Avtor zanimivosti (besedilo in fotografije): Dr. Anton Polšak,  
Zavod RS za šolstvo
COBISS: 1.04
Visoke Ture, Veliki klek in Pastirica
Mogoče smo že kot srednješolci kaj slišali o 
turskem geološkem oknu, najvišjem avstrijskem 
vrhu Velikem Kleku
1
 (redkeje tudi Veliki Zvon) 
ali Groβglocknerju (3798 m) in ledeniku 
pod njim Pastirica ali Pasterze, gotovo pa pri 
študiju geografije. Ker gre za posebnosti v 
geološki zgradbi in geomorfologiji, bi veljalo 
nekaj pozornosti temu posvetiti tudi pri pouku 
geografije, učitelj pa se naj sam odloči kdaj in 
koliko. Vemo namreč, da je stvari, ki bi jim kazalo 
»posvetiti več pozornosti«, pri geografiji veliko 
in izbor ni lahek. Če pa bo učitelj organiziral 
ekskurzijo v ta del Alp, pa bo to izkušnja za 
učence ali dijake iz prve roke in toliko več vredna. 
Tursko geološko okno (tudi dvojno okno) je 
ime za območje Centralnih Alp, kjer izdanjata 
peninski in verjetno tudi helvetski pokrov. 
Je obsežno zahodno-vzhodno razpotegnjeno 
erozijsko območje, ki ga je ustvarilo tektonsko 
delovanje in za katerega so značilne plasti, ki so 
bile dvignjene iz globine tudi več kot 10 km.  
V zahodno-vzhodni smeri je dolgo do 170 km,  
v smeri sever–jug pa največ 70 km. Sega 
nekako od Innsbrucka in Sterzinga na zahodu 
do Schladminga, Mauterdorfa in Gmünda na 
vzhodu. 
Osrednje območje Turskega geološkega okna 
je v veliki meri iz gnajsa, nastalega v glavnem 
iz magmatskih ali vulkanskih kamnin, ki je 
nekdanji najgloblji tektonski del alpskega 
prostora. To jedro, ki podrobneje razpade v tri ali 
štiri manjša območja, je obkroženo s kamninami 
t. i. skrilavega ovoja (nem. Schieferhülle), kjer so 
večinoma preobražene sedimentne kamnine in 
manj magmatske oz. vulkanske. 
1 O kod slovensko ime Klek? Po slovarjih slovenskega jezika  
https://fran.si/ ugotovimo, da se lahko nanaša na rastlino  
klek ali tujo (cipreso), klečanje, pritlikavost, čarovnice in vrage. 
Gotovo bi bilo najbolj smiselno iskati povezavo z nizkim pritlikavim 
rastjem, ne nujno klekom ali tujo. Enako ali sorodno je hrv.,  
srb. klȅk, klȅka ‛pritlikavi borovec, ruševje’ in ‛brin’, češ. kleč  
‛pritlikavi borovec’. Praslovan. ali slovan. *klę̋kъ ‛grmičast  
iglavec’ je izpeljanka iz *klę̋knǫti ‛poklekniti’. Grm je tako 
poimenovan po nizki, skrivenčeni rasti. Pomensko podobno  
je motivirano nar. nem. Knieholz ‛ruševje’, zloženka iz nem.  
knien ‛klečati’, Knie ‛koleno’ in Holz ‛les’ (Ber I, 515).  
Vir: https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-
slovar/4287552/klk?View=1&Query=klek&All=klek& 
FilteredDictionaryIds=193&Filtered DictionaryIds=207.
Med nastajanjem Alp se je nekdanji ocean zaprl, 
pri čemer se kamninske gmote Vzhodnih Alp 
niso samo dvigovale, ampak so se tudi potopile 
v globine. Tako magmatske kot novonastale 
sedimentne kamnine so bile podvržene več 
metamorfozam, pri čemer so spremenile  
svojo mineralno sestavo. Sledil je dvig, nato  
pa erozija, ki je v odstranila vrhnje plasti  
(v glavnem sedimentnih) kamnin, in tako so 
se na površju pokazale metamorfne kamnine. 
Kot smo omenili, te po izvoru niso enotne, niti 
enako metamorfozirane. Geologi ločijo mdr. 
zgodnjo, retrogradno fazo metamorfoze (s tlaki 
od 1,9 do 2,2 GPa in temperaturami od 600 
do 630 
o
C in poznejšo fazo (s tlaki od 0,9 do 
1,0 GPa in temperaturami od 400 do 450 
o
C), 
a obe nekako spadata v vrsto visokotlačne in 
nizkotemperaturne metamorfoze, ki je značilna 
za subdukcijska območja (Splet 1 do 7). 
Z geološkega vidika leži Veliki Klek  
(3798 m) v srednjem delu turskega geološkega 
okna, ki ga geologi imenujejo glocknerski  
(kleški) narivni sistem. Sestavljen je iz 
magmatskih (oz. vulkanskih) kamnin in 
sedimentov, ki so se pod visokim tlakom v 
globinah pretvorili v danes še posebej trde 
skrilave kamnine. Njegova višina je predvsem 
posledica odpornosti proti vremenskim vplivom 
prasinita – zelenkasto obarvane kamnine (prej 
imenovanega kar zeleni kamen), ki je vtkana 
v kloritni skrilavec. Prasinit je v osnovi bazalt 
z dna nekdanjega Peninskega oceana, ki je bil 
kasneje metamorfoziran. Osnovo Velikega Kleka 
poleg prasinita gradijo tudi serpentiniti, breče, 
kvarciti in filiti.
Območje Velikega Kleka je obkroženo 
z mogočnimi plastmi Bündnerschiefer 
(metamorfoziranih usedlin nekdanjega 
morja), ki se pojavijo na severnem boku 
Kleka, na Glocknerwandu, v Glocknerkampu 
in Hohenwartkopfu in so sestavljene iz 
različnih sljudnih skrilavcev. V času alpske 
orogeneze je zaradi geoloških motenj, ki so se 
širile od severovzhoda do jugozahoda nastala 
zgornjeglocknerska zareza, ki ločuje Veliki 
in Mali Klek. Okolico gradi prav tako pisana 
množica metamorfnih kamnin, o katerih nekaj 
več zvemo tudi v naravoslovnem muzeju pod ne 
tako oddaljeno razgledno točko Edelveiβspitze 
(2571 m), nedavno pa so novo učno pot v 
56
GeoGrafija v šoli  |  3/2019
zanimivosti

spodnjem delu ledenika predlagali tudi na 
geografskem oddelku graške univerze (Splet 8). 
Ko se po velikokleški visokogorski cesti 
pripeljemo do razgledne ploščadi cesarja Franca 
Jožefa se nam pogled odpre na ledenik Pastirica 
(Pasterze). Naj kot zanimivost navedemo, da celo 
tuja literatura navaja možno povezavo imena s 
slovensko besedo za pašo oz. pašnik. Ta se spušča 
od vrha Johannisberg (3453 m) do približno 
Slika 1: Vrhnji del Velikega Kleka z vzhoda. Leva konica je Mali Klek (Kleinglockner, 3770 m), desna konica pa 
Veliki Klek, ki je 28 m višji). Če dobro pogledamo, lahko vidimo na snežišču po vrhom kolono vzpenjajočih se 
planincev. Po njem poteka tudi meja med avstrijskima deželama Koroško in Tirolsko. 
Slika 2: Pogled na  
ledenik z razgledne 
ploščadi cesarja Franca 
Jožefa. V ozadju je 
zasnežen Johannisberg 
(3453 m n. v.), levo in 
desno pad njima pa 
vrhova (Klein burgstall 
in burgstall), ki sta 
bila nekdaj popolnoma 
obkrožena z ledom  
(t. i. nunataka). Lepo je 
vidno prelivanje ledenika 
prek stopnje v dolino, 
medtem, ko je povezava 
ledenika in njegovih 
ostankov pod Velikim 
Klekom v času največjega 
taljenja bolj ali manj 
prekinjena. 
Vir: Splet 9.
zanimivosti
57
GeOGRAfIJA V ŠOl I  |  3/2019

Sliki 3 in 4: Vtis o krčenju ledenika dobimo tudi 
po pogledu na informacijske table. Prva slika 
prikazuje taljenje ledenika v navpični smeri na 
prerezu spodnjega dela ledeniškega jezika (na 
sliki rdeča črta), druga slika pa obseg ledenika 
1852 (temno modro) in 2009 (svetlo modro).
2100 m visoko pod že omenjeno razgledno 
ploščadjo. Podatki o obsegu ledenika segajo do 
leta 1852, sistematično pa ga spremljajo od leta 
1878 (Splet 10). Do danes se je njegov jezik skrčil 
za več kot 2 km, samo od odprtja visokogorske 
ceste leta 1963 za okrog 300 m. Zadnja leta 
se krči za približno 10 m na leto. Leta 2002 je 
obsegal 18,4 km
2
, od tega je zavzemal firn nad 
2900 m 11,2 km
2
. Dolg je 8,4 km, največja širina 
pa je 1200 m. V zgornjem delu se premika s 
hitrostjo 78 m na leto, v spodnjem delu jezika pa 
14 m na leto (Splet 11). 
Naj namesto zaključka samo priporočimo ogled 
območja v živo, saj je geološko in geografsko 
izredno zanimivo, taljenje ledenika pa lep primer 
vpliva podnebnih sprememb na okolje. 
58
GeoGrafija v šoli  |  3/2019
zanimivosti

Slika 5: dolina nekdanjega spodnjega območja ledenika pod Velikim Klekom (v ozadju desno), kjer je ledenik 
sredi 19. stoletja segal še nekaj sto metrov visoko (približno po meji med sivim in zelenim delom pobočja) in 
do zareze v pragu pred sedanjim akumulacijskim jezerom na skrajni levi strani slike. Ledenik je v dolini odložil 
različno morensko gradivo v več pasovih.
Slika 6: Pogled na 
Veliki Klek in ledenik 
z višine oz. točke, do 
koder je segal ledenik 
še leta 1985. Poleg 
nepokritega ledenika 
je k ledeniku treba 
prišteti še njegov del, 
ki je v obsežnem delu 
prekrit s pobočnim 
gruščem (levo od 
jezera in »pravega« 
ledenika v ozadju). 
zanimivosti
59
GeOGRAfIJA V ŠOl I  |  3/2019

Slika 7: obseg ledenika, kakor ga lahko razberemo z avstrijskih planinskih kart 
(osnova iz leta 1928, zeleno je obarvan obseg ledenika 1969 in modro obseg 
danes).
Po viru Splet 12 priredil A. Polšak.
Slika 8: Ledenik Pastirica in ledeniški pojavi na informacijski tabli na ploščadi cesarja Franca Jožefa.
Foto: A. Polšak 
60
GeoGrafija v šoli  |  3/2019
zanimivosti

Slika 9: repičasta preobjeda, lat. Aconitum napellus 
(nem. blauer Eisenhut). Cveti od julija do septembra. 
Je ena najbolj strupenih rastlin, strupeni pa so vsi 
njeni deli. 
Slika 11: Močvirna samoperka, lat. Parnassia 
palustris (nem. Sumpf-herzfblatt). Znanstveno 
ime naj bi izhajalo iz grške gore Parnas 
(dobesedni prevod Parnaška močvirnica), 
kjer naj bi prebivale muze. Cveti od julija do 
septembra.
Slika 10: nizek in z dlakami porasel 
alpski ranjak, lat. Anthyllis vulneraria 
ssp. alpestris. Tako slovensko 
kot latinsko ime pove, da so ga 
uporabljali za zdravljenje ran. 
Slika 12: r ušnata zvončica  
(lat. Campanula cespitosa). 
Spodnji stebelni listi so narobe 
jajčasti in nazobčani  
(na sliki spodaj).
Nekaj rastlin z vznožja Velikega kleka (Foto: A. Polšak)
61
GeoGrafija v šoli  |  3/2019
zanimivosti

Viri in literatura
1. Splet 1: http:/ /geolba.maps.arcgis.
com/apps/webappviewer/index.
html?id=0e19d373a13d4eb19da3544ce15f35ec.
2. Splet 2: https:/ /www.steinmann.uni-bonn.
de/institut/bereiche/endogene-prozesse/
arbeitsgruppen/strukturgeologie/lehre/wissen-
gratis/geologie-der-alpen-teil-1.
3. Splet 3: https:/ /opac.geologie.ac.at/wwwopacx/
wwwopac.ashx?command=getcontent&server= 
images&value=abh_bd_25.pdf.
4. Splet 4: https:/ /opac.geologie.ac.at/wwwopacx/
wwwopac.ashx?command=getcontent&server= 
images&value=EG0002_003_a.pdf.
5. Splet 5: https:/ /www.zobodat.at/pdf/
Car_143_63_0176-0184.pdf
6. Splet 6: https:/ /core.ac.uk/download/
pdf/159155191.pdf.
7. Splet 7: https:/ /collections.lib.uwm.edu/digital/
collection/agdm/id/12248/.
8. Splet 8: https:/ /geographie.uni-graz.at/en/
research/research-groups/aladyn/projects/
pasterze/pasterze-glacier-trail/waypoints/.
9. Splet 9: https:/ /www.google.com/
url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd= 
10&ved=2ahuKEwifv_
qc_4zkahWL26QKhWchd6wQFja 
JegQibra C&url=https%3a%2F%2Fwww.
gothiawien.
at%2Fapp%2Fdownload%2F11555616199% 
2Fgro%25C3%259Fglockner.
pdf%3Ft%3d1488143417%26mobile %3d1&usg 
=aovVaw230SEi3knqVfzhsd2aln5r.
10. Splet 10: http:/ /www.diercke.at/
kartenansicht.xtp?artid=978-3-7034-2122-
8&seite=45&id=15561&kartennr=3.
11. Splet 11: http:/ /www.diercke.at/
kartenansicht.xtp?artid=978-3-7034-2122-
8&seite=45&id=15561&kartennr=3.
12. Splet 12: https:/ /www.alpenverein.at/portal/
news/aktuelle_news /2017/2017_09_13_
gletschermessung-auf-der-pasterze.php.
Slika 13: Scheuchzerjeva zvončica, lat. Campanula 
scheuchzeri (nem. Scheuchzeri Glockenblume). 
Cveti julija in avgusta. 
Slika 14: Vrsta pokalice (lat. Silene 
vulgaris), že skoraj odcvetela. Sodi 
v družino klinčnic, kot npr. razni 
klinčki, lepnice, zvezdice, slizki, 
popkorese, pa tudi na vlažnih 
rastiščih pogosta kukavičja lučca. 
62
GeoGrafija v šoli  |  3/2019
zanimivosti