjer se odpravljamed ljudi, ne v kraju, kjer se tiska. — Urednik mora stanovati v kraju, kjer se časopis izdaja.
Stol'sedmorice, odd. B v Zagrebu je objavil sodbo načelne važnosti o vprašanju: kdaj je smatrati, da je kak časopis izšel, oz. kateri kraj je smatrati kot kraj, kjer časopis izhaja.
■' .Oprostilna razsodba, ki jo je izrekel i Stol sedmorice , v tiskovnem procesu proti J. F., katerega je; obtožil državni tožilec radi pregrešita ptoti 'določilom tiskovnega zakona1, se opira na sledžče razloge:
. Obtoženec J. F. je izdajatelj in urednik dyeh mesečnikov, ki sta se tiskala v L. To je'obtoženec prijavil pristojnemu oblastvu,
' biVa;'!pd v' Kočevju, kjer je tudi uprava listov, kateri kraj	je na	listih	označen za
kraj izhajanja in	odkoder se	lista razpošiljata. .<	;
Obtožen, da kot izdajatelj in odgovorni urednik stanuje	v K.;	dasi	lista izhajata
v L., torej ne v	kraju,	kjer	se tiskovne
stvari izdajajo, in da je s tem: zakrivil pregrešek po čl. 9, 4. odst., 13, 3. odst. in 70, št. 1 zak. o tisku, je bil obtoženec s spodbijano razsodbo po § 259/3 kpr. oproščen' od obtožbe:
Zoper To obtostilno razsodbo je državni tožilec prijavil ničnost. Podano ničnost izvaja ničnostna pritožba s tem, da po zakonu o tisku list tamkaj izhaja, oz. se tamkaj izdaja,'kjer se tiska. Kajti čl. 7 dai določa, da mora tiskar poslati po par izvodov državnemu pravdništvu, kjer pa tega ni, krajevnemu državnemu policijskemu oblastvu, preden začne z razširjanjem novin: pristojnost oblasfva da je torej podana po krpjit, kjer se nahaja tiskarna. Tiskar da sme pričeti z razširjanjem, ker v zakonu ni nikjer utesnjena ta" njegova pravica. Isto krajevno oblastvo da je po čl. 21 pristojno tudi za odredbo zabrane. Torej da je povsem logično, da je tiskovina tam izšla, kjer je tiskana.
Temu razlogovanju ni pritrditi.
Po členu <70/:I zak. o tisku zakrivi pregrenek, kdor prekrši katero izmed dolžnosti, ki, so mu naložene v čl. 4 do 14 zak. o tisKfi. Zakon 'deli prizadete osebe na izdajatelje,’ tiskarja, urednike in razširjeval-eevin ustanavlja za vsakega izmed njih po njegovem poj§tj/u posebne dolžnosti.
Uredniku , nalaga 4. odst. čl. 9 zak. o ‘tisku dolžnost, da mora stanovati v kraju, kjer- hovine ali periodične tiskovine izhajajo (»izlaze«). Rešiti je torej vprašanje, kje tiskani spisi izhajajo. Zastopa se mnenje, da nahajati znači nastati: tiskani spisi pa da nastanejo v trenutku, ko so natiskani, torej' tudi tam, kjer so tiskani, tamkaj
da pridejo .na svetlo.; prej' da jih ni bilo, prej da sp bili le rokopisi; kraj, kjer se je: tiskovni spiš tiskal, daf je radi tega kraj, kjer tiškovii’ spis izhaja. — Temu nazira-nju 4>a se ni. pridružiti. Protivi se besednemu pomenu izraza »izhajati«, in dejanskim razmeram ohrato.vanja.. .Qef se rokopis, natisne, je pač iz njega nastal tiskOvni spis, ali na' svčtlo pride' šele, ko gre med ljudi. Doklem jpo Tiskovni, spis iv: tiskarni, ni še izšel. Negp niti tedaj še ni izšel, če ga tiskarna tak.nega, kakršen je, odpravi na kraj, kjer'je uprava’lista. A niti tu tiskovni spis še ne Ki izšel, ako ga uprava pri sebi . zadrži. Ižšel je' 'marveč šele. ko se poedini izvodi ali posamez ali v skupinah odpravijo, da pridejo med ljudi, naročnike, ku-povalce, prodajalce. Tako se je tiskovina na prvem kraju1 samo tiskala, na drugem pa je izšla. Ker se predmetna mesečnika v L. tiskata, a niti ni dokazano niti ugotovljeno, da se v L. spravljata med' ljudi, marveč se slednje godi. šele v Kočevju, obtoženec kot urednik nima po zakonu dolžnosti, da stanuje V Ljubljani, marveč ustreza naloženi dolžnosti po čl. 9/4 zak. o tisku s tem, da stanuje v K., kjer lista izhajata. Izdajatelju pa*'nalaga 3. odst. čl. 13 zak. o tisku, da mora biti označena posebna oseba, ki je njegov, predstavnik, ako je izdajatelj pravna oseba, politična stranka ali udružitev več oseb. Le za tega predstavnika ima zakon določilo, da mora stanovati na kraju, kjer ie izdajajo tiskovne stvari. Izdajati ifc isto.kar »izhajati«, le da je prvo transitivno, drugo .intransitivno, le da je s pryim,. izrazpm še; bplj. jasno poudarjeno, da se izdajajo Tiskovni spisi tamkaj, kjer še oddajajo- ilTed ljudi. Nego to razmotrlvanje tu nadalje nimia hiti pomena, koi jeTpo čl. 13/3 stanovati na kraju izdajanja naloženo, samo omenjenim predstavnikom izdajateljev. Izdajatelji, ki so fizične osebe, te dolžnosti nimajo, Zato in tako je ' nima niti obtoženec. Kot. izdajatelj obtoženec torej tudi, ni kršil predpisov čl. 13 in tudi v, tej smeri ni podlage. za njegovo obsodbo. '	/
' Ko pa je v čl. 7 zakon o‘tisku tiskarju naložil dolžnost, da odda tzv. dolžnostne izvode, preden začne z razširjevanjem, je ukrenjeno, o posebnih dolžnostih razširje-valcev ni treba govoriti, očividno vse, kar je zakonodajalec smatral za potrebno, da se zagotovi uspešno državno nadzorstvo nad tiskoip, Več dolžnosti nego je v zakonu samem odrejeno, se niti po analogiji, ki je v kazenskem pravu izključena, ne da ustanoviti.
bilo prav, qe bi preiskava ostala brezuspešna, zato pa bi se tvorile okoli tega skrivnostnega zločina razne legende. Tega nočemo!
Ljubljanski knezoškof dr. Anton B. Jeglič je obolel. Hrvaški listi poročajo, da je škofa doletela delna kap.<
Podružnica Turističnega društva »Prijatelj prirode« sklicuje svoj I. redni 'letni občni zbor, ki se vrši dne 19. marca 1930 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. V slučaju, da ob določeni uri ne bo zadostno število članov navzočih. se vrši občni zbor 1 uro kasnefe neglede na število prisotnih.
Maribor.
Spremembe v učiteljskem: društvu. V mariborskem1 društvu osnovnošolskih učiteljev, ki je zelo močno, ker mu PTipadla tudi bližnja okolica, je bil že par let predsednik, učitelj Anton Skala. Že dolgo časa pa je bila v društvu proti g. Skali prav ■dstra opozicija, ki pa ob volitvah novega1 odbora1 ni prišla, do veljave, ker se nihče ni boril za čast predsednika. Letos pa je nezadovoljstvo .članstva proti predsedniku tako na-rastlo, da se je vršilo nedavno že tako razburljivo zborovanje, kot ga že nj bilo par let. Kmalu nato se je vršil izredni občni zbor društva, pri katereniv 4e opozicija večletnega pretjsednik^ Antona Skalo vrgla in .izvolila fza novega predsednika učitelja jt Lukmana, Učiteljstvo pa je .g. Skali razen ’ delovanja v učiteljskem društvu zamerilo pred vsem to, da se je dal kot tajnik ibjarodne Odbrane« oprostiti šolskega' pouka, ntedtem ko morajo dlrugi učitelji poleg svoje službene dolžnosti brezplačno že leta in leta vršiti nešteto kulturnih! in socijalnih funkcij izven
Mi
s.
est železniških delavcev aretiranih. V sredo, dne 12. marca, je mariborska obmejna policija izvršila nenadno aretacijo železniških delavcev: Čanžeka Andreja, Rebernika, Veingerla, Lekša, Zupana in Pšeničnika. Imenovani so zaposleni v delavnici drž. železnice kot profesijo-
nisti in pbmožni delavci. Aretacijo imenovanih je policija izvršila kar med delom v delavnici, kar je vzbudilo med tukajšnjimi železničarji veliko pozornost.
Letni občni zbor podružn. Udru-ženja vojnih invalidov se bo vršil dne 16. marca 1930 ob 9. uri dopoldne v dvorani »Zadružne gospodarske banke«.1 Pravico udeležiti se občnega zbora imajo samo redni člani, ki so poravnali članarino in so zaščiteni po invalidskem zakonu. Prispevki se lahko plačajo v društveni pisarni na Rotovškem trgu ob sredah, sobotah in nedeljah bd 9. do 11. ure dopoldne.
Mestno kopališče ostane radi snaženja parnega kotla od 24. t. m. dalje za nekaj dni zaprto.
Detoljub.
V soboto, 15. marca 1930, ob pol 20. uri se vrši 4. roditeljski večer o Spolni vzgoji (puberteta). Prof. dr. Žgeč bo vodil ta razgovor.
V nedeljo, 23. marca 1930, izlet v Hrastnik in na Mrzlico. Odhod z vlakom, ob 5.20. Seboj prinesti razen jedilne posode: kruh, 10 kom. sladkorja, 3 krompirje. Toplo obleko.
Celje.
Javna borza dela. Tedensko poročilo od 2. do 8. m^rca 1930: Dela je iskalo a) iz prejšrtjega te'dna preostalo: 487 moških, 227 žensk, vseh 714; b) tega tedna novo prijavljenih: 28 moških, 11 žensk, vseh 39; skupaj 515 moških, .238 žensk, vseh 735. Ponujeno; delo. je bilo: 34 moškim, 23 ženskam, vseli 57. Izvršenih posredovanj: 21 moških, 7 žfensk, 'vseh 28. Koncem tedna ostalo v evidenci: 479 moških, 227 ,^ensk, vseli 706. — Od 1. januarja do 8, marca 1930 je iskalo dela: 756 moških,,3j0 Žensk, vseh 1086; izvršenih po-sredoivatrflpa‘je bltoT ffll‘moških, 82'žensk, vseh 213. —>jPonuiun© 'deloumošklm; 1 ko-Hiarjij,, J^jikgnoijiu, 1/, dlanem* . hlapcu, 3 gozdnim aeravčem1,' 17 konjskim hlapcem, 9 hlapccm-za- govejo žtvino, 4 majarjem-kra-
varj«m
pečarju’i|if opekli.__________
par ju, 1 kovaču, 1 stavb, ključavničarju, 2 kotlarjema, 2 gateristoma, 2 lesostrugarje-ma, 1 eirkularistu, 3 tkalcem, 3 krojačem, 1 krojafiit-la&lDiiiefja, 1 mesarju, 1 mlinarju, 1 peku, 1 taSiaŠalcu kruha, 1 strojniku, 19 vajencerh. Ženskam: 2 kmečkima varuškama, 50 kmečkim deklam, 3 kmečkim gospodinlam, 10 tkalkam, 1 šivilji perila, J likarici, 1 plač. natakarici, 1 postrežnici, •[ kuharicam, 12 služkinjam, 3 sobaricam, * varuški-služkinji, 1 vajenki.
.majarju-žrebčarju, 1 u mojstru, 1 kle-
;
91
Meteur en pages.
(Izgovori: meter ati paž.)
To je tisti činitelj v tiskarni, ki ste ga zadnjič videli stati pred izgotovljeno stranjo »Delavske Politike«.
Skozi njegove roke gre dnevno najmanj en časopis. Tu ni samo »Delavska Politika«. V Ljudski tiskarni se tiska v celem 13 raznih časopisov, ki izhajajo Prav različno, tedensko, mesečno itd.
10 let že opravlja to delo in vulgo »Faci« mu je ime. So dnevi, ko Pridejo kar trije listi skupaj. Vse to mora zlomiiti v strani, postaviti naslove in dati listu ono okusno obliko, ki jo razvajen čitatelj danes zahteva. On je tudi tista tarča, ki pride večkrat v »glasne« pogovore z redakterji, upravo in strojnimi stavci.
Pred seboj ima veliko »ladjo«. To je ti-skarniški lopar, ki je večji od ene strani »Delavske Politike«.
Na sliki ob strani ste videli v stolpcih stavek, ki je bil na stavnih strojih postavljen in njemu izročeni V hitrici obavi korekture, ki jih je malo poprej na odtisu označil korektor. Nato pa začne z delom. Nad članke postavi na’ roko iz večjih črk mastne in kričeče naslove, ki jih! je prej spisal »šlus-redakter«. Pod: te naslove zloži z veščo roko strojne vrste in tako vam1 izobliči stran za stranjo.
V kratkem' času so vse strani gotove in pomožni delavec jih znosi na tiskarniških loparjih v strojno dvorano, kjer jih prevzame v nadaljni postopek.
Vsako delo se v tiskarnah v bodoče lahko modernizira in1 nadomesti s stroji. Skoro gotovo bo v bodočem desetletju tudi merkan-tilni stavec dobil učinkovitega konkurenta v novem stroju kake epohalne nemške ali ame-rikanske iznajdbe. —
Stroja pa, ki bi meterja nadomestoval, še menda dolgo ne bodo iznašli. To delo bodo še dolgo opravljale človeške roke, saj je za ta Posel potrebna izredna spretnost in toliko različnih kretenj, da si je Pač težko zamisliti tak stroj.
Zato,upamo, da nam bo »Faci« še dolgo lomil »Delavsko Politiko«, sedaj kot dvotednik, čimprei pa kot dnevnik.
Od meterja smo sedaj prišli v strojno dvorano.
•o je največji prostor tiskarne. Tukaj teče neprestano 8 velikih in ma-
lih tiskarskih strojev. Na prvi sliki vidite amerikanski stroj »Miehle« (izgovori Maji), od katerih se nahajata v Dravski banovini le dva. Na tem stroju se tiska »Delavska
dimo prvi odtis »Delavske Politike«. V naglici se naredi nato še 6 odtisov -za cenzuro, s katerimi beži pomožni delavec ali delavka na državno tožilstvo.
Delavska Politika" se tiska na velikem ameriSkem stroju
Politika«. Tiskala se je tudi takrat, ko smo stroj slikali.
Lomljene strani, ki so bile pred nekaj časom še v meterjevih rokah, se na veliki in gladki železni plošči
Med tem pa dela strojnik na cilindru. Tam, kjer si je napravil prvi odtis, da vidi, ali je tisk jasen ali ga je treba še tu in tam ojačiti ali pa malo slabiti, prične s pripravnim
„Delavska Politika44 se razpoiilja na požto.
močno zapro v železen okvir. Potem pristopijo krepke roke pomožnih delavcev, ki potisnejo to zaprto formo v fundament stroja.	>
Tarni v stroju prične nato strojnik svoje tiskarsko delo. Komaj je prišel težek stavek v stroj, že se stroj prvič zavrti in na cilindru vi-
delom. Na nekateri vrsti je treba še kaj prilepiti, ponekod zopet kaj izrezati itd.
Vse to se izvrši v precej kratkem času. Pri časopisu je vedno vse nujno. Saj ga je treba spraviti hitro na vlak, da pride pravočasno med či-tatelje v Celje, v Ljubljano, na Go-
renjsko in v druge oddaljene kraje. Ko je ta priprava gotova, se »Delavska Politika« prične tiskati.
Tam zadaj, kjer stoji strojnik na stroju, je naložen papir za »Delavsko Politiko«. Nad tem papirjem se nahaja vla-galni aparat, ki grabi polo za polo in jo polaga na cilinder v sredi stroja. Tu pridejo železne ročice, ki polo prevzamejo in že ste zavrti prazen papir s cilindrom vred enkrat naokoli.
Med tem pa teče stavek »Delavske Politike« pod cilindrom neprestano sermtertja1. Ko se je zavrtel cilinder s praznim papirjem, se je med tem že srečal s črno barvo pomazanim stavkom »Del. Politike« in ves stavek se je odtisnil na papir.
»Delavska Politika« je tiskana!
Tu vam pridejo koj nato- druge ročice, ki to tiskano polo pograbijo in jo zanesejo na konec stroja, kjer stoji in pazi na ves proces ženska moč. To je sedaj šele en izvod. Stroj pa tiska na uro nad 1800 časopisov, da za-more redno dotiskati vse naklade časopisov. In tako vam ob velikem; hrumu leze »Delavska Politika« izvod za izvodom izi stroja. Odtod jo znosijo ženske k zgibalnemu stroju, ki jo zloži tako, kakor jo vidite pred seboj.
Razpošiljanje.
Od zgibalnega stroja pride »Delavska Politika« v ekspedit. Tu že čakajo pridne ženske roke s spisanimi naslovi na list. Pred vrati stoje raznašalke, ki raznašajo »Delavsko Politiko« na dom. Te pridejo prve na vrsto, saj so tudi najbolj nestrpne. Jeze se na urednike in na tiskarno, če je enkrat zamuda. »Po temi pa ne bomo raznašale.« »Pa se pojdite Ve z naročniki kregati!« — Take in podobne očitke morajo poslušati uradnice od ekspedita.
Ko so raznašalke odpravljene, pride na vrsto pošta. Na sliki vidite razpošiljalke in okoli njih kupe »Delavske Politike«, ki je povita v zavitke in pripravljena za pošto.
Zadnji naslovi so nalepljeni, zavitki povezani in že hiti mlad mož z modrim vozom’ na kolodvorsko pošto, kjer se »Delavska Politika« odda. Nekaj ur nato jo je vlak odnesel v najod-daljenejše kraje Dravske banovine. Že jo tlačijo pismonoše v svoje poštne torbe, da jo raznesejo med naše
čitatelje.
Tako pride med ljudi.
»Delavska Politika«
Crna.
, Težka nesreča v Žerjavu. Dne
~ ■ februarja se je težko ponesrečil ( t()Pilnici delavec A. Maurič, ki je Zaposlen pri odvažanju domače težW re izl>rcd' visoke peči. Dobil je ..„: e opekline na obrazu in rokah1, h . ie bil odpremljen v rudniško v v?1Cy' Deset dni je ležal v bolnici ca ,iašniH mukali ter je dne 8. mar->krog n. lirc dopoldne umrl. —
Vzrok nesreče je iskati v tem, ker ni poskrbljeno v zadostni meri za to, da bi bili prostori, kamor se odvaža žlindra, suhi in posuti. Na drugi strani pa se opaža premajhno število takozvanih »piskrov«, v katerih sc odvaža žlindra, ker se ne utegnejo skladiti. Tako se je tudi omenjenega dne, ko sta odvaževalca prevrnila »pisker«, nahajala v bližini luža, okoli edeninpol litra vode, ter je žlindra padkv v lužo, vsled če-
sar je nastala eksplozija, pri kateri je A. Maurič dobil težke opekline, dočim je ostal' njegov tovariš k sreči nepoškodovan.
Pripominjamo, da so bili pri odvažanju žlindre prejšnja leta zaposleni trije delavci, izmed katerih je eden imel opravka samo s tem, da je prevračal »piskre«. Sedaj pa morata to delo opravljati odvaževalca, ter je le srečnemu slučaju pripisati, da ni več nesreč. Razmere, katere
vladajo v obratu v topilnici, so take, ! da bomo o njih večkrat spregovorili. Delavcem pa kličemo: Stopite v svojo strokovno organizacijo. Zvezo rudarjev Jugoslavije, ker le potoni te si boste ustvarili boljše hiigijenske, kakor tudi življenske razmere. —
Opazovalec.
Širite naš list!
Kako nastane »Delavska Politika"?
CITflJTE J) E LOVSKO PO LITI K 0
rmRocn se ; m fi R1 BOR
POŠTn IPREDAL22
Kranj.
Ustanovitev nove borze dela v Kranju. Ljubljanska borza dela je osnovala v Kranju podružnico »Javne borze dela«. Podružnica posluje v bivši Mayerjevi pivovarni. V nje področje spadata okrajni glavarstvi Kranj in Radovljica oziroma ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Delavci in delodajalci iz navedenega področja naj se v bodoče v zadevah posredovanja dela obračajo le na podružnico v Kranju.
Jesenice.
Začasno vodstvo podružnice »Svobode« sklicuje v nedeljo, dne .30. marca, ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavskega doma na Savi izredni občni zbor. Člane se opozarja, da poravnajo članarino.
Kulturni pregled.
»Naš gospod župnik« na mariborskem odru. (Repriza 12. marca). Komad si je izbral Josip Danes za proslavo 25 letnice svojega umetniškega udejstvovanja na gledaliških detsikah. Izbral si ga je, ker je upal najti v župniku Pellegrinu svojo vlogo — vlogo dobrodušnega, preprostega in sredi »moderne« družbe malce 'komičnega človeka, ki je v talarju bori za dobroto — proti vsej oficijelmo-sti dnužbe in cerkve. Komad zase ne reže globoko in .je polovičarsko delo, napisano za smeh; z njeigoivo vsebino ne bodo zadovoljni odločni svobodomisleci ne terci {alke. Prvim ne bo všeč res precej prisiljeni konec, drugim pa ne okolje, ki ise v njem župijik vrti.
Igralci so se vsi močno potrudili. Daneš (Pellegrin) je bil docela v stilu z dobroto prepo.)eneiga župnika; njegovi mirni ,komiki je nemogoče odoleti. V njej je Daneš velik, čeprav ne zna ustvariti mnogo tipov. Uprav presenetila nas je Starčeva (gospa Consine-tova), iki obeta postati v nekaterih vlogah prav dobra igralka umetnica; vkljub prav malemu karikiranju je bila njena igra naravna {zlasti je dobro rešila zapeljevanje v 2. in razbrzdani ples v 3. dejanju). P. Kovič je naš najboljši karakterni igralec; v poslednjem času se je otresel vsakega pretiravanja; njegov g ospod Comsinent ni mogel biti narav-nejši in boljša. Rasberger (monsignor Sibuie) je bil tuldi prav dober. Zakrajškova (gospa Badinois) ima v zalogi celo .galerijo tipov in se nikdar ne ponavlja; to pot je podala svetohlinsko opravljivko tako, kot bi jo naravnost iz pobožnega inštituta posadili na oder. Kraljeva se je tudi v Genviere pokazala kot umetnica širokih sposobnosti. Skrbinšek (grof Sableški) je imel sicer podrejeno vlogo, a *e je izkazal kot kavialir. Druge vloge so manjše in so bile rešene zajdovoljivo. Komad je 'režiral J. Kovič. — Taitpa.
»Socialna misao.« Marčna (3.) številka prinaša na uvodnem mestu članek drja. B. Adžije »Smisao socialne politike«; pisec najprej definira socialno politiko, v katere področje spada vse, kar skuša odstraniti ali vsaj ublažiti napake, ki se javljajo v današnjem družabnem redu v škodo delavskega razreda, nato pa govori splošno o socijalni zakonodaji. Taki članki so v dobi, ko se bore gospodarski krogi za poslabšanje socijalne zakonodaje, nujno potrebni. — Docent dunajske univerze dr. Gorner razmotriva o »Problemih svjetske privrede«. — Alojzija Štebi prikazuje v članku »Jedna paralela« razliko med meščanskim in delavskim ženskim pokretom in prihaja do zaključka, da se oba pokreta v mnogočem stikata, da imata skoro iste cilje. S pisateljico ne moremo povsem soglašati. ker preveč dobro poznamo nazi-ranja »boljših« dam, ki se bore za svobodo in enakopravnost (vsaj pri nas!) le — z besedami. — Anton Kristan podaja v članku »Radnici i zadruge« zgodovino socialističnega zadružnega gibanja od 1. 1848. — Henč nam je znan kot pisec malih glos k važnim socijalnim vprašanjem; to pot je priobčil članek »Demon-alkoliol«. — Hoff-mann nam prikazuje v članku »Madžarska emigracija i francuska orientacija« važno delo madžarskih emigrantov, ki se v tujini bore proti domači fevdalni reakciji. — Že zadnjič smo omenili, da piše najboljše članke M. Kus Nikolajev; odlikujejo se po borbenosti in ravni liniji. To pot je prevedel iz Sinclairove knjige »Mammonart« prikaz znamenitega francoskega pisatelja in borca za resnico Emila Zolaja. Razen tega pa v eseju »Ecce proleta« oriše nemško proletarsko umetnico Kathe Kolhvitz; pisec se v uvodu popolnoma pravilno postavlja na ekonomsko interpretacijo' umetnosti. Članek krase štiri reprodukcije Kollwitzo-vih slik. — Kot književna priloga je priobčena iz Galsworthyjevega romana skica »Dama«, ki nam kaže pravi obraz in »dušo« buržuazne dame. Prevedel je ta odlomek M. Kus Nikolajev. — Talpa.
Rešujmo svoj narod!
Med nami nepretrgoma pustoši kužna bolezen, jetika,
Vsled jetike ugasne v naši ožji domovini sleherno leto čez 2800 življenj; med temi je največ žrtev pokošenih v cvetju mladosti in dozorevajoče možatosti, v dobi, ki je polna neizrabljenih talentov, močnega hotenja, lepih nad.
Okoli 50.000 naših rojakov je trajno po jetiki ogroženih. Da, vsakdo izmed nas ima prej ali slej gotovo opraviti s to nevarno kužno nadlogo, saj sc mi vsi po njej okužimo.
Številni so činitelji, ki ljudsko zdravje izpodkopavajo in s tem pospešujejo nagel razmah tuberkuloze:	slaba stanovanja,
pičla, neprimerna prehrana, težko telesno in duševno delo, neredno, nezmerno življenje, alkoholizem, spolna razrvanost, jaki duševni pretresi, vsi ti in še mnogi drugi vzroki in povodi ustvarjajo ugodne pogoje za brzi razvoj jetike. Ko pa se je ta enkrat udomačila v hiši, jo je izredno težko iz nje
pregnati.
Iz roda v rod, od staršev na otroke, od poedinca na bližnje soseščine se širi in prehaja zlokobna jetična kuga ter — kjer le more — izbira in kosi smrtne žrtve.
Borimo se zoper pogubno tuberkulozo, ki ogroža ves naš narod! „
Akcija zoper to najtežjo socijalno bolezen bo rodila znatne uspehe le tedaj, če bodo vsi člani ljudske družbe, vsi njeni predstavniki in skupine z vnemo sodelovali v tej pomembni borbi.
Pravkar je bila v Ljubljani ustanovljena
Osrednja protituberkulozna liga,
da združi in organizira vse v gosto, povsod razpredeno mrežo protituberkuloznih edi-nic, okoli nje bodo v bližnji bodočnosti vzbujene v življenje krajevne istoimene lige.
Poživljamo vse naše rojake, da stopijo v vrste teh izredno potrebnih lig, zvez.
Predvsem apeliramo na one naše javne korporacije, ki so že po svojem svojstvu dolžne voditi brigo nad ljudskimi skupinami, ki jih zastopajo oziroma predstavljajo: Bolniška podporna društva, pokojninske fonde, zavarovalnice, razna splošna podporna društva, občine in županstva, šole, župne urade, razne strokovne organizacije, prosvetna in kulturna društva, športne in telovadne organizacije. V njihov lastni prid bo, da se prijavijo kot člani (ustanovni, podporni, redni) pri katerikoli protituber-kulozni ligi ter da kolikor mogoče vneto v njej, kakor tudi na svojem ožjem področju delujejo v borbi proti pogubni jetični pošasti. Člani se sprejemajo, dokler niso krajevne protituberkulozne lige ustanovljene, pri Osrednji protituberkulozni ligi, Ljubljana, Miklošičeva cesta (Okrožni urad, pritličje, levo).
Naj bi ne bilo nikogar, k! bi se želel izogniti temu pozivu.
Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani:
Predsednik: dr. Joža Bohinjec s. r., podpredsednik: Valerijan Učak s. r., tajnika: dr. France. Debevec s. r., Uratnik Filip s. r„ blagajnik: Vrtovec Vekoslav s. r.; odborniki: dr. Anton Brecelj s. r., dr. Oton Fet-
Se si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
tich s. r., dr. Tone Jamar s. r., dr. Franc Kotnik s. r., ing. Rado Lah s. r., dr. Ivan Matko s. r., dr. Ivo Pless s. r., dr. Ivo Pirc s. r.
Radio.
Kakšna razlika je med radijskima postajama Dunaja in Ljubljane? Dunaj poroča one novice, ki še niso bile objavljene v časopisju, medtem ko Radio-Ljubljana prenaša tiste, ki so jih poslušalci že davno preje či-tali v »Slovencu«. Pa še ena razlika je med ljubljansko radijsko postajo ter ostalimi evropskimi oddajnimi postajami, in sicer ta, da samo Ljubljana muči svoje poslušalce dnevno z borznimi poročili. Presneto majhen del naročnikov je, ki bi jih zanimala borza. Pole«: tega pa se itak zelo kratek opoldanski program še skrajša s tistimi silno ubijajočimi borznimi številkami. — Prihodnjič nekaj več.
Zahvala. Spodaj podpisani se naj-lepše zahvaljujem zadrugi »Delavski dom« v Trbovljah za podporo Din 200.—, katero sem prejel v času moje dolgotrajne bolezni. — Cesar Jože. Trbovlje I., Terezija.
Ali ste že krili f
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
EKSPORTNA HI$A i«
• *
LUNA
ii
lik
MARIBOR Aleksandrova c. 19
Za pomladansko sezono kakor tudi za bližajoče se vellkonolne praznike
imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: nogavice za otroke, par od Din •— naprej, črne, rujave. drap, sive in bele barve, moške nogavice od Din 5'— naprej damske nogavice od Din 7' naprej flor-nogavice od Din 12,— naprej - Za dobro blago jamčim! Nadalje nudim vezenino meter od Din 75' naprej Clpke meter od Din I— naprej, svilene troke meter od Din l-— naprej Vse vrste Y0,"e"e Pl*tenlne-vezenlne, Šivanke, gufabe in druge potrebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnih cenah. — Lastna pletllnica In predtlskarlja. - Srajje, spodnje hlače, kravate, palice, delnlkl v bogati izbiri po snlianlh cenah 1 Čevlji Iz usnja za otroke od Din 24'— naprej.
in sandale
SAMO NA ALEKSANDROVI CESTI 19
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti • v •	|	Iv*
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
Pristopajte k
ŠTAJERSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI
■ Delež stane Din
•|i: j 100'— in se obrestuje po
I 6\
■ Člane sprejema
■ začasno Ljudska tiskarna. Sodna ulica štev. 20
TOTABHAOLASBIL IH GRAMOFONOV
MEINEL
HEROLD
a
Gramofoni.............................Din	do	298 — dalje
Mandoline  .......................... 136 —
Violine.................................... 95’—	.
Oitare....................................... 207—	.
Trombe....................................... 505-	.
Rotne harmonike............................85 —	.
Prodajalna:Tr* svobode
(Nova Scherbaumova zgradba).
naročajte in iirlte »Del. Politiko**!
Tiska: Ljudska tlskavfta <1 <L v Mariboru, predstavite!! Josip OšlaK v Mariboru. - Za konzorcij Izdaja to urejuje Viktor Eržen v Maribora